6.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 142/1

(1)

Komisija je bila s tremi pritožbami, ki jih je v letih 1993, 1996 in 1997 vložil komercialni izdajatelj televizijskega programa SIC obveščena, da je Portugalska izvajala določeno število začasnih ukrepov in letnih kompenzacijskih ukrepov v korist portugalskega javnega izdajatelja televizijskega programa RTP.

(2)

Komisija je obvestila Portugalsko s pismom dne 15. novembra 2001, da se je odločila uvesti postopek, določen v členu 88(2) Pogodbe ES v zvezi s številnimi začasnimi ukrepi, ki so bili odobreni RTP.

(3)

Sklep Komisije o uvedbi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti  (2). Komisija je zainteresirane stranke povabila k predložitvi svojih pripomb.

(4)

Komisija je s pismi dne 28. in 31. januarja 2002 prejela pripombe portugalskih organov oblasti. Naknadno je prejela pripombe različnih zainteresiranih strank.

(5)

S strani tožnika SIC so bile pripombe s pismi prejete dne 8. februarja in 9. maja 2002, od portugalskega komercialnega izdajatelja televizijskega programa TVI s pismom dne 8. maja 2002, od Združenja komercialnih izdajateljev televizijskih programov (ACT) s pismom dne 9. maja 2002 in s strani italijanskega komercialnega izdajatelja televizijskega programa Mediaset s pismom dne 12. junija 2002. Dodatna pisma v zadevi je Komisija od SIC prejela 16. maja in 4. avgusta 2003.

(6)

Komisija je posredovala naprej pripombe portugalskim organom oblasti, ki so odgovorili s pismom dne 25. marca 2003. S pismom dne 29. julija 2003 so portugalski organi oblasti odgovorili na dodatna vprašanja, ki jih je postavila Komisija.

(7)

Sedanja odločba bo obravnavala samo začasne ukrepe, ki jih obsega sklep o uvedbi postopka. Zato se osredotoča na finančno razmerje med RTP in Portugalsko v obdobju 1992-1998.

(8)

Enako kot sklep o uvedbi postopka, sedanja odločba ne obravnava vprašanja pravne klasifikacije letnih kompenzacijskih plačil, odobrenih RTP, in njihove skladnosti s pogodbo. Glede na to, da se na predhodni osnovi ti ukrepi upoštevajo kot obstoječa pomoč se obravnavajo v ločenem postopku v skladu s členom 17 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (3).

(9)

Vseeno mora Komisija upoštevati ne samo začasne ukrepe, temveč tudi finančno podporo, ki je bila s sredstvi letnih kompenzacijskih plačil odobrena RTP, da bi imela popolno sliko finančnega razmerja med državo Portugalsko in RTP za obdobje, ki jo obsega sedanja preiskava. Zato se bo Komisija v sedanji odločbi sklicevala na letna kompenzacijska plačila samo do mere, ki je potrebna za razjasnitev argumentiranja začasnih ukrepov.

(10)

Letna kompenzacijska plačila predstavljajo glavni mehanizem kompenziranja RTP. RTP je v obdobju 1992-1998 prejel letna kompenzacijska plačila v skupni vrednosti 66 495 milijard PTE za pokritje stroškov svojih obveznosti opravljanja javnih služb. Pravna podlaga za izplačevanje kompenzacijskih plačil je člen 5 Zakona št. 21/92 (4).

(11)

Tabela 1 prikazuje razčlembo letnih kompenzacijskih plačil, ki so bila odobrena RTP v obdobju, ki ga obsega sedanja odločba.

Tabela 1

Znesek letnih kompenzacijskih plačil 1992-1998

(12)

RTP je bila pri registraciji pravnega preoblikovanja RTP v delniško družbo oproščena plačila registracijskih taks v višini 33 milijonov PTE. V skladu s portugalskim pravom mora ponavadi vsaka pravna oseba plačati pristojbine za ustanovitev družbe, dopolnitev statuta ali spremembe družbe.

(13)

Pravna podlaga za oprostitev je člen 11(1) Zakona št. 21/92, ki določa, da:

„Statut RTP SA […] je s tem potrjen; ni potrebno, da se preoblikuje v listino, temveč bo samodejno registriran, brez dajatev in stroškov, na osnovi Dnevnika Republike (Diário de República), v katerem je objavljen.“

(14)

Člen 11(1) izhaja iz člena 1 Zakona št. 84/88, ki določa, da se javna podjetja, tudi nacionalizirana, z uredbo z zakonsko močjo lahko preoblikujejo v javne delniške družbe. Takšna uredba z zakonsko močjo je določila akt, ki potrjuje statute javnih delniških družb in izpolnjuje vse zahteve registracije (5).

(15)

Poleg tega je bil RTP v skladu s členom 11(2) Zakona št. 21/92 oproščen plačila drugih registracijskih pristojbin, ki so neposredno povezana s spremembo pravne narave družbe.

(16)

Člen 11(2) Zakona št. 21/92 izhaja iz Uredbe z zakonsko močjo št. 404/90 (6) in na podlagi člena 1 navedene Uredbe se podjetjem, ki so izvršila akt sodelovanja ali koncentracije do 31. decembra 1993, lahko odobri oprostitev davka na prenos stalnih sredstev, ki so potrebna za takšno koncentracijo ali sodelovanje, kot tudi oprostitev nagrad in drugih plačljivih pravnih stroškov za izvedbo teh aktov.

(17)

Z odprtjem portugalskega televizijskega trga je bilo odločeno, da se omrežje televizijskih signalov odcepi od radiofuzijske dejavnosti RTP in ustanovi ločeno pravno osebo „Teledifusora de Portugal“ (TDP) z osnovnim kapitalom 5,4 milijard PTE (7). Vrednost nove pravne osebe sta osnovali dve neodvisni ustanovi, Banco Nacional Ultramarino (BNU) in Banco Português de Investimento (BPI) (8).

(18)

V letu 1993 je država od RTP pridobila TDP radiofuzijsko omrežje za 5,4 milijard PTE (ta številka je bila rezultat neodvisne cenitve), ki je ustrezala vrednosti odcepljenega premoženja (9).

(19)

Spodaj je podan pregled smisla besedila, v skladu s katerim so bili sklenjeni sporazumi. Opisane bodo okoliščine lastništva portugalskega Telekoma, kot tudi zaračunane pristojbine in doseženi sporazumi z RTP.

(20)

Med letom 1991 in 1994 je bilo televizijsko radiofuzijsko omrežje v lasti TDP SA. Po letu 1994 je bilo omrežje v lasti portugalskega Telekoma, družbe ustanovljene iz kombinacije Telecom Portugal SA, Telefones de Lisboa e Porto SA in TDP SA. Država je po ustanovitvi portugalskega Telekoma periodično zmanjševala svoj delež v družbi. V letu 1995 je bilo na podlagi javne ponudbe prodanih 26,3 %. Druga tranša je bila licitirana v juniju 1996, ki je znižala državno lastništvo na 51 %. Državno lastništvo je bilo v sredini leta 1997 nadalje znižano na 25 % in na 10,5 % v sredini leta 1999. Družba je zdaj privatizirana (10).

(21)

Zakon št. 58/90 izrecno določa, da lahko zasebni operaterji izgubijo radiofuzijsko dovoljenje, če pravočasno ne plačajo omrežne pristojbine (11).

(22)

Ni razlike med pristojbinami, ki jih zaračunava omrežni operater RTP in tistimi, ki jih zaračunava zasebnim televizijskim operaterjem. Pravzaprav je z zakonom prepovedano zaračunavati različne pristojbine javnemu izdajatelju televizijskega programa RTP in zasebnim izdajateljem televizijskega programa, ki uporabljajo omrežje (12). Od leta 1997 je bila raven zaračunanih pristojbin omrežnega operaterja osnovana na zakonsko določenih parametrih (13). Od leta 1997 je sporazum med Inštitutom za sredstva javnega obveščanja, Generalnim direktoratom za trgovino in konkurenco ter portugalskim Telekomom opredelil maksimalne cene, ki jih lahko portugalski Telekom zaračuna za distribucijo televizijskih signalov.

(23)

RTP je moral lastniku plačati letno pristojbino za uporabo radiofuzijskega omrežja (14). Vedno je izpodbijal raven pristojbine, glede nato, da je bila letna pristojbina enaka več kot polovici vrednosti omrežja, ko je bilo odcepljeno. RTP ni pravočasno plačal pristojbin, čeprav je kot obveznosti prijavil vse stroške radiofuzijskega omrežja, vključno z obrestmi zakasnelega plačila.

(24)

Za RTP je omrežje nujno potrebno, da lahko oddaja svoje programe. Poleg tega je RTP eden glavnih uporabnikov omrežja (ob komercialnem operaterju SIC).

(25)

Omrežni operater je od RTP v obdobju 1992-1998 sprejel zakasnelo plačilo pristojbin in med RTP ter portugalskim Telekomom so se sklenili različni sporazumi o prerazporeditvi dolga (15). Po letu 1998 so bili med družbama sklenjeni tudi sporazumi o prerazporeditvi dolga. V sporazumu dne 31. maja 2001 se je konsolidiral nakopičen dolg RTP do portugalskega Telekoma, vključno z zneskom obresti za zakasnelo plačilo. V tem času sta družbi dosegli sporazum, da se bo ves dolg plačal v desetih polletnih obrokih z roki zapadlosti na dan 30. junija in 30. decembra v vsakem letu.

(26)

ANACOM, organ trenutno pristojen za pravila za oblikovanje cen televizijskega radiofuzijskega omrežja je dne 3. julija 2003 odločil, da mora portugalski Telekom svoje cene iz 2002 dalje znižati za 14 % in od januarja 2003 za dodatni 1,2 %.

(27)

Portugalski Telekom je s telekomunikacijsko koncesijo zavezan zagotavljati storitve oddajanja in distribucije telekomunikacijskih signalov. Njegova splošna obveznost, katere negativna stopnja dobička se lahko kompenzira z državo, ne vključuje zagotavljanja storitve distribucije televizijskega signala RTP (16).

(28)

RTP je v obdobju 1983-1989 shemi socialne varnosti ustvaril dolg v višini 2,189 milijard PTE, ki je nastal zaradi neplačila prispevkov socialne varnosti. Izvor dolga je bil spor med RTP in socialno varnostjo o interpretaciji odtegljajev socialne varnosti za nadurno delo in honorarje umetnikov.

(29)

Interpretacija socialne varnosti je bila opredeljena v členu 2(e) Implementacijske uredbe št. 12/83 z dne 12. februarja 1983. V izogib pravnim postopkom sta stranki dosegli sporazum, v skladu s katerim se je socialna varnost odpovedala svoji terjatvi obresti za zakasnelo plačilo in sprejela prerazporejeno plačilo dolga. Implementacijska uredba po rešitvi pravnega spora ni bila nikoli preklicana.

(30)

Skupna uredba Ministrstva za finance in Ministrstva za socialno varnost je 6. maja 1993 odobrila prerazporeditev dolga v 120 mesečnih obrokov in se odpovedala kazni in zamudnim obrestim od zneska 1,206 milijard PTE.

(31)

Pogoji za odobritev izjemnih dogovorov za poravnavo dolgov socialni varnosti so opredeljeni v členu 2(1) Uredbe z zakonsko močjo št. 411/91, na podlagi katerega mora biti odobritev nujno potrebna za zagotovitev dolžnikove sposobnosti za življenje in na tej osnovi se lahko inter alia sprejmejo dogovori na podlagi, kot je določeno v (d), da je zadolženo podjetje „bilo predmet zaposlitve, samoupravljanja delavcev ali državne intervencije“.

(32)

RTP je v letu 1994 izdal obveznice v skupni vrednosti 5 milijard PTE. Glede na prospekt izdaje je RTP vseeno sam zagotovil plačilo dolga s svojimi dohodki.

(33)

Med RTP in Ministrstvom za kulturo je bil dne 18. septembra 1996 sklenjen protokol o promociji kinematografov, ki je določil obveznosti RTP in pogoje podpiranja kinematografske produkcije, ki pa ni omogočil posebnega začasnega financiranja RTP v zvezi z njegovo obveznostjo podpiranja kinematografov.

(34)

RTP je v obdobju 1996-2000 izvedel študijo o možnostih prestrukturiranja družbe. Študija ni vodila do finančne obveze države.

(35)

Država je vsako leto v obdobju 1994-1997 povečala kapital RTP. Spodnja tabela prikazuje pregled različnih povečanj kapitala, ki znašajo 46,8 milijard PTE.

Tabela 2

Povečanja osnovnega kapitala RTP 1994-1997

(36)

Pogodbe za izvajanje javne službe, ki jih je portugalska država sklenila z RTP določajo udeležbo države pri RTP vlaganjih, po možnosti v obliki povečanj kapitala (17).

(37)

Med Skladom za stabilizacijo javnega dolga (Fundo de Regularização da Dívida Pública) in RTP je bila v decembru 1998 sklenjena pogodba za hibridni instrument, ki določa pogoje posojila v višini 20 milijard PTE za povečanje kapitala RTP.

(38)

Sklad za stabilizacijo dolga upravlja Zavod za upravljanje javnega dolga (Instituto de Gestão de Crédito Público), ki je pristojen za upravljanje dolga portugalske države in izvajanjem glavnega programa posojanja, v skladu z Zakonom o javnem dolgu (18) in smernicami, ki jih določa vlada. Zavod je v pristojnosti in pod nadzorom Ministrstva za finance (19).

(39)

Od datuma, ko so bile vsote razpoložljive RTP je bilo posojilo predmet letnih plačil obresti po dvanajstmesečnem Lisbor tečaju, preračunanem na prvi dan posameznega obdobja, s pribitkom 20 osnovnih točk (20).

(40)

V skladu s pogodbo bi moralo biti posojilo vrnjeno do 31. decembra 2003, vendar se bi lahko na podlagi skupnega dogovora podaljšalo za eno ali dve leti. RTP ni plačala obresti od posojila, ker posojilna pogodba določa, da se zapadle obresti prvih štirih letnih plačil kapitalizirajo (21).

(41)

Pogodba med Skladom za stabilizacijo javnega dolga in RTP je bila sestavljena v skladu z navodili, določenimi v skupnem sklepu državnih sekretarjev za sredstva javnega obveščanja, za državno blagajno in za finance z dne 17. decembra 1998.

(42)

Portugalski javni izdajatelj televizijskega programa RTP je bil ustanovljen na podlagi vladne pobude z aktom dne 15. decembra 1955, po njeni odločitvi o ustanovitvi javne družbe, kateri bi bila podeljena koncesija za zagotavljanje javne službe radiotelevizije (22).

(43)

RTP je imel monopolni položaj na radiofuzijskem trgu do osemdesetih let. V 1990 se je začel soočati s konkurenco komercialnih izdajateljev televizijskih programov, potem ko je država SIC in TVI v februarju 1992 odobrila dovoljenja za individualno oddajanje na tretjem in četrtem kanalu (23).

(44)

Statut RTP iz leta 1992, ki je bil sestavljen v skladu z Zakonom št. 21/92 (od tu naprej Zakon št. 21/92) je družbo preoblikoval v javno delniško družbo (24).

(45)

RTP izvaja tako dejavnosti javne službe radiotelevizije kot komercialne dejavnosti. Zakonsko je dovoljeno zasledovati komercialne ali gospodarske dejavnosti v povezavi s televizijsko dejavnostjo (25).

(46)

Komercialne dejavnosti RTP so se izvajale s finančno udeležbo v družbah, ki so pravno različne od RTP in imajo svojo lastno strukturo in računovodski sistem.

(47)

Kot prikazuje spodnja tabela je RTP v času preiskave utrpel izgube. V letu 1996 se je njegova finančna situacija poslabšala v takšni meri, da je njegov neto lastniški kapital postal negativen.

Tabela 3

RTP gospodarski in finančni podatki 1993-1998

(48)

RTP mora zagotoviti javno službo televizije. Različni zakoni predpisujejo opredelitev, dodelitev in financiranje te službe.

(49)

Zakon št. 58/90, ki ureja dejavnost radiotelevizije je določil pogoje za zasebne izdajatelje televizijskih programov in obveznost države, da zagotovi javno službo radiotelevizije (27). Zakon št. 21/92 v zvezi s statutom RTP določa glavne obveznosti iz opravljanja javne službe in financiranje te službe.

(50)

Med RTP in portugalsko državo sta bili podpisani dve pogodbi za izvajanje javne službe, ki bolj podrobno opisujeta javno službo in njeno financiranje (28).

(51)

Člen 4 Zakona št. 21/92 določa, da se mora med državo in RTP skleniti pogodba o koncesiji, ki podrobno opredeljuje obveznosti iz opravljanja javne službe, ki se morajo izvajati v skladu s pogodbo. Člen 4(2) določa splošno načelo, da mora RTP, kot koncesionar izpolnjevati pri opravljanju svoje dejavnosti (29), medtem ko člen 4(3) opisuje obveznosti javne službe radiotelevizije (30).

(52)

Pogodbe o izvajanju javne službe potrjujejo RTP obveznosti iz opravljanja javne službe. Prvič so RTP naložene splošne obveznosti in obveznosti v zvezi z vsebino programa (31). RTP mora zagotoviti javno storitev televizije, v okviru katere mora oddajati dva kanala in prebivalstvu na kopnem Portugalske zagotoviti splošno pokritje. Prvi kanal je bolj splošne narave in lahko nudi bolj splošne programske vsebine. Drugi kanal mora meriti na bolj določeno publiko in nuditi izobraževalni, kulturni ter znanstveni program. Eden od kanalov mora obsegati avtonomne regije Azorov in Madeire.

(53)

Drugič nalagajo pogodbe RTP določene obveznosti programskih vsebin (32). Standardi so postavljeni za kakovost programa (pluralizem, nepristranske informacije, itd.) in vsebino programa (novo leposlovje, šport, otroci, portugalska kultura, domače novice, zabava). RTP mora omogočiti programski čas določenim osebam, zaradi podpore kinematografom in drugim oblikam avdiovizualne produkcije, promovirati izdelavo izobraževalnih in programov usposabljanja, izmenjati programe z avtonomnimi regijami in promovirati sodelovanje z drugimi televizijskimi organi javnih služb v Evropski uniji. Poleg tega mora izpolniti določene obveznosti programskih vsebin v povezavi z mednarodnim sodelovanjem. Izdelati mora na primer programe za in jih oddajati portugalskim skupnostim, ki živijo v tujini in portugalsko govorečim državam v Afriki in Macau. Zagotoviti mora delovanje RTP Madeire Açores in vzdrževati svoje produkcijske centre v tujini.

(54)

Tretjič nalagajo pogodbe RTP določene obveznosti. Na primer vzdrževanje avdiovizualnih arhivov, uvajanje tehnoloških inovacij in njihove opreme ter dejavnosti, ki podpirajo nacionalno gledališko ustanovo S. Carlos in zagotavljanje drugih storitev, ki bodo podrobno določene na začasni osnovi.

(55)

Člen 5 Zakona št. 58/90 je RTP podelil koncesijo javne službe radiotelevizije za obdobje petnajstih let, ki se lahko obnovi za nadaljnjih petnajst let in pokriva frekvence, ki ustrezajo prvemu in drugemu kanalu. Člen 4 Zakona št. 21/92 poudarja, da je RTP koncesionar za javno službo radiotelevizije. Določba 1(a) pogodbe za izvajanje javne službe potrjuje, da je RTP oskrbovalec javne službe televizije (33).

(56)

Pogodbe za izvajanje javne službe (34) omogočajo ustanovitev Sveta za javno mnenje, ki ga sestavljajo predstavniki različnih skupin javnega mnenja, ki imajo možnost posredovanja, da ocenijo, če se izpolnjujejo obveznosti splošne ali posebne javne službe radiotelevizije.

(57)

RTP mora ministru za finance predložiti načrt dejavnosti in proračun za javno službo za naslednje leto, s priloženimi mnenji odbora revizorjev družbe in Sveta za javno mnenje. Poleg tega mora za preteklo leto predložiti poročilo o obveznostih iz opravljanja javne službe, s priloženim mnenjem odbora revizorjev (35).

(58)

Minister za finance in član vlade, pristojen za sredstva javnega obveščanja morata preveriti skladnost s pogodbami za izvajanje javne službe. Glavni inšpektor za finance mora pregledati finančni načrt. Poleg tega mora specializirana revizijska družba opraviti letno revizijo (36).

(59)

Nova pogodba za izvajanje javne službe določa tudi kazni, ki jih bo naložila država za kršitev pogodbe v obliki glob, zaplembe, odplačila ali prenehanja pogodbe.

(60)

Člen 5 Zakona št. 21/92 podeljuje RTP pravico do prejema državne kompenzacije za svoje obveznosti iz opravljanja javne službe. Ta pravica je potrjena v pogodbah za izvajanje javne službe.

(61)

Poleg sistema letnih kompenzacijskih plačil določajo pogodbe za izvajanje javne službe tudi denarno podporo za:

(62)

RTP uporablja analitični računovodski sistem za ugotavljanje stroškov in dohodkov obveznosti iz opravljanja javne službe, ki so kvalificirana za kompenzacijska plačila. Pogodbe določajo merila za računanje primernih stroškov za kompenzacijo vsake obveznosti iz opravljanja javne službe (39).

(63)

Na osnovi analitičnega računovodskega sistema je RTP razporedil stroške in dohodke (npr. osebje in opremo) na določeno število dejavnosti (upravljanje programskih vsebin, neposredni in posredni stroški programov, stroški razširjenosti, stroški oddajanja, stroški trženja in režijski stroški).

(64)

Neposredni stroški različnih dejavnosti so razdeljeni med različne stroškovne postavke (npr. RTP 1, RTP 2, RTPi in RTP Áfrika). Posredni stroški so razporejeni po stroškovnih postavkah na podlagi doslednega analitičnega merila (npr. število ur oddajanja) (40).

(65)

Sistem razporeditve stroškov ima naslednje značilnosti:

(66)

RTP je v letnem poročilu javnih služb, v skladu z zgoraj opisano metodo izračuna stroškov, prijavila neto strošek zagotavljanja javne službe. Spodnja tabela prikazuje pregled stroškov za vsako dejavnostjo javne službe, ki je upravičena do prejema kompenzacijskih plačil.

Tabela 4

Neto prijavljeni in povračilni stroški javnih služb

(67)

Spodnja tabela prikazuje pregled RTP vlaganj v opremo za dejavnosti javne službe. Predstavlja tako realna vlaganja v dejavnosti javne službe, kot so prikazana v letnih finančnih poročilih, kot tudi prijavljena vlaganja v poročilih javne službe. Upoštevalo se bo, da so bila realna vlaganja v dejavnosti javne službe višja, kot prijavljena vlaganja v poročilih javne službe.

Tabela 5

Vlaganja v dejavnosti javne službe

(68)

Cilj ukrepov je bil kompenzirati RTP za naložene obveznosti iz opravljanja javne službe in financirati njena vlaganja.

(69)

Na Portugalskem operater javne službe ni bil izbran v postopku, v katerem so imela vse zainteresirana podjetja možnost navedbe vsote kompenzacije, ki jo bi potrebovale za koncesijo javne službe radiotelevizije. Za zagotavljanje javne službe televizije je vlada določila RTP.

(70)

Na portugalskem televizijskem trgu so bili od leta 1992 dejavni tako komercialni, kot tudi javni izdajatelji televizijskega programa. Poleg RTP so komercialni izdajatelji televizijskega programa SIC in TVI pooblaščena oddajati televizijske kanale. SIC je bil prvi zasebni operater, ki je pričel z oddajanjem 6. oktobra 1992. Ukrepi v korist RTP bi lahko imeli vpliv izkrivljenja konkurence na radiofuzijskem trgu.

(71)

Komisija je uvedla postopek po sodbi sodišča prve stopnje v letu 2000 (45), ki je razveljavila odločbo Komisije iz leta 1996 (46).

(72)

Poleg tega je Komisija uvedla postopek po pritožbah SIC v letu 1996 in 1997, upoštevajoč trajanje svoje predhodne ocenitve in dvomov glede proporcionalnosti financiranja povračilnih stroškov javne službe RTP. Ukrepi, katerim so nasprotovali so bili plačilo države za odcepitev radiofuzijskega omrežja, izdaja obveznic, promocija kinematografov, načrt prestrukturiranja za 1996-2000, dokapitalizacija v obdobju 1994-1997 in posojilo.

(73)

Komisija je pri uvedbi uradnega preiskovalnega postopka, upoštevajoč skupne povračilne stroške javne službe RTP v obdobju 1992-1998 izrazila dvome glede tega, če je portugalska država prekomerno kompenzirala neto stroške javne službe RTP.

(74)

Po uvedbi preiskovalnega postopka so različne zainteresirane stranke podale svoje pripombe glede ukrepov. Spodaj je pregled pomembnih pripomb teh strank glede vsakega ukrepa.

(75)

SIC in TVI sta dokazovala, da so oprostitve registracijskih taks izjema od pravil, ki se ponavadi uporabljajo pri kateri koli spremembi statuta družbe. SIC je pojasnil, da ukrep ni omejen na ustanovitev RTP. Na podlagi člena 11(2) statuta je RTP užival splošno oprostitev plačila pristojbin in stroškov katere koli registracije.

(76)

TVI je pojasnila, da je bil RTP oproščen tudi katerih koli stroškov glede objave listine.

(77)

Zainteresirane stranke so glede ugodnosti plačevanja prispevka uporabe radiofuzijskega omrežja pojasnile, da bi se moralo razjasniti, če so bile obresti dejansko zaračunane in v kakšni meri in če so bila izvedena kakšna plačila portugalskemu Telekomu. Poleg tega bi moralo biti dano pojasnilo glede obstoječe stopnje zadolženosti RTP pri portugalskemu Telekomu.

(78)

SIC in TVI sta pojasnila prerazporeditev dolga zaradi sheme socialne varnosti. Dokazovali sta, da je bilo RTP ta dolg dovoljeno amortizirati na podlagi drugačnih pogojev, kot se uporabljajo za podjetja v skladu z Uredbo z zakonsko močjo št. 411/91. ACT je poudaril osrednjo vlogo države v pogodbi.

(79)

ACT in TVI sta glede prodaje televizijskega omrežja pojasnila, da bi se morala opraviti računovodska in ekonomska analiza vrednosti premoženja novo ustanovljene družbe TDP, da se ugotovi, če je prišlo do prekomerne kompenzacije. Mediaset in ACT sta glede tega vprašanja navedla, da televizijsko omrežje ni bilo vzpostavljeno s strani operaterja, temveč zaradi državnega financiranja. Zaradi tega so dvomili, da je bila za to stanje premoženja upravičena kompenzacija RTP.

(80)

SIC je glede izdaje obveznic poudaril, da je glede na finančno stanje RTP bila obveznica sprejeta na trg samo zato, ker je država 100 % lastnik delnic. Poleg tega je Mediaset izjavil, da naj Komisija raje kot obliko pregleda vsebino katere koli garancije.

(81)

SIC je glede protokola o promociji kinematografov pojasnil, da se je država zavezala vsako leto nuditi kompenzacijo za stroške obveznosti iz opravljanja javne službe, vključno s promocijo. To je na ta način predstavljajo dvojno financiranje RTP za isti namen. TVI je pojasnil, da so bili podobni protokoli podpisani z zasebnimi izdajatelji televizijskega programa, vendar pa državno pomoč prejema samo RTP. Poleg tega je TVI dokazoval, da je bil protokol o promociji kinematografov iz leta 1996 nadomeščen v letu 2000, na podlagi katerega je RTP zavezan sofinancirati vse filmske projekte, ki prejemajo financiranje od ICAM, kot soproducent (Kinematografska, avdiovizualna in multimedijska ustanova). Glede tega vprašanja je Mediaset pojasnil, da v kolikor pogoji denarne podpore zahtevajo udeležbo javnega izdajatelja televizijskega programa v soprodukciji z neodvisnimi producenti, bi bilo potrebno nujno zagotoviti, da takšna udeležba javnemu operaterju v njegovem razmerju s takšnimi filmskimi producenti ne daje neposredne koristi.

(82)

SIC, ACT, Mediaset in TVI so glede dokapitalizacij v letih 1994-1997 pojasnili, da noben razumen delničar ne bi povečal kapital družbe z značilnostmi RTP. Družbi z velikim primanjkljajem so dokapitalizacije koristile, vendar brez ustreznega načrta prestrukturiranja za vzpostavitev sposobnosti za razvoj.

(83)

SIC je tudi dokazoval, da RTP v letu 1996 nobena finančna ustanova ne bi odobrila posojila glede na tehnični stečaj, v katerem se je nahajal.

(84)

Mediaset in ACT sta zahtevala, da se naj med preiskovalnim postopkom večji poudarek nameni neodvisnemu nadzoru nakazil javni službi. Komercialna izdajatelja televizijskega programa SIC in TVI sta poudarila, da bi Komisija morala ugotoviti, da ukrepi predstavljajo neskladno državno pomoč, ker so bila RTP zagotovljena nesorazmerna javna sredstva.

(85)

Portugalski organi oblasti so glede oprostitve registracijskih taks pojasnili, da glede na to, da ni bilo potrebno izdati javno listino, ki bi določno oblikovala pretvorbo javnega podjetja v javno delniško družbo, ni obstajala nobena podlaga za pobiranje zadevnih taks in honorarjev.

(86)

Glede pripomb SIC na člen 11(2) Zakona št. 21/92 so odgovorili, da portugalski zakonodajalec javnim podjetjem ni odobril posebnih davčnih ugodnosti v primeru preoblikovanja poslovanja ali prestrukturiranja. Oprostitev je temeljila na Uredbi z zakonsko močjo št. 404/90.

(87)

Glede zakasnelih plačil zneskov, ki se plačujejo za uporabo omrežja so portugalski organi oblasti zatrjevali, da je bila prerazporeditev dolga portugalskega Telekoma skupna strategija v gospodarskih odnosih med upnikom in dolžnikom in ni posledica posredovanja države.

(88)

Portugalski organi oblasti zatrjujejo, da je ozadje prvotnega sporazuma med shemo socialne varnosti in RTP o prerazporeditvi dolga in odpovedi obrestim in glob pravni spor, ki obdaja ustavnost Implementacijske uredbe št. 12/83, ki ureja prispevke socialne varnosti v povezavi s plačili za nadurno delo. Sporazum je priznal interpretacijo RTP – ki jo je potrdil davčni strokovnjak – da povračilo ni bilo predmet prispevkov za socialno varnost.

(89)

Organi oblasti drugič zatrjujejo, da vladna uradna odobritev sporazuma RTP ni podelila posebne finančne prednosti, v primerjavi z drugimi podjetji v podobnih okoliščinah, v skladu z Uredbo z zakonsko močjo št. 411/91. Vztrajajo, da se odstopanje od člena 2(1)(d) uporablja za RTP, ker je bil subjekt državne intervencije in je pod upravo upravne komisije, ki jo je imenovala vlada v letu 1977 izkusil različne spremembe (47). Po mnenju portugalskih organov oblasti je splošna narava poudarjena z dejstvom, da je bil z eno od zainteresiranih strank sklenjen dogovor na osnovi istega zakona.

(90)

Portugalski organi oblasti so glede plačila za odcepitev televizijskega omrežja v letu 1993 pojasnili, da je bila denarna podpora neposredno povezana s postopkom odcepitve in prodaje omrežja za prenašanje in oddajanje televizijskih signalov. Država je od RTP kupila TDP. Ukrepi ne predstavljajo državne pomoči, ker je plačala nakup s povečanjem kapitala RTP, v znesku, ki je točno enak vrednosti premoženja, ki je bilo odcepljeno.

(91)

Portugalski organi oblasti so glede izdaje obveznic z državno garancijo dokazovali, da to posojilo delničarja ni vključevalo nobene garancije portugalske države, kot izkazujejo tehnični dokumenti v zvezi s to zadevo.

(92)

Portugalski organi oblasti so glede protokola o promociji kinematografov 1996 pojasnili, da razjasnjuje in določa pogoje RTP obveznosti iz opravljanja javne službe, da podpira in promovira kinematografsko produkcijo. RTP je bil v skladu s protokolom zavezan sofinancirati „projekte, ki prejemajo finančno podporo“, ki jih je pristojni vladni organ predhodno izbral. Po mnenju portugalskih organov oblasti se pogoji protokola, sklenjeni z RTP ne morejo primerjati s pogoji s SIC in TVI, ker je bil RTP zavezan sofinancirati kinematografska dela, katerih televizijska gledanost bi lahko bila nizka ali je sploh ne bi bilo. V vsakem primeru je bila vrednost subvencije, odobrene RTP, kot splošno pravilo, veliko večja kot je povprečna vrednost pravic prikazovanja del, primernih za televizijsko oddajanje.

(93)

Portugalski organi oblasti so glede načrta prestrukturiranja za obdobje 1996-2000 navedli, da načrt ni šel dlje od pripravljalne študije in zato ne predstavlja osnove za katero koli finančno podporo države RTP.

(94)

Portugalski organi oblasti so glede posojila pojasnili, da so priloženi tehnični pogoji določili, da se mora finančni posel obrestovati v skladu s tržnimi merili.

(95)

Poleg tega so portugalski organi oblasti dokazovali, da so dokapitalizacije v obdobju 1994-1998 ustvarile sredstva financiranja stroškov zagotavljanja javne službe televizije, skupaj s plačilom kompenzacijskega prejemka.

(96)

Po mnenju portugalskih organov oblasti se je izbran model financiranja za kompenzacijo RTP stroškov javne službe izkazal za neustreznega in je vodil do knjigovodskih primanjkljajev. Kompenzacijski prejemki so se prvič vedno obračunavali pod realnimi potrebami financiranja javne službe televizije. Portugalska država je drugič prejemka sistematično plačevala z zamudo. RTP se je nato moral zateči k bančnemu financiranju, da je lahko plačeval svoje stroške poslovanja, vendar v obračun stroškov javne službe ni mogel vključiti obresti in amortizacijskih stroškov. RTP je tretjič moral državi plačati davek na dodano vrednost (DDV) na dohodek, da je lahko na ta način znižal neto zneske kompenzacijskih prejemkov.

(97)

Portugalski organi oblasti zatrjujejo, da (i) davčna oprostitev, (ii) olajšave pri plačilu pristojbine za uporabo radiofuzijskega omrežja, (iii) prerazporeditev dolga na shemo socialne varnosti (iv) plačilo za odcepitev televizijskega omrežja, (v) protokol o promociji kinematografov in (vi) posojilo, ki ga je dobila RTP v letu 1998 ne spadajo v pojem državne pomoči. Portugalski organi oblasti so glede skladnosti drugih ukrepov dokazovali, da se morajo upoštevati, kot kompenzacija stroškov javne službe in iz tega razloga ne kot državna pomoč (48) oziroma alternativno, da bi se njihova skladnost z zakonodajo Skupnosti morala presojati ob upoštevanju člena 86(2) Pogodbe ES.

(98)

Portugalski organi oblasti so glede izračuna prekomerne kompenzacije dokazovali, da:

(99)

Z oziroma na zgoraj omenjeno so portugalski organi oblasti zaključili, da se finančna kompenzacija za obveznost iz opravljanja javne službe RTP ne sme obravnavati kot pretirana ali neprimerna.

(100)

Komisija mora presoditi ukrepe za RTP, da preveri ali ukrepi predstavljajo pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe:

(101)

Javna sredstva so prisotna pri oprostitvi registracijskih taks, kot izguba davčnih prihodkov, kar je enakovredno porabi državnih sredstev v obliki davčnih izdatkov (51).

(102)

Komisija navaja naslednje glede prisotnosti javnih sredstev pri sprejemu RTP zakasnelih plačil za uporabo radiofuzijskega omrežja s strani operaterja radiofuzijskega omrežja. S tem, ko je omrežni operater sprejel neplačila omrežnih pristojbin in obresti, zaradi česar se je dvignil nakopičen dolg celotnega obdobja preiskave, se je odločil odreči dohodkom in si je mogoče na trgu moral sposoditi denar, da je lahko financiral svoja poslovanja.

(103)

Ker se je portugalski Telekom v obdobju preiskave postopno privatiziral mora Komisija razlikovati med obdobjem, ko je država imela večinski delež v družbi in obdobjem, v katerem je država imela manjšinski delež.

(104)

Komisija za obdobje od sredine leta 1997 upošteva, da se katera koli izguba dohodka portugalskega Telekoma ne more obravnavati kot javno sredstvo, ker je bila udeležba države v portugalskem Telekomu omejena na 25 % in se je v naslednjih letih postopno zniževala tako, da so drugi delničarji v družbi pridobivali deleže (52). Poleg tega, kot je mogoče videti v uvodni izjavi 27, portugalski Telekom ni mogel prejemati državne kompenzacije za morebitne izgube, zaradi sprejema zakasnelih plačila RTP. Zato Komisija zaključuje, da nobena javna sredstva niso bila vpletena od sredine leta 1997 naprej.

(105)

V obdobju pred sredino leta 1997 je država kontrolirala portugalski Telekom, ker je imela večinski delež v družbi. Iz tega razloga se morajo katere koli izgube zaradi sprejema zakasnelih plačil iz obdobja pred sredino leta 1997 obravnavati kot javna sredstva (53).

(106)

Komisija bi prvič morala presoditi, če je ravnanje omrežnega operaterja pred sredino leta 1997 vodilo do izgube javnih sredstev. Z odobritvijo plačilnih ugodnosti je omrežni operater dejansko ravnal kot javni upnik proti RTP. Iz tega razloga bi se njegovo ravnanje moralo primerjati z ravnanjem javnega ali zasebnega upnika, ki teži k pridobitvi zapadlih vsot in v zvezi s tem sklepa pogodbe z dolžnikom, v skladu s katerimi se nakopičeni dolgovi prerazporedijo ali plačajo v obrokih, da se pospeši njihovo poplačilo (54). Obresti, ki se ponavadi uporabljajo za takšno vrsto dolga imajo namen poravnave izgube, ki jo je utrpel upnik zaradi dolžnikove zamude pri izvrševanju svoje obveznosti odplačila dolga, namreč zamudne obresti. Stopnja zamudnih obresti, ki jo uporablja javni upnik bi morala biti enaka stopnji, ki jo bi v podobnih okoliščinah uporabil zasebni upnik (55).

(107)

Portugalski organi oblasti po uvedbi postopka in pripombah, ki so jih podale tretje osebe niso predložili zadostnih informacij glede obrestne stopnje, ki jo je uporabil javni omrežni operater oziroma glede tržne referenčne stopnje. Iz tega razloga Komisija ne more izključiti možnosti, da so zaračunane obrestne stopnje portugalskega Telekoma privedle do izgube javnih sredstev pred sredino leta 1997.

(108)

Komisija mora drugič ne samo ugotoviti ali ukrepi vključujejo javna sredstva, temveč tudi, če so bili državni organi oblasti pri sprejemu ukrepov dejansko vpleteni (56).

(109)

Sporno ni bilo, da je imela država v portugalskem Telekomu pred sredino leta 1997 kontrolni položaj in da je imela prevladujoč vpliv na njegovo poslovanje, saj je imela več kot 50 % delnic družbe.

(110)

Komisija med preiskavo ni odkrila nobenih indikacij dejanske udeležbe portugalskih organov oblasti pri sklenitvi pogodb o sprejemu zakasnelih plačil dolga operaterja radiofuzijskega omrežja (57).

(111)

Kot je mogoče videti v uvodni izjavi 22 je država uravnavala tarife in storitve distribucije televizijskih signalov, ki jih je moral omrežni operater opravljati v okviru koncesijske pogodbe z državo. Vendar pravna pravila niso razlikovala med storitvami in tarifami, ki jih je omrežni operater moral opraviti za javnega izdajatelja televizijskega programa RTP in tistimi, ki jih je moral opraviti za zasebne izdajatelje televizijskega programa. Omrežni operater v okviru storitev radiofuzijskega omrežja tudi ni bil zavezan k zagotavljanju obveznih splošnih storitev RTP.

(112)

Iz tega razloga se Komisija ne strinja s tretjimi strankami, ki so dokazovale, da so bile diskriminirane, ker je Zakon o televiziji določal, da lahko samo zasebni operaterji izgubijo radiofuzijsko dovoljenje, če pravočasno ne plačajo omrežnih pristojbin. Četudi je zakon določal samo posledice morebitnega neplačila zasebnih operaterjev, portugalski Telekom ni imel nobene obveznosti opravljanja storitev za RTP, ne glede na to, če je RTP svoje pristojbine plačal ali ne.

(113)

Poleg tega omrežni operater ni bil integriran v strukturo javne uprave, ker je bil ustanovljen v skladu s pravom družb, kot javna delniška družba. („sociedade anónima“).

(114)

Portugalski organi oblasti so izrecno navedli, da javna uprava ni neposredno ali posredno posredovala pri sprejemu zakasnelih plačil portugalskega Telekoma. Podobno tretje stranke niso predložile nobenih indikacij, ki bi kazale na vpletenost države pri ukrepu.

(115)

Končno, kot je mogoče videti iz uvodne izjave 25 se ravnanje omrežnega operaterja pred in od sredine leta 1997 ni spremenilo. Od sredine leta 1997 je omrežni operater nadaljeval s sklepanjem pogodb z RTP o plačilu pristojbin. Videti je, da je glavni razlog pogodb spor glede stopnje letne pristojbine v povezavi z medsebojno odvisnostjo dveh družb. To je poudarjeno pri odločitvi ANACOM v letu 2003, tako da je moral portugalski Telekom bistveno znižati svoje cene.

(116)

Komisija je glede zgoraj predloženih dokazov ugotovila, da ne obstajajo indikacije, da bi javna uprava od omrežnega operaterja zahtevala sprejetje zakasnelega plačila. Prav tako tudi ni nobenih drugih indikacij, ki bi kazale na vpletenost javnih organov oblasti pri sprejemu ukrepa (58). Poleg tega so bili podobni sporazumi dogovorjeni potem, ko je bila družba nedvomno privatizirana. Iz tega razloga ukrep ne prispeva državi in tako ni vodil do izgube javnih sredstev.

(117)

Komisija glede prerazporeditve dolga zaradi sheme socialne varnosti in odpovedi obrestim zakasnelih plačil meni, da se shema socialne varnosti ne more obravnavati kot podjetje. Ne opravlja gospodarske dejavnosti, temveč je javni organ z nalogo upravljanja socialne varnosti (59). Poleg tega shema socialne varnosti ni dovolila prerazporeditve dolga, temveč skupna uredba državnih sekretarjev za finance in socialno varnost ter namestnik državnega sekretarja namestnika ministra. Država se je na podlagi dovoljenja odrekla dohodku, saj bi po predpisih za neplačan dolg prejela 1,206 milijard PTE obresti. Iz tega razloga je jasno, da so vpletena javna sredstva in da ukrep državi prispeva.

(118)

Država je dokapitalizacijo, odobreno RTP in plačila za televizijsko omrežje zagotovila neposredno iz državnega proračuna. Zato je nedvomno, da ta sredstva predstavljajo javna denarna sredstva v smislu člena 87(1).

(119)

Komisija se ne more strinjati s portugalskimi organi oblasti, da pri posojilu niso bili vpletena nobena javna sredstva. Spomniti bi se bilo potrebno, da pojem javnih sredstev vključuje tudi prednosti, odobrene s strani organov, ki jih je država imenovala ali ustanovila za ta namen (60). Posojilna pogodba je bila sklenjena med RTP in Skladom za stabilizacijo javnega dolga, ki ga upravlja Inštitut za upravljanje javnega dolga. Pravni akt določa, da je inštitut pod pristojnostjo in nadzorom ministra za finance (61). Iz tega razloga se lahko ugotovi, da bi se denarna sredstva, podeljena s strani Sklada za stabilizacijo javnega dolga morala obravnavati kot javna denarna sredstva.

(120)

Razen tega se lahko ukrep neposredno pripiše portugalskim organom oblasti, ker pogoje pogodbe določa dogovorjen sklep med državnimi sekretarji za sredstva javnega obveščanja, državno blagajno in finance dne 17. decembra 1998.

(121)

Prejeta ni bila nobena informacija, ki bi izkazovala, da je izdajo obveznic RTP spremljala državna garancija. RTP je glede na prospekt izdaje obveznic jamčil za poravnavo dolga. V času izdaje obveznice ni imel nobenega pravnega statusa, kar je privedlo do implicitne državne garancije. V letu 1992 se je družba v skladu z Zakonom št. 21/92 preoblikovala iz javnega subjekta v javno delniško družbo. Iz tega razloga Komisija smatra, da je bila izdaja obveznic izvedena v skladu s tržnimi pogoji in da se država dohodku ni odrekla. Nobena javna sredstva tako niso bila vpletena. Komisija v nasprotju z mnenjem tretjih strank meni, da tega zaključka ne spremeni dejstvo, da je RTP v državni lasti, ker je Pogodba ES neopredeljena glede javnega in zasebnega lastništva (62).

(122)

Komisija se glede protokola o promociji kinematografov iz septembra 1996 ne more strinjati s pripombami tretjih strank in sicer da je RTP na podlagi protokola prejel dodatna denarna sredstva. Protokol je podrobno določil kako naj RTP izpolni svojo obveznost javne službe glede podpore kinematografom (63), vendar RTP ni omogočil dodatne finančne kompenzacije. Finančna kompenzacija obveznosti RTP je bila v zvezi s kinematografsko produkcijo že mogoča, v skladu s splošnim sistemom kompenzacije plačil po Zakonu št. 21/92 (64). Zato se protokol ne more obravnavati kot ločen začasen finančni ukrep in kot tak ne vodi do izgube javnih sredstev, ker država na osnovi protokola RTP ni odobrila nobenih novih finančnih ukrepov.

(123)

Videti je, da je bil načrt prestrukturiranja za obdobje 1996-2000 samo predhodna študija, ki jo je izvedla RTP brez kakršne koli finančne zaveze portugalske države. Komisija zato smatra, da niso bila vpletena nobena javna sredstva. Tretje stranke glede tega vidika niso predložile nobenih novih elementov.

(124)

Iz tega razloga se lahko zaključi, da protokol o promociji kinematografov, načrt prestrukturiranja za obdobje 1996-2000, zakasnela plačila za uporabo radiofuzijskega omrežja in izdaja obveznic ne predstavljajo državne pomoči, ker niso bila vpletena nobena javna sredstva.

(125)

Komisija glede oprostitve registracijskih taks ocenjuje, če je ukrep podelil RTP splošno davčno oprostitev in če se je uporabil izrecno za RTP (in alternativno samo za javne družbe) in ne za zasebne družbe. Poleg tega mora ugotoviti, če je RTP prejela kakšno dodatno korist, ko ni plačal nobenih stroškov v zvezi z objavo listine in če je bil oproščen tudi registracijskih taks z ozirom na vsa druga premoženja v skladu s členom 11(2) Zakona št. 21/92.

(126)

Komisija prvič upošteva, da je namen člena 11 oprostiti RTP registracijskih in podobnih pristojbin, ki so neposredno povezane s spremembo pravnega statusa. Medtem ko se odstavek 1 nanaša na osnovno zahtevo registracije pravne listine pri nacionalnem trgovinskem registru, pa odstavek 2 napotuje na druge obvezne registracije, ki so neposredno povezane s spremembo pravne narave družbe (npr. registracija premičnin in nepremičnin). Informacija portugalskih organov oblasti izkazuje, da RTP ni upravičen do splošne oprostitve registracijskih taks, ker je ob različnih priložnostih plačal notarske in registracijske takse v povezavi s spremembami v družbi po preoblikovanju v javno delniško družbo (65). Komisija se zato ne more strinjati s pripombami tretjih strank, da je bil RTP upravičen do splošne oprostitve registracijskih taks.

(127)

Komisija se drugič strinja s portugalskimi organi oblasti, da člen 11(1) Zakona št. 21/92, na osnovi katerega je RTP oproščen plačila registracijskih taks, ne podeljuje posebne koristi. V posebnem primeru RTP samo zagotavlja uporabo Zakona št. 84/88, v skladu s katerim se z uredbo z zakonsko močjo lahko javna podjetja preoblikujejo v javne delniške družbe, pri čemer uredba z zakonsko močjo odobri statut delniške družbe in določi primerno listino glede na vse zahteve registracije.

(128)

Drugačna obravnava javnih podjetij, ki preoblikujejo svoj pravni status v javno delniško družbo izhaja iz notranje logike sistema in jim ne podeljuje posebne ugodnosti, saj za to ne obstajajo ustrezni obdavčljivi dogodki. Izdaja notarske listine je potrebna zaradi potrditve listin, ki ustanavljajo ali spreminjajo družbo, da jim da pravno veljavo. Vendar je ta listina nepotrebna za javna podjetja, katerih pravni status se je spremenil v javno delniško družbo z zakonodajnim aktom, saj takšen akt že ima potrebno pravno moč.

(129)

Enako sklepanje velja za registracijske takse, kot tudi za stroške objave. Država mora v svoji pristojnosti javnega organa objaviti zakonodajne amandmaje v Diário de República. Ker je država Zakon št. 21/92, ki potrjuje novi statut RTP že objavila bi bilo nepotrebno RTP naložiti katere druge zahteve objave, katerih subjekt so mogoče zasebne družbe. Diário de República vsebuje popolno besedilo RTP statuta in na ta način ustvarja enak učinek kot registracija, vključno z zahtevanimi učinki glede informiranosti tretjih strank.

(130)

Komisija se tretjič strinja s portugalskimi organi oblasti, da člen 11(2) Zakona št. 21/92, v skladu s katerim je bila RTP oproščena plačila drugih registracijskih taks v zvezi z neposredno spremembo pravnega statusa družbe, ne podeljuje posebne ugodnosti RTP. Člen 11(2) Zakona št. 21/92 samo potrjuje uporabo člena 1 Uredbe z zakonsko močjo št. 404/90, v skladu s katerim bi podjetja lahko bila oproščena prenosnega davka in drugih pravni stroškov, plačljivih na premoženje in ki so potrebni za določeno koncentracijo ali sodelovanje. Uredba z zakonsko močjo št. 404/90 se uporablja za vsa podjetja, ki so pred 31. decembrom 1993 izvedla koncentracijo ali sodelovanje. Oprostitev plačila drugih registracijskih taks RTP ne podeljuje posebnih ugodnosti, saj se je uporabljala za vsa podjetja v enaki situaciji.

(131)

Komisija je po preučitvi pripomb tretjih strank in portugalskih organov oblasti ugotovila, da se osnovna pogodba med shemo socialne varnosti in RTP ne more upoštevati na način, da predstavlja tipično ravnanje zasebnega operaterja. Obstajal je spor ali je pravno pravilna interpretacija določenih pravil socialne varnosti, kot so določena v Implementacijski uredbi št. 12/83. Pogodba je potrdila RTP interpretacijo, ki jo je podprla analiza davčnega strokovnjaka, ki je ugotovil, da je bila implementacijska uredba neustavna. Vendar implementacijska uredba po pogodbi ni bila razveljavljena. Iz tega razloga je potrebno zaključiti, da se je ukrep za RTP selektivno uporabil ne da bi pri tem vplival na uporabnost interpretacije sheme socialne varnosti za druge družbe.

(132)

Razen tega se Komisija strinja s portugalskimi organi oblasti, da je bilo dovoljenje za prerazporeditev dolga in odpoved globam in obrestim dano v okviru splošnega sistema, ki se uporablja za vsa podjetja v podobnih situacijah, na osnovi Uredbe z zakonsko močjo št. 411/91 in zato RTP ni podelilo posebne ugodnosti.

(133)

Da ne bi vnaprej obsodili selektivno ali splošno naravo takšne sheme je cilj sedanje odločitve ugotoviti ali je bila uporaba sheme selektivna.

(134)

Uredba z zakonsko močjo št. 411/91 zahteva izvedbo finančno/ekonomske študije, da se ugotovi, da je prerazporeditev neobhodno potrebna za zagotovitev družbine sposobnosti za življenje. RTP ni nikoli izvedel takšne študije svoje sposobnosti za življenje v skladu s členom 2(3) Uredbe z zakonsko močjo št. 411/91.

(135)

Razen tega se pogoj, določen v členu 2(1)(d) ni uporabljal za RTP, ker reguliranje dolga ni sledilo državni intervenciji. Komisija se ne strinja s portugalskimi organi oblasti, ki zatrjujejo, da je zgodovina državne intervencije vplivala na delovanje dolžniškega podjetja in da so RTP v času državne intervencije upravljala statutarna pravila. Čeprav je bila RTP v letu 1977 subjekt posebnega režima upravljanja (66) se je ta režim končal s sprejemom statuta v letu 1980, medtem ko se je shema socialne varnosti vzpostavila v obdobju 1983-1989. Komisija smatra, da se reguliranje dolga za RTP ne more upoštevati kot del splošnega režima v skladu z Zakonom št. 411/91, ker RTP ni izpolnjeval meril, ki jih ta zakon določa za takšno dovoljenje. Zato se je pri RTP ukrep uporabil na selektiven način.

(136)

Razen tega bi morala država z odobritvijo prerazporeditve dolga ravnati kot javni ali zasebni upnik, ki skuša povrniti zapadle vsote in ki sklepa pogodbe o prerazporeditvi dolga zato, da pospeši plačilo (67). Stopnja zamudnih obresti, ki jih je uporabila država bi morala biti enaka stopnji, ki jo bi uporabil zasebni upnik v enakih okoliščinah. Komisija meni, da bi zasebni upnik, ki bi zasledoval povračilo dolga s pravnimi sredstvi dobil vsaj statutorno obrestno mero. Iz tega razloga portugalski organi oblasti niso ravnali tako, kot bi ravnal zasebni upnik, v smislu povečanja obrestne mere, ker sploh niso zahtevali nobenih plačil obresti, kljub razpoložljivim izvršilnim mehanizmom. Razen tega se je dolg s shemo socialne varnosti v obdobju 1983-1989 povečeval in šele v letu 1993 je bila dogovorjena pogodba o prerazporeditvi. Zasebni upnik pod istimi pogoji ne bi dovolil podobno kopičenje zapadlega dolga skozi tako dolgo obdobje brez, da bi sprožil postopke za povračilo. Iz tega razloga je videti, da je ukrep RTP podelil posebno ugodnost.

(137)

Komisija glede plačil za odcepitev omrežja televizijskih signalov ne more upoštevati pripombe tretjih strank, ki dvomijo v izračun vrednosti radiofuzijskega omrežja. Komisija je s svojo odločitvijo 2. oktobra 1996 že odločila o financiranju RTP in sicer da je cena, ki jo je država plačala RTP za omrežje predstavljala tržno vrednost in ni predstavljala državne pomoči (68). SIC to odločitev pred sodiščem prve stopnje ni izpodbijal (69).

(138)

Komisija se poleg tega ne strinja s pripombami, da kompenzacija ni upravičena, ker je bilo televizijsko omrežje ustanovljeno s pomočjo državnega financiranja. Upošteva, da se funkcija države, kot investitorja ne sme mešati s funkcijo javnega organa. Četudi je država edini lastnik RTP in je postala edini lastnik TDP bi morale biti ti dve družbi pravno in finančno neodvisni iz razlogov preglednosti. Omrežje je bilo del premoženja RTP. Iz tega razloga kompenzacija, ki jo je odobrila država javni družbi RTP z ozirom na tržno vrednost omrežja, ki se je odločilo odcepiti od premoženja RTP, ne podeljuje RTP nobene finančne ugodnosti, ker kompenzacija ustreza realni vrednosti tega premoženja. Tako ukrep ne podeljuje nobene ugodnosti RTP in iz tega razloga ne predstavlja državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(139)

Komisija je po presoji pripomb tretjih strank in portugalskih organov oblasti ugotovila, da so dokapitalizacije v obdobju 1994-1997 zagotovile RTP finančno korist. Kot je mogoče videti v tabeli 3 in ob upoštevanju slabega finančnega položaja RTP v obdobju, ko so se izvedle dokapitalizacije, noben zasebni vlagatelj ne bi vložil kapital v družbo, pri kateri v razumnem času ne bi bilo mogoče pričakovati nobenega normalnega dohodka. Kljub dokapitalizacijam se je finančni položaj RTP dejansko poslabšal. Niti portugalski organi oblasti, kot tudi tretje stranke niso navedli, da je portugalska država z vložitvijo kapitala v družbo ravnala kot zasebni investitor.

(140)

Komisija se ne strinja s portugalskimi organi oblasti, da je bilo posojilo, odobreno v letu 1998 v skladu s tržnimi pogoji. Da posojilo ne bi predstavljajo državne pomoči bi priloženi pogoji (iskanje zavarovanja in obrestna mera) morali izkazovati pripadajoče tveganje posojanja podjetju (70). Ko se družba nahaja v gospodarskem in finančnem položaju, katerega solventnost je pod ravnjo, da bi finančna ustanova posodila denar sta tveganje in posledično obrestna mera višji.

(141)

Kot je mogoče videti iz tabele 3 je bil RTP v času, ko je bilo posojilo dogovorjeno v hudih finančnih težavah in sicer v takšni meri, da so njegovi dolgovi presegli vrednost njegovega premoženja in neto osnovni kapital je bil negativen. Tehnično je družba bankrotirala.

(142)

Prvič se mora upoštevati, da je bilo posojilo hibridni instrument, namreč ni imelo zavarovanja, ki temelji na premoženju in v primeru stečaja je bilo v vrsti poplačila za vsemi upniki, vendar pred delničarji. Odsotnost ustreznega zavarovanja, ki temelji na premoženju je bila jasna indikacija, da se posojilo ni odobrilo v skladu s tržnimi pogoji in da je bil vpletena pomoč. Nobena finančna ustanova ne bi v času odobritve posojila glede na tehnični bankrot RTP odobrila družbi hibridni instrument, ker je bila majhna verjetnost, da bo RTP lahko posojilo vrnil. V resnici je posojilo odobrila zasebna finančna ustanova, vendar s strani Sklada za stabilizacijo javnega dolga.

(143)

Drugič se lahko dokaže, da obrestna mera, uporabljena pri posojilu ne odraža jasno svojega pravega tveganja. Ne samo, da je pod referenčno mero, ki jo ponavadi uporablja Komisija za izračun elementa pomoči pri shemah obrestnih subvencij za posojila (71), temveč bi tudi običajen tržni operater poleg trdnih garancij zahteval obrestno mero, ki bi nadomestila tako visoko tveganje neplačila.

(144)

Glede na to, da je bil finančni položaj RTP takšen, da v normalnih okoliščinah ne bi mogel pridobiti odvisnega posojila, posojilo učinkovito izenačuje plačilo podpore in predstavlja za RTP določeno korist.

(145)

Glede na to Komisija smatra, da prerazporeditev dolga s shemo socialne varnosti, dokapitalizacije v obdobju 1994-1997 in posojilo, odobreno v letu 1998 predstavljajo finančno in gospodarsko korist, v primerjavi s konkurenti, ki istih denarnih sredstev niso prejeli.

(146)

Ker je bil portugalski televizijski trg odprt najkasneje do leta 1992 so bili v času, ko je RTP iz različnih ukrepov prejel korist na trgu konkurenti. V februarju 1992 sta bili SIC in TVI odobreni radiofuzijski dovoljenji in v oktobru 1992 je SIC na Portugalskem pričel z oddajanjem televizijskega programa.

(147)

Komisija se ne strinja s portugalskimi organi oblasti, da pogodba o dolgu s shemo socialne varnosti ne spada v obseg državne pomoči, ker je dolg nastal preden se je portugalski radiofuzijski trg odprl za konkurenco. Finančna ugodnost je bila odobrena RTP v maju 1993, po odprtju radiofuzijskega trga in je zato lahko RTP zagotovila finančno korist.

(148)

Komisija glede na to ugotavlja, da so ukrepi, odobreni s strani države lahko podelili RTP gospodarsko in finančno prednost v primerjavi s konkurenti, ki niso prejeli istih denarnih sredstev in tako izkrivili konkurenco v skladu s pomenom člena 87(1).

(149)

Državni ukrepi spadajo v obseg člena 87(1) in v tej meri vplivajo na trgovino med državami članicami. To je v primeru, kadar koli so sporne dejavnosti predmet notranje trgovine Skupnosti. V obstoječem primeru je upravičenec RTP sam aktiven na mednarodnem trgu. Dejansko preko Evropske radiofuzijske unije izmenjuje televizijske programe in je udeležen v sistemu Evrovizije (72). Razen tega je RTP v neposredni konkurenci z zasebnimi izdajatelji televizijskega programa, ki so aktivne na mednarodnem radiofuzijskem trgu in imajo mednarodno strukturo lastništva (73).

(150)

Glede na to se lahko ugotovi, da so odobreni ukrepi RTP vplivali na trgovino med državami članicami v smislu člena 87(1).

(151)

Brez upoštevanja možnih obveznosti iz opravljanja javne službe naložene RTP iz zgoraj navedenega izhaja, da naslednji ukrepi vključujejo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES: prerazporeditev dolga s shemo socialne varnosti, dokapitalizacije v obdobju 1994-1997 in odobreno posojilo v letu 1998.

(152)

Vendar, kot je zgoraj navedeno je RTP zadolžena za obveznosti iz opravljanja javne službe radiotelevizije. Sodišče je v primeru Altmark odločilo, da državni ukrepi, ki kompenzirajo stroške javne službe ne ustrezajo državni pomoči v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES, v kolikor so izpolnjeni naslednji štirje pogoji (74):

(153)

Brez upoštevanja prvega in tretjega pogoja je videti, da začasni ukrepi, navedeni v uvodni izjavi 151 ne izpolnjujejo drugega in četrtega pogoja Altmark zaradi spodaj opredeljenih razlogov:

(154)

Jasno je, da odobreno financiranje s sredstvi pogodbe s shemo socialne varnosti in posojilo niso bili del kompenzacijskega sistema, katerih parametri so bili predhodno določeni na objektiven in pregleden način (drugi pogoj). Nasprotno so temeljili na začasnih odločitvah, ki se lahko pripišejo državi.

(155)

Poleg tega so pogodbe za izvajanje javne službe, kot navedeno v uvodni izjavi 61, določile posebno možnost financiranja vlaganj v opremo javne službe s sredstvi dokapitalizacije. Ne omejujejo vlaganja v javno službo, niti jasno ne določajo pogoje in omejitve državne udeležbe. Komisija iz tega razloga meni, da se tudi dokapitalizacije ne morejo upoštevati kot del kompenzacijskega sistema, katerih parametri so bili predhodno določeni na objektiven in pregleden način.

(156)

Razen tega je jasno, da RTP ni bil izbran v skladu s postopkom javnih naročil, z jamčenjem najnižje možne cene. Ne obstajajo nobene indikacije, da se je znesek začasnih plačil določil na osnovi analize stroškov, ki bi nastale tipičnemu podjetju (četrti pogoj).

(157)

Glede na to je jasno, da v zadevnem primeru niso izpolnjeni vsi Altmark pogoji. Iz tega razloga se morajo ukrepi, navedeni v uvodni izjavi 151 upoštevati kot državna pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

(158)

Sodišče je konsekventno menilo, da lahko člen 86 predstavlja izjemo od prepovedi državne pomoči podjetjem, ki so zadolžena za službo splošnega gospodarskega interesa (SGEI). V Altmark je bilo implicitno potrjeno, da se lahko državna pomoč, ki kompenzira nastale stroške podjetja pri nudenju SGEI smatra, kot združljiva s skupnim trgom, če izpolnjuje pogoje člena 86(2) Pogodbe ES (75).

(159)

Sodišče je utemeljilo, da morajo biti izpolnjena načela opredelitve, zadolžitve in proporcionalnosti, da bi lahko bil ukrep upravičen do te izjeme. Komisija meni, da kjer ta načela niso izpolnjena, razvoj trgovine ni prizadet v takšni meri, da bi le-to bilo v nasprotju z interesi Skupnosti.

(160)

Kako se ta načela uporabljajo v radiofuzijskem sektorju je obrazloženo v sporočilu Komisije o uporabi pravil državne pomoči v javni službi radiotelevizije (76). V skladu s sporočilom mora Komisija oceniti ali oziroma ne (77):

(161)

Kot določa Amsterdamski protokol (78) in sporočilo o radioteleviziji (79) morajo države članice opredeliti javno službo radiotelevizije. Vloga Komisije je v radiofuzijskem sektorju omejena na kontrolo, če opredelitev javne službe vsebuje kakšno očitno napako. Takšna napaka bi predstavljala zlorabo opredelitve javne službe.

(162)

Komisija glede na posebno naravo radiofuzijskega sektorja, z ozirom na interpretacijska določila protokola smatra, da je zakonita opredelitev, ki danega izdajatelja televizijskega programa zadolžuje z nalogo zagotavljanja uravnoteženih in različnih programskih vsebin (80). Takšna opredelitev bi bila v skladu s ciljem izpolnjevanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb določene družbe.

(163)

Kot je opisano v uvodnih izjavah 51 in 52 je RTP na temelju Zakona št. 21/92 in pogodbe za izvajanje javne službe zavezan zagotoviti oddajanje dveh kanalov s splošnim pokritjem, kot splošna javna služba radiotelevizije. Medtem ko mora prvi kanal nuditi bolj splošne programske vsebine, mora drugi kanal meriti na bolj določeno publiko. Razen tega, kot je opisano v uvodnih izjavah 53 in 54, Zakona št. 21/92 in pogodbi za izvajanje javne službe, le-te RTP nalagajo bolj podrobne obveznosti glede programskih vsebin in mednarodnega sodelovanja, kot tudi nekatere druge posebne obveznosti.

(164)

Čeprav je opredelitev RTP javne službe radiotelevizije bolj kvalitativne in dokaj širše narave, Komisija z ozirom na interpretacijska določila Amsterdamskega protokola smatra, da je takšna „širša“opredelitev zakonita (81). Za zakonito se iz tega razloga smatra tudi splošna opredelitev RTP javne službe v zvezi z zagotavljanjem dveh televizijskih kanalov z nacionalnim pokritjem, enega bolj splošnega in drugega bolj osredotočenega na posebne publike. Takšna opredelitev se lahko smatra za izpolnjevanje demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb portugalske družbe.

(165)

Komisija razen tega smatra za zakonite obveznosti, ki natančno določajo kako naj RTP opravlja splošno javno službo radiotelevizije. V skladu z besedilom Amsterdamskega protokola se te obveznosti v resnici lahko smatrajo za izpolnjevanje demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb portugalske družbe.

(166)

Čeprav Komisija upošteva poslanstvo RTP javne službe za zakonito mora vseeno ugotoviti, če ta opredelitev vsebuje katere očitne napake.

(167)

Komisija bi ob upoštevanju opisa 45 glede televizije brez obmejne direktive lahko sprejela, da se izvirajoče filmske pravice prikazujejo na javni televiziji, če bi opredelitev javne službe izdajatelja televizijskega programa vključevala obveznost bistvenega prispevanja k vlaganjem v Evropsko avdiovizualno produkcijo (82).

(168)

Komisija smatra, da naložena obveznost RTP, da promovira kinematografe spada v obseg javne službe radiotelevizije, ker RTP naknadno na javni televiziji predstavlja filme, za katere je pridobil distribucijske pravice.

(169)

Komisija se zato ne more strinjati s pripombami zainteresiranih strank, da je diskriminatorna RTP obveznost promocije kinematografov in financiranja. Stranke so dokazovale, da so zasebni izdajatelji televizijskega programa tudi sklenili protokole o promociji kinematografov s portugalskimi organi oblasti, ki niso zagotovili kompenzacije. Komisija meni, da je potrebno razlikovati med prostovoljnimi pogodbami o promociji kinematografov, sklenjenimi med zasebnimi izdajatelji televizijskih programov in državo na eni strani ter naloženimi obveznostmi javne službe radiotelevizije RTP, da prikazuje in financira kinematografsko produkcijo na drugi strani. Videti je, da je RTP izrecno zaupana naloga javne službe, da podpira določene filmske produkcije, ki se kasneje prikazujejo kot televizijski programi javne službe, medtem ko nobena takšna naloga ni zaupana zasebnim izdajateljem televizijskih programov. RTP dejansko postane sredstvo, ki ga uporablja država za podporo kinematografom. Katere koli posledične ugodnosti, odobrene kinematografom s strani RTP lahko predstavljajo državno pomoč in bi se morale kot takšne tudi ocenjevati. Ta odločitev je brez vpliva na katero koli ocenitev možnih ugodnosti, odobrenih filmskim producentom.

(170)

Glede na to Komisija zaključuje, da se lahko RTP sofinanciranje kinematografskih del, ki se prikazujejo na kanalih javne službe smatra kot posebna zakonita obveznost, ki je koristna pri izpolnjevanju RTP obveznosti splošne javne službe radiotelevizije. Ta obveznost zato ne predstavlja očitne napake.

(171)

Komisija vseeno meni, da naložena obveznost RTP, da nudi „druge storitve, ki bodo določene na začasni osnovi“ (83) ni dovolj določna, da bi lahko Komisija predhodno z zadostno pravno gotovostjo ocenila, če se storitve lahko upoštevajo kot javna služba. Čeprav je videti, da „druge storitve, ki bodo določene“ niso dovolj jasno določene, poudarja, da v obdobju preiskave niso bila izvedena nobena plačila v skladu s tem določilom (84).

(172)

Komisija glede na zgoraj navedeno zaključuje, da so dejavnosti RTP, kot opisane v Zakonu št. 21/92 in ponovno opredeljene v pogodbah za izvajanje javne službe, jasno določene obveznosti javne službe. Čeprav obveznost zagotavljanja „drugih storitev, ki bodo določene na začasni osnovi“ ni dovolj natančna, da bi se lahko predhodno ugotovilo, če se vse določene obveznosti pod tem naslovom lahko smatrajo za javno službo, v skladu s tem določilom niso bila izvedena nobena plačila v obdobju 1992-1998.

(173)

Komisija drugič ocenjuje, če so bile obveznosti javne službe poverjene prejemniku denarnih sredstev.

(174)

Komisija mora v skladu s sporočilom o radioteleviziji preveriti, če je bila RTP javna služba poverjena z uradnim aktom (85).

(175)

Kot je mogoče videti v uvodni izjavi 55 so obveznosti javne službe brez dvoma poverjene RTP, v skladu z različnimi zakoni in pogodbami: člen 5 Zakona št. 58/90, členi 4(1) in člen 5 Zakona št. 21/92 in določba 1 pogodbe za izvajanje javne službe.

(176)

Komisija ni prejela nobenih pripomb zainteresiranih strank ali portugalske vlade, da javna služba z uradnim aktom ni bila v zadostni meri poverjena RTP. V skladu s sporočilom in glede na zgornje zakone in pogodbe ugotavlja, da ni nobenega dvoma, da mora RTP opravljati obveznosti javne službe radiotelevizije in iz tega razloga je bila javna služba uradno poverjena RTP.

(177)

Ne samo, da bi morala biti javna služba RTP poverejena z uradnim aktom; morali bi tudi biti podvzeti koraki za zagotovitev javne službe, kot bi morala biti zagotovljena. Kot je določeno v uvodnih izjavah 56 do 59 so bili zagotovljeni različni kontrolni mehanizmi, da je RTP opravljala obveznost javne službe na določen način.

(178)

Prvič mora RTP predložiti poročila opravljanja javne službe, kot tudi načrte, katere spremlja mnenje notranjega odbora revizorjev. V obdobju 1992-1998 dejansko ni predložila takšnih poročil, ki bi opisovala, kako je bila vsaka obveznost javne službe izpolnjena in navajala stroške vsake obveznosti javne službe z uporabo analitičnega računovodskega sistema.

(179)

Minister za finance in član vlade, pristojen za sredstva javnega obveščanja sta drugič preverila skladnost pogodb za izvajanje javne službe in generalni inšpektor za finance je finančni načrt tudi revidiral.

(180)

Tretjič mora biti zunanje revizija vsako leto opravljena. Komisija se s SIC ne more strinjati, da stroški javne službe, kot so jih predložili portugalski organi oblasti in RTP številke, vključene v njegove pogodbe za izvajanje javne službe ter letni računovodski izkazi niso zanesljivi in da se zato ne morejo ustrezno preveriti. Izpostavlja, da je v obdobju 1992-1998 statutorni revizor izvedel letno revizijo RTP finančnih poročil. Razen tega so stroga pravila stroškovno računovodskega sistema zagotovila, da se lahko identificirajo in ustrezno preverijo stroški vsake obveznosti javne službe, ki je upravičena do kompenzacijskih plačil, četudi revizijsko poročilo ni sistematično priloženo poročilu javne službe.

(181)

Na podlagi zgoraj navedenega je očitno, da je bila opravljena preveritev na treh različnih ravneh: notranja s strani odbora revizorjev, s strani pristojnih državnih organov in s strani zunanje revizijske družbe. Čeprav je videti, da se niso opravila zunanja poročila javne službe je opisan sistem zagotovil, da se je obveznost javne službe izvršila na določen način. Iz tega razloga Komisija ugotavlja, da je v obdobju 1992-1998 obstajal učinkovit mehanizem, ki je zagotovil učinkovito nadzorovanje izpolnjevanja RTP obveznosti javne službe.

(182)

Tretji kriterij, ki ga mora Komisija oceniti je, ali je financiranje proporcionalno neto stroškom javne službe.

(183)

Komisija je v sporočilu o radioteleviziji opisala kriterij, na osnovi katerega namerava oceniti proporcionalnost državne denarne podpore. Zahteva, da državna pomoč ne preseže neto stroške poslanstva javne službe in da ne nastopijo izkrivljenja na trgu, ki ne bi bila nujno potrebna pri izpolnjevanju poslanstva javne službe (86).

(184)

Sporočilo prvič zahteva ustrezno razporeditev stroškov in dohodkov med javno službo in gospodarskimi dejavnostmi, da se lahko pravilno ugotovijo stroški dejavnosti javne službe.

(185)

Pogodbe za izvajanje javne službe, kot je opisano v uvodnih izjavah 62 do 64, določajo metodo razporeditve stroškov in dohodkov, ki jo mora RTP uporabiti. V konkretnem primeru je načeloma naloga Komisije olajšana z dejstvom, da je RTP izvajal analitičen računovodski sistem, ki dovoljuje merljivost primernih stroškov, ki so nastali podjetju pri izpolnjevanju vsake povračilne obveznosti javne službe.

(186)

S tem sistemom je vsaka postavka primernega odhodka razporejena na dejavnost in posledično razdeljena med različne povračilne naloge javne službe RTP na osnovi objektivnih računovodskih načel.

(187)

Jamči, da so letna kompenzacijska plačila omejena na neto stroške vsake obveznosti javne službe, ker se dohodki, ki izvirajo iz vsake povračilne naloge javne službe odbijejo od stroškov poslovanja (glej uvodno izjavo 65).

(188)

Iz tega razloga je Komisija ugotovila, da so načeloma parametri za določanje stroškov vzpostavljeni na objektiven in pregleden način.

(189)

Vendar pripominja, da bi pravila kompenzacije stroškov lahko podcenila realne neto stroške javne službe RTP in vodila do strukturnega podfinanciranja realnih potreb denarne podpore.

(190)

Kot je mogoče videti v uvodni izjavi 65 so bili v skladu z metodo izračuna stroškov, določeno v pogodbah, opredeljeni stroški javne službe izključeni iz plačila letnih kompenzacij (87). Poleg tega so portugalski organi oblasti obvestili Komisijo, da čeprav je RTP plačal DDV na prejeta letna kompenzacijska plačila se nastali stroški niso mogli upoštevati v skladu z računovodskimi pravili (uvodna izjava 96). Končno RTP v svojih poročilih javne službe ni vključil vseh izvedenih vlaganj v opremo javne službe, čeprav so le-ti bili knjiženi v finančnih računovodskih izkazih (glej uvodno izjavo 67).

(191)

V skladu z Amsterdamskim protokolom morajo države članice vseeno omogočiti denarno podporo javni službi radiotelevizije. V konkretnem primeru so portugalski organi oblasti odločili, da ne bodo povrnili nekaterih stroškov, ki so nastali ponudniku storitev pri izvrševanju svojih nalog.

(192)

V zadevnem primeru je država RTP jamčila ne samo za letna kompenzacijska plačila, temveč tudi za dodatno financiranje v obliki povečanja kapitala, posojil in pogodbe s shemo socialne varnosti.

(193)

Čeprav so pogodbe za izvajanje javne službe določile državno kompenzacijo v obliki letnih kompenzacijskih plačil za stroške poslovanja in možnosti dokapitalizacij RTP, pravna določila v zvezi z javno službo RTP niso določala nobenega financiranja s posojili in odbitki socialne varnosti. Vendar mora Komisija v skladu z odstavkom 57 sporočila o radioteleviziji analizirati, če so vsi ukrepi proporcionalni neto stroškom javne službe. Samo tako se lahko upošteva financiranje RTP, kot skladno s členom 86(2) Pogodbe ES.

(194)

Komisija tudi meni, da se lahko RTP naložene obveznosti javne službe, ki niso bile primerne za kompenzacijo na podlagi pogodb za izvajanje javne službe dejansko smatrajo za zakonite in jasno določene obveznosti javne službe, ki jih je država uradno naložila ponudniku storitev. Iz tega razloga lahko portugalska država v skladu s pravom Skupnosti financira vse neto stroške javne službe RTP.

(195)

Zaradi sedanje odločitve ni potrebno ponovno natančno izračunati vseh realnih neto stroškov, ki so nastali RTP pri opravljanju njegovih obveznosti javne službe. Dovolj je prikazati skupno državno financiranje, ki ga je RTP prejel v obdobju 1992-1998, ki ni preseglo neto izrednih stroškov, ki so v istem obdobju nastali podjetju pri izpolnjevanju nalog javne službe.

(196)

Tabela 6 prikazuje pregled RTP stroškov javne službe (tako stroške vlaganj, kot tudi neto stroške poslovanja), izračunanih v skladu z uporabnimi stroškovno računovodskimi pravili in kompenzacijo, ki jo je prejel za vlaganja in stroške poslovanja.

(197)

Prvič se prikazujejo vlaganja v opremo javne službe (Tabela 5) in zagotovljena kompenzacija za finančna vlaganja (Tabela 2). Drugič se prikazujejo neto stroški poslovanja RTP (Tabela 4) in kompenzacijska plačila teh stroškov (Tabela 1). Nazadnje tabela prikazuje pridobljeno korist iz začasne pomoči, ki izhaja iz pogodbe s shemo socialne varnosti in posojila.

Tabela 6

Povzetek potreb denarne podpore in kompenzacije neto stroškov poslovanja javne službe v skladu z računovodskimi pravili

(198)

Kot je zgoraj poudarjeno je imel sistem letnih kompenzacijskih plačil, ki so ga izbrali portugalski organi oblasti vpliv podcenjevanja dejanskih stroškov nalog javne službe, ki jo je izvajal RTP. Sistem je privedel do kopičenja dolga. Na drugi stopnji so organi oblasti uporabili začasna sredstva za financiranje RTP stroškov javne službe, da so ohranili finančno ravnotežje RTP.

(199)

Kot Tabela 6 prikazuje so dokapitalizacije prekomerno kompenzirale vlaganja javne službe za 26,7368 milijard PTE, pri čemer so bili stroški poslovanja premalo financirani s kompenzacijskimi plačili in drugo začasno pomočjo v znesku od 28,7551 milijard PTE. V resnici so bile dokapitalizacije uporabljene za odplačilo nakopičenega dolga, čeprav so bile dejansko namenjene financiranju vlaganj v opremo.

(200)

Kot Tabela 6 prikazuje je bila skupna kompenzacija za 2,0183 milijard manjša od neto stroškov javne službe (28,7551 PTE minus 26,7368 milijard PTE). Komisija iz tega razloga ugotavlja, da je v skladu s pravili Skupnosti za obdobje pod preiskavo skupna državna denarna podpora proporcionalna neto stroškom poslovanja javne službe RTP.

(201)

Komisija upošteva, da so bila prejeta denarna sredstva verjetno celo nižja od skupnih neto stroškov, nastalih pri izpolnjevanju naloženih obveznosti države, glede na dejstvo, da zgornja tabela ne upošteva vseh stroškov javne službe RTP v obdobju 1992-1998.

(202)

Komisija bi morala z oziroma na sporočilo o radioteleviziji zagotoviti, da je državna denarna podpora proporcionalna neto stroškom zagotavljanja javne službe in da niso nastala nobena izkrivljenja na trgu, upoštevajoč gospodarske dejavnosti, ki izvirajo iz dejavnosti javnih služb in za katere na strani dohodkov ni mogoča pravilna razporeditev stroškov, nepotrebnih za izpolnjevanje poslanstva javne službe. Do takšnega izkrivljenja bi prišlo, če bi RTP znižal cene reklamiranja na trgu, da bi na ta način znižal dohodek konkurentov (88). V takšnem primeru RTP ne bi maksimiral svojih gospodarskih dohodkov in bi po nepotrebnem zvišal potrebo po denarni podpori. V skladu s sporočilom se takšno ravnanje, če bi nastopilo, ne bi moglo obravnavati, kot bistveno za poslanstvo javne službe, ki bi prispevalo izdajatelju televizijskega programa (89).

(203)

V odločitvi za uvedbo preiskovalnega postopka je Komisija navedla, da v kolikor bi se ugotovil obstoj takšnega ravnanja, bi privedel do upoštevanja teh izkrivljenj in posledičnih potreb po višji državni denarni podpori pri ocenjevanju morebitne prekomerne kompenzacije. Na tej točki postopka je Komisija opozorila, da „na osnovi informacij, ki jih ima Komisija v tem trenutku ni mogoče ugotoviti, če je RTP sodeloval pri takšnem ravnanju“ (90).

(204)

Komisija po vabilu za predložitev pripomb o uvedbi postopka ni prejela nobenih pripomb konkurentov RTP, ki bi namigovale ali prikazovale, da je RTP sodeloval pri protikonkurenčnem ravnanju na gospodarskih trgih, ki bi lahko vodilo do povečane državne denarne podpore, neskladne s Pogodbo (91).

(205)

Na podlagi okoliščin Komisija meni, da ni nobenih indikacij, ki bi nakazovale na takšno ravnanje. Posledično ugotavlja, da je videti, da RTP na gospodarskih trgih ni ravnal protikonkurenčno, kar bi vodilo do povečane potrebe po državni denarni podpori in da ni prišlo do nobene prekomerne kompenzacije v posledici takšnega ravnanja.

(206)

Glede na to Komisija zaključuje, da se morajo pogodba s shemo socialne varnosti, dokapitalizacije in hibridni instrument obravnavati kot državna pomoč v skladu s členom 87(1). Vendar je denarna podpora RTP s sredstvi začasne pomoči skladna s skupnim trgom v skladu s členom 86(2) Pogodbe ES. Skupna denarna podpora je proporcionalna neto stroškom jasno določene, naložene obveznosti javne službe. Iz tega razloga državna denarna podpora ni vplivala na trgovinske pogoje in konkurenco Skupnosti v meri, ki bi bila v nasprotju s skupnimi interesi v skladu s členom 86(2) Pogodbe ES (92).

(207)

Komisija ugotavlja, da je Portugalska glede na kršitev člena 88(3) Pogodbe nezakonito izvajala zadevno začasno pomoč. Na osnovi zgornje analize ugotavlja, da pogodba s shemo socialne varnosti v letu 1993, dokapitalizacije v obdobju 1994-1997 in posojilo v letu 1998 predstavljajo državno pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe. Ukrepi so odobreni z državnimi sredstvi in predstavljajo nevarnost izkrivljenja konkurence z dajanjem prednosti RTP in imajo vpliv na trgovino. Kot je zgoraj analizirano, ukrepi ne izpolnjujejo pogojev, določenih v Altmark, zaradi česar se ne morejo upoštevati kot sestavni del kompenzacijskega sistema, katerega parametri so bili predhodno določeni na objektiven in pregleden način. Poleg tega je jasno, da RTP ni bila izbrana po postopku javnih naročil, z jamstvom najnižje možne cene in ne obstajajo nobene indikacije, da se je znesek začasnih plačil določil na osnovi analize stroškov, ki bi nastali tipičnemu podjetju.

(208)

Oprostitev, določena v členu 86(2) se uporablja za začasne ukrepe. Kot je zgoraj analizirano so ukrepi kompenzirali jasno določene obveznosti javne službe, ustrezno naložene RTP. Kot je bilo na začetku navedeno so začasni ukrepi sorazmerni neto stroškom javne službe RTP. Ukrepi ne izkrivljajo konkurence v meri, ki bila v nasprotju z interesi Skupnosti, ker so sorazmerni neto stroškom javne službe RTP in ker se RTP v svojih gospodarskih dejavnostih ni obnašala na protikonkurenčni način –

6.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 142/26

(1)

9. septembra 2002 je vlada Združenega kraljestva vzpostavila paket pomoči za reševanje družbe za električno energijo British Energy plc („družba BE“) iz Združenega kraljestva. Komisija je 27. novembra 2002 sklenila, da ne bo nasprotovala v tem primeru (2). V skladu s tem sklepom so imeli organi Združenega kraljestva do 9. marca 2003 čas predložiti načrt za prestrukturiranje ali likvidacijo družbe BE ali prikazati, da je bila pomoč odplačana.

(2)

7. marca 2003 so organi Združenega kraljestva Komisiji sporočili svojo namero o načrtu za prestrukturiranje. Predložitev sporočila vlade Združenega kraljestva je bila registrirana kot primer državne pomoči številka NN 45/2003, ker so nekateri ukrepi za prestrukturiranje, ki morda vključujejo pomoč, že začeli veljati. Nadaljnji podatki so bili predloženi 13. marca 2003. Predstavniki Komisije in organov Združenega kraljestva so se sestali 28. marca 2003. Komisija je organom Združenega kraljestva 21. aprila 2003 poslala zahtevo za podatke, na katero so organi Združenega kraljestva odgovorili 2. maja 2003.

(3)

S pismom z dne 23. julija 2003 je Komisija obvestila Združeno kraljestvo o sklepu za sprožitev postopka, določenega v členu 88(2) Pogodbe ES, v zvezi s pomočjo.

(4)

Sklep Komisije, da sproži postopek, je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je pozvala zainteresirane strani, da predložijo svoje pripombe.

(5)

Organi Združenega kraljestva so Komisiji poslali svoje pripombe o začetku postopka s pismom z dne 22. avgusta 2003, ki je bilo pri Komisiji registrirano istega dne.

(6)

Komisija je prejela pripombe zainteresiranih strani. Posredovala jih je Združenemu kraljestvu, ki je imelo priložnost odgovoriti; njegovi komentarji so prispeli s pismom z dne 29. oktobra 2003, ki je bilo pri Komisiji registrirano 30. oktobra 2003.

(7)

Komisija se je 7. oktobra 2003 sestala z organi Združenega kraljestva. Po tem sestanku je Združeno kraljestvo predložilo podatke v pismu z dne 5. novembra 2003, registriranem 10. novembra 2003. Še en sestanek je potekal 28. novembra 2003. Komisija je organom Združenega kraljestva 5. decembra 2003 poslala zahtevo za podatke, na katero je Združeno kraljestvo odgovorilo 22. decembra 2003. Še en sestanek je potekal 2. februarja 2004. Združeno kraljestvo je predložilo podatke 4. februarja 2004. Združeno kraljestvo je predložilo nove podatke 10. marca 2004. Še en sestanek je potekal 22. marca 2004. Komisija je 19. aprila 2004 poslala novo zahtevo, na katero je Združeno kraljestvo odgovorilo 11. maja 2004. 7. junija 2004 je potekal sestanek. 1. julija 2004 so bili predloženi novi podatki in 29. julija 2004 je potekal sestanek. Združeno kraljestvo je predložilo dodatne podatke 23. avgusta 2004.

(8)

Družba BE je proizvajalec električne energije. Organi Združenega kraljestva so jo privatizirale leta 1996. Razen treh posebnih deležev, ki jih imajo organi Združenega kraljestva (enega v družbi BE in po enega v vsaki od njenih dveh glavnih hčerinskih družb v Združenem kraljestvu), je družba BE zdaj popolnoma v lasti zasebnih vlagateljev.

(9)

V času privatizacije je glavni del poslovne dejavnosti družbe BE predstavljalo šest jedrskih elektrarn v Angliji in dve jedrski elektrarni na Škotskem. Družba BE še naprej upravlja te elektrarne, ki imajo skupno registrirano zmogljivost 9 820 MW, od česar 7 281 MW v Angliji in Walesu ter 2 539 MW na Škotskem. Družba BE je edini upravljavec jedrskih elektrarn v Združenem kraljestvu, ki je v lasti zasebnega sektorja. Električno energijo dobavlja na trg za prodajo na debelo ter nekaterim velikim industrijskim in poslovnim („I&P“) odjemalcem, vendar ne tudi na drobno.

(10)

Po privatizaciji se je družba BE vključila v mešano družbo z razmerjem 50: 50 v ZDA z imenom Amergen za nakup in upravljanje ameriških elektrarn za proizvodnjo jedrske energije ter pridobila delež 82,4 % v najemu družbe Bruce Power LP v Ontariu v Kanadi. V Združenem kraljestvu je družba BE leta 1999 prevzela maloprodajne dobavne dejavnosti družbe South Wales Electricity (pozneje prodane leta 2000) in leta 2000 elektrarno na premog Eggborough z zmogljivostjo 1 970 MW, da bi pridobila večjo gibljivost in zagotovilo v primeru izpada svojih jedrskih elektrarn.

(11)

Od osmih jedrskih elektrarn družbe BE v Združenem kraljestvu jih ima sedem plinsko hlajene reaktorje („PHR“), ki so konstrukcijsko in tehnološko značilni le za Združeno kraljestvo. Osma, Sizewell B, je tlačnovodna elektrarna z reaktorjem („TEJR“), konstrukcijsko in tehnološko mednarodno široko rabljenega tipa.

(12)

Glavne hčerinske družbe družbe BE v Združenem kraljestvu so:

(13)

Zaradi znatnega padca cen električne energije na trgu, na katerem deluje družba BE, pomanjkljivega zavarovanja družbe BE pred tveganji in nenačrtovanih izpadov električne energije v elektrarnah so se prihodki elektrarn družbe BE leta 2002 izrazito zmanjšali. Zaradi visokega deleža neizogibnih stroškov (4) v stroškovni strukturi jedrskih elektrarn družbe BE je imela družba tudi slabe možnosti, da bi se na nižje cene odzvala z znižanjem stroškov.

(14)

Padec cene za 8,56 GBP/MWh, do katerega je prišlo v dveh letih pred letom 2002, ustreza letnemu zmanjšanju dohodka v vrednosti 642 milijonov GBP na leto pri proizvodnji 75 TWh (skupna proizvodnja elektrarn družbe BE v finančnem letu). Niti trgovske pogodbe za trgovanje z električno energijo niti dejavnosti neposredne prodaje niso zadostno ublažile učinka, ki ga je imel padec cen na dohodek družbe BE.

(15)

Kot posledica teh dejavnikov se je denarni položaj družbe BE poleti 2002 znatno poslabšal, z znižanjem stanja denarnih sredstev z 231 milijonov GBP na začetku aprila 2002 na le 78 milijonov GBP na koncu avgusta 2002, s pospešenim padcem od konca junija 2002 dalje. Razen znatnega znižanja stanja denarnih sredstev je družba BE pričakovala precejšne denarne odlive v obdobju od septembra 2002 do marca 2003. Ti odlivi so vključevali plačila družbi British Nuclear Fuel Limited („BNFL“) v skladu s pogodbami o ravnanju z izrabljenim gorivom, naložbe v osnovna sredstva v elektrarno družbe Bruce Power v Kanadi, ki je v lasti družbe BE, in odplačevanje prve tranše delnic z rokom plačila 25. marca 2003.

(16)

5. septembra 2002, glede na neuspešne ponudbe delnic poleti in zaskrbljenost v zvezi z zmožnostjo družbe za dostop do svojih neuporabljenih bančnih zmogljivosti, je bil upravi predložen pravni nasvet, da družba BE ne bo mogla izčrpati posojilnih sredstev. Res bi lahko izčrpanje posojilnih sredstev, ker direktorji niso bili v položaju, da bi lahko izjavili, da verjamejo v zmožnost družbe za odplačilo posojilnih sredstev, pomenilo isto kot trgovanje brez razumne možnosti preprečitve likvidacije zaradi plačilne nesposobnosti. Zato je družba BE zaprosila za finančno pomoč organe Združenega kraljestva, da bi se izognila stečajnemu postopku. To finančna pomoč je bila odobrena kot pomoč za reševanje z odločbo Komisije z dne 27. novembra 2002.

(17)

Ta odločba je veljala za obveznost vlade Združenega kraljestva, da Komisiji najpozneje 6 mesecev po odobritvi pomoči za reševanje sporoči likvidacijo ali načrt za prestrukturiranje ali dokaže, da so bila sredstva v celoti povrnjena in/ali to, da se je jamstvo umaknilo. 7. marca 2003 je vlada Združenega kraljestva Komisiji sporočila načrt za prestrukturiranje družbe BE.

(18)

Vlada Združenega kraljestva je za težave družbe BE navedla naslednje vzroke:

(19)

V nasprotju z drugimi velikimi proizvodnimi družbami v zasebnem sektorju družba BE ne opravlja dejavnosti prodaje na drobno, ki je naravno zavarovanje pred tveganjem pri veleprodajnih cenah električne energije. Družba BE namesto tega prodaja električno energijo predvsem na trg za prodajo na debelo, majhen delež pa velikim industrijskim in poslovnim („I&P“) odjemalcem.

(20)

Položaj družbe BE na trgu maloprodajne dobave velikim odjemalcem I&P družbe ni zavaroval pred tveganjem padca veleprodajnih cen. Ta trg je od leta 1994 popolnoma odprt za konkurenco. Za kupce, občutljive na ceno, je konkurenčen. Tudi cene na tem trgu so padle. Te večinoma prehajajo neposredno na kupce. Skladno s tem ni bilo nobenega povečanja marž trgovine na drobno, ki bi izravnale učinke znižanih veleprodajnih cen.

(21)

Za stroškovne strukture jedrskih elektrarn so značilni zelo visoki neizogibni stroški in nizki izogibni stroški (5).

(22)

Nekateri od neizogibnih stroškov družbe BE so značilni le za jedrske elektrarne. Prvič, obveznosti jedrske razgradnje niso povezane s proizvodnjo, razen v zvezi z njihovo časovno razporeditvijo, ki temelji na razporeditvi časa zaprtja elektrarne. Drugič, stroški ravnanja z izrabljenim gorivom – stroški predelave, skladiščenja in končne odstranitve – so za gorivo, ki je bilo že natočeno v reaktor, prav tako neizogibni.

(23)

Po drugi strani so izogibni stroški za jedrske elektrarne nižji od tistih za druge elektrarne v sistemu, vključno z drugimi elektrarnami za proizvodnjo pri osnovni obremenitvi.

(24)

Padec cen na trgu je povzročil veliko zmanjšanje marž nad izogibnimi stroški, ki jih zasluži družba BE. Zato so se sredstva, ki so namenjena izravnavanju visokih neizogibnih stroškov, predvsem stroškov financiranja in jedrskih obveznosti, zelo zmanjšala. To je povzročilo težave pri odplačevanju dolgov upnikom, zaradi česar je bilo potrebno finančno prestrukturiranje poslovanja.

(25)

Razen dolgoročnih neizogibnih stroškov, povezanih z jedrskimi obveznostmi, je imela družba BE tudi visoke kratkoročne neizogibne stroške v obliki izdatkov za financiranje, ki so se povečali zaradi vračanja kapitala delničarjem in zaradi nakupov Eggborougha in v Severni Ameriki, in stroške pogodb o nakupu energije.

(26)

Izgubo dohodka družbe BE po padcu veleprodajnih cen električne energije so še poslabšali večji nepričakovani izpadi v elektrarnah Torness 2 in Dungeness B. 13. avgusta 2002 je družba BE razglasila, da se je po nepričakovanih izpadih v elektrarni Torness ciljna jedrska proizvodnja v Združenem kraljestvu znižala s 67,5 TWh na 63 TWh (± 1 TWh).

(27)

Paket pomoči za prestrukturiranje sestavlja naslednjih 7 ukrepov, o katerih so se dogovorili družba BE, njeni glavni upniki (vključno z družbo za predelavo jedrskega goriva BNFL, ki je v javni lasti) in vlada Združenega kraljestva:

(28)

Ti ukrepi so natančneje opisani v uvodnih izjavah (29) do (102).

(29)

Jedrske obveznosti izhajajo predvsem iz potrebe po predelavi ali skladiščenju in končni odstranitvi izrabljenega jedrskega goriva („obveznosti postradiacijskega dela gorivnega cikla“) ter iz potrebe po razgradnji jedrskih elektrarn po koncu njihove proizvodne dobe („obveznosti razgradnje“).

(30)

Za nekatere obveznosti postiradiacijskega dela gorivnega cikla ima družba BE pogodbe za storitve ravnanja z izrabljenim gorivom z družbo BNFL („pogodbene obveznosti“). Pogodbene obveznosti so zneski, ki jih mora družba BE po pogodbi v prihodnje plačati družbi BNFL za predelavo in/ali skladiščenje izrabljenega goriva iz plinsko hlajenih reaktorjev ter za druge storitve povezane z ravnanjem z izrabljenim gorivom. Pogodbe pokrivajo predelavo ter skladiščenje izrabljenega goriva in z njim povezanih odpadnih snovi za gorivo iz plinsko hlajenih reaktorjev vsaj do leta 2038 ali 2086. Te pogodbe so predvsem pogodbe za fiksno ceno, s tem da vse tehnično tveganje, povezano s skladiščenjem in predelavo izrabljenega jedrskega goriva, nosi družba BNFL. Družba BE je ves čas veljavnosti pogodbe upravičena do vsega izrabljenega goriva in večine z njim povezanih odpadnih snovi.

(31)

So še druge obveznosti postiradiacijskega dela gorivnega cikla, ki so lahko ali niso povezane z istim izrabljenim gorivom, za katerega sedaj ni pogodb za storitve („obveznosti brez pogodbe“). Obveznosti brez pogodbe veljajo predvsem za končno odstranitev izrabljenega goriva, plutonija, urana in odpadnih snovi iz predelave goriva iz plinsko hlajenih reaktorjev, skladiščenje in končno odstranitev izrabljenega goriva iz tlačnovodnih reaktorjev, vključno z gradnjo suhega skladišča v elektrarni Sizewell B, ter skladiščenje in odstranitev operativnih odpadkov.

(32)

Obveznosti razgradnje veljajo za stroške odstranitve goriva, radioaktivnosti in jedrskih elektrarn, potem ko so elektrarne prenehale proizvajati elektriko. Razgradnja se običajno opisuje v treh fazah:

(33)

Do sedaj je bilo uvedenih že več ureditev za financiranje jedrskih obveznosti. V času privatizacije je bil ustanovljen poseben sklad, sklad za financiranje razgradnje („SFR“), v obliki delniške družbe v lasti samostojnega trusta. Njegov namen je bilo oblikovanje ločenega sklada, ki bi se uporabil za razbremenitev dela obveznosti razgradnje. Pričakovalo se je, da se bodo vse ostale jedrske obveznosti pokrile z denarnimi tokovi iz tekočega poslovanja družbe BE. Vseeno zaradi znižanja dohodkov družbe BE obstoječe ureditve ne zadostujejo za financiranje jedrskih obveznosti.

(34)

Vlada Združenega kraljestva je v načrt za prestrukturiranje vključila več instrumentov, da bi se nanje prenesla finančna odgovornost vsaj za del financiranja jedrskih obveznosti. Ti novi instrumenti se bodo ustanovili vzporedno z oblikovanjem novih ureditev v zvezi z sredstvi, ki jih bo družba BE prispevala k stroškom jedrskih obveznosti, skupaj z upravljanjem jedrskih obveznosti družbe BE.

(35)

Načrt za prestrukturiranje predvideva, da se obstoječi sklad za financiranje razgradnje razširi v nov sklad ali nadomesti z novim skladom, skladom za jedrske obveznosti („SJO“). Sklad za jedrske obveznosti je zasnovan kot delniška družba v lasti samostojnega trusta. Sklad za jedrske obveznosti je namenjen pokritju stroškov obveznosti brez pogodbe in obveznosti razgradnje za:

(36)

Potem ko se vzpostavi prestrukturiranje, bo družba BE prispevala v sklad za jedrske obveznosti, s plačevanjem:

(37)

Odstotek denarnega toka, na katerem temelji višina plačil v sklad za jedrske obveznosti, se lahko občasno prilagodi na pošten in razumen način, tako da imajo delničarji korist od ohranjenega denarnega toka in prihodkov od novih vpisov delnic družbe BE ter tako da na sklad za jedrske obveznosti in delničarje ne morejo negativno vplivati razdružitve, izdaje vrednostnih papirjev delničarjem ali druge dejavnosti družbe.

(38)

Plačevanje stalnih prispevkov v višini 20 milijonov GBP na leto (indeksiranih in s postopnim zmanjševanjem po zaprtju elektrarn) v sklad za jedrske obveznosti ali sklad za financiranje razgradnje za obveznosti razgradnje bo pospešeno na osnovi neto sedanje vrednosti (znižane po diskontni stopnji, primerni za sklad za jedrske obveznosti ali sklad za financiranje razgradnje, odvisno od primera) in takoj zapade v plačilo v primeru plačilne nesposobnosti družb BEG ali BEGUK. Za pospešeno plačilo/pospešena plačila bodo jamčile vse glavne družbe v skupini BE in jih bodo zavarovali s posojili na osnovna sredstva.

(39)

Upniki sklada za jedrske obveznosti ne bodo imeli nobenih vlog ali nalog razen upravljanja sklada in naložb vanj ter plačevanja ustreznih izdatkov. To bo vključevalo ocenjevanje, ali bi bilo za sklad za jedrske obveznosti koristno odložiti nekatera plačila v sklad za jedrske obveznosti ali spremeniti ta plačila v lastniški delež. Upniki sklada za jedrske obveznosti ne bodo pooblaščeni za pregledovanje obveznosti in zahtev za financiranje ali za določanje prispevkov družbe BE.

(40)

Vlada Združenega kraljestva bo v zvezi s financiranjem jedrskih obveznosti sprejela naslednje štiri ukrepe:

(41)

Vlada Združenega kraljestva se zaveže, da bo prevzela odgovornost za obveznosti družbe BE v skladu s pogodbami med družbama BE in BNFL („pogodbe o preteklem izrabljenem gorivu“), v zvezi s (i) predelavo in/ali skladiščenjem izrabljenega goriva za plinsko hlajene reaktorje, natočenega v reaktorje pred datumom uveljavitve prestrukturiranja, in (ii) drugimi storitvami, povezanimi z vzdrževanjem reaktorskih posod, ravnanjem z oksidi in železniškim prevozom v skladu s sedanjimi pogodbami z družbo BNFL.

(42)

Ta zaveza ne pokriva plačil za gorivo, natočeno v plinsko hlajene reaktorje po datumu uveljavitve prestrukturiranja, za katero bo stroške še naprej nosila družba BE v skladu z novimi pogodbami, ki so rezultat poslovnih pogajanj med družbama BE in BNFL. Ne pokriva plačil v zvezi z gorivom za tlačnovodne reaktorje, ker tega goriva ne predeluje družba BNFL, ampak z njim neposredno ravna – dejansko skladi – družba BE.

(43)

Vlada Združenega kraljestva se zaveže, da bo pokrila primanjkljaje v financiranju znotraj sklada za jedrske obveznosti za obveznosti razgradnje in obveznosti brez pogodbe (vključno s stroški izgradnje suhega skladišča za elektrarno Sizewell B in končne odstranitve goriva) za fazo 1.

(44)

Vlada Združenega kraljestva se zaveže, da bo pokrila primanjkljaje v financiranju znotraj sklada za jedrske obveznosti v fazah 2 in 3 glede na razgradnjo

(45)

Zgoraj navedene zaveze vlade Združenega kraljestva se bodo upoštevale kot sredstva v bilanci stanja družbe BE z ustreznim knjiženjem v dobro v izkazu poslovnega izida. V običajnih okoliščinah bi bila zaveza obdavčljiva. Vlada Združenega kraljestva meni, da bi morala iz tega razloga povečati višino pomoči, dodeljene družbi BE v postopku prestrukturiranja, za količino davka na podlagi zaveze, da bo zagotovila plačilno sposobnost družbe BE po prestrukturiranju.

(46)

Da ne bi prišlo do tega, so organi Združenega kraljestva v postopku uvajanja zakonodaje za posebno oprostitev davka prek zakona o elektriki. Brez te zakonodaje o oprostitvi davka bi nastal obdavčljiv prejemek približno 3 152 milijonov GBP. Vlada Združenega kraljestva meni, da je zakonodaja o oprostitvi davka osnovana na način, ki zagotavlja, da družba BE v prihodnosti ne bo deležna nobenih asimetričnih davčnih olajšav. Vsa nadaljnja povečanja vrednosti zaveze, zaradi sprememb cen ali revalorizacije, bodo obdavčljiva, tako da se bodo ujemala z oprostitvijo davka, ki se dodeli družbi BE, ko se dodatni strošek zabeleži v izkaz poslovnega izida.

(47)

Tabela 1 spodaj prikazuje oceno vrednosti zgoraj predstavljenih instrumentov pomoči, ki so jo pripravili organi Združenega kraljestva. Te ocene vrednosti so zelo negotove. Stroški odplačanih jedrskih obveznosti in prispevek družbe BE k tem stroškom so zelo negotovi. Res bo odplačevanje obveznosti potekalo še izredno dolgo časovno obdobje. Družba BE na primer ne bi pričakovala, da bo začela odstranjevati plinsko hlajen reaktor prej kot 85 let po prenehanju obratovanja elektrarne, medtem ko se mora ravnanje z izrabljenim gorivom nadaljevati v neskončnost. Razen tega je veliko nalog, vključno z razgradnjo plinsko hlajenih reaktorjev, s katerimi do danes še nihče nima praktičnih izkušenj. Ocenjena vrednost pomoči se je od obvestila spremenila. Glavni razlogi za to so povečani prihodki od prenosov denarja zaradi izboljšav predvidene učinkovitosti družbe BE, vpliv inflacije, obnovitev zneskov, določenih z zavezo za pogodbe o preteklem izrabljenem gorivu, povečane količine preteklega izrabljenega goriva iz plinsko hlajenih reaktorjev zaradi poznejšega datuma prestrukturiranja in povečanje vrednosti sredstev iz sklada za financiranje razgradnje proizvodnje, da odsevajo novejšo tržno vrednost.

Tabela 1

Ocena vrednosti instrumentov pomoči ukrepa A na osnovi napovedi iz julija 2004 (6)

(48)

Družba BNFL dobavlja družbi BE jedrsko gorivo za vse njene plinsko hlajene reaktorje in predeluje ali skladišči to gorivo, ko se izrabi (8).

(49)

Družba BNFL, ki je največji posamični upnik družbe BE, je privolila, da spremeni, kot del načrta za prestrukturiranje, pogodbe z družbo BE v zvezi z dobavo goriva in predelavo izrabljenega goriva.

(50)

Sporazumi za dobavo goriva med družbama BE in BNFL, sklenjeni pred prestrukturiranjem, iz leta 1997 za družbo BEG in iz leta 1995 za družbo BEGUK. Veljavni naj bi bili do 31. marca 2006, vendar z namenom ponovnega pogajanja o teh pogodbah in podaljšanja veljavnosti pogodb za družbo BEG in možnostjo podaljšanja veljavnosti za družbo BEGUK.

(51)

Stroški dobave goriva so vključevali stalni letni strošek in dodaten spremenljiv strošek za element dobavljenega goriva. Stroški so bili določeni in predmet prilagoditve v skladu z indeksom inflacije.

(52)

Ponovno spremenjeni pogoji dobave goriva so začeli veljati 1. aprila 2003 z dopolnilom predhodnim sporazumom. Novi pogoji bodo tudi osnova za nove dosmrtne sporazume za dobavo goriva za plinsko hlajene reaktorje po 31. marcu 2006, ki začnejo veljati s 1. aprilom 2006.

(53)

V skladu z novimi pogoji se fiksno letno izplačilo v skladu s prejšnjimi sporazumi zmanjša za 5 milijonov GBP na leto in se bo dodatno zmanjšalo, kar je povezano s cenami električne energije pri osnovni obremenitvi, vendar je zgornja meja 15 milijonov GBP (pri cenah iz leta 2003 in po prilagoditvi indeksu cen na drobno). Cene bodo drugače ostale iste kot v prejšnjih pogodbah.

(54)

V zvezi z dobavo goriva po 1. aprilu 2006 in za vsaj 4 od 7 elektrarn s plinsko hlajenimi reaktorji, ki bodo ostale odprte, bo stalni strošek, ki ga plačuje družbe BE, znašal 25,5 milijona GBP, brez zgoraj opisanega zmanjšanja, s spremenljivim stroškom (kot za obstoječe pogodbe), enakim 191 000 GBP na tono urana. Te cene ustrezajo denarnim vrednostim iz julija 2002 in se bodo prilagodile v skladu z indeksom cen na drobno.

(55)

Za obdobje, ko ostanejo odprte le tri elektrarne ali manj, se cena lahko določi na osnovi priporočil skupne ekipe družb BE in BNFL, po študiji programa optimizacije konca življenjske dobe elektrarne za izdelavo goriva družbe BNFL.

(56)

Leta 1995 so pravni predhodniki družb BEG in BEGUK (družba Nuclear Electric za prvo in družba Scottish Nuclear za drugo) z družbo BNFL sklenili dolgoročne pogodbe za skladiščenje in predelavo izsevanega goriva iz plinsko hlajenih reaktorjev ter za sorodne storitve. Družba BEGUK (takrat Scottish Nuclear) je leta 1995 sklenila dodatno pogodbo za dolgoročno skladiščenje vsega goriva iz plinsko hlajenih reaktorjev, ki presega v pogodbi določeno količino za predelavo. Leta 1997 je tudi družba BEG podpisala dodatno pogodbo za storitve ravnanja z izrabljenim gorivom, ki je obravnavala vse količine izsevanega goriva iz plinsko hlajenih reaktorjev, nastalega v življenjski dobi elektrarne, ki presegajo količine, odstranjene iz reaktorjev družbe BEG, v skladu s pogodbo iz leta 1995. Vse zgoraj navedene pogodbe bodo spodaj imenovane „obstoječi sporazumi o ravnanju z izrabljenim gorivom“. Storitve zagotavljajo vsaj do leta 2038 ali 2086 (odvisno od kategorije odpadkov).

(57)

V skladu z obstoječimi sporazumi o izrabljenem gorivu ostane družba BE upravičena do vsega izrabljenega goriva. Družbi BEG in BEGUK bosta sčasoma pozvani, da iz skladišč družbe BNFL sprejmeta vitrificirane visokoradioaktivne odpadke, izrabljeno gorivo, nekatere srednjeradioaktivne odpadke ter predelan uran in plutonij za izpolnitev njunih zadolžitev za odstranitev teh odpadkov.

(58)

Oblikovanje cen teh sporazumov je dejansko fiksno določeno, predmet prilagoditev zaradi inflacije in, v primeru obveznosti skladiščenja in predelave, osnovano na količinah dostavljenega goriva. Oblikovanje cen iz prvotnih pogodb iz leta 1995 vključuje tudi zneske v zvezi z razgradnjo obrata THORP (Obrat za predelavo silicijevega oksida) v Sellafieldu, v katerem se predeluje gorivo iz plinsko hlajenih reaktorjev. Glede na naravo storitev, ki jih opravlja družba BNFL, se družba BE zaveže, da bo še naprej redno plačevala dostavljeno gorivo, ne glede na to, ali prekine pogodbe v zvezi z nedostavljenim gorivom ali ne.

(59)

Tokovi plačil za pogodbe za skladiščenje in predelavo iz leta 1995 so fiksni in se nadaljujejo do zaključka pogodb leta 2086, z mesečnimi plačili. Tok plačil za pogodbo iz leta 1997 temelji na času in količini dostav goriva družbi BNFL. Ta fiksna plačila ustrezajo skupnemu znesku, plačanemu po določenem časovnem razporedu.

(60)

Ponovno spremenjeni sporazum o ravnanju z izrabljenim gorivom (v nadaljevanju „novi sporazumi o ravnanju z izrabljenim gorivom“) se uporablja različno glede na to, ali je bilo gorivo natočeno v reaktorje pred datumom uveljavitve prestrukturiranja ali po njem.

(61)

Pomembne spremembe za gorivo, natočeno pred datumom uveljavitve prestrukturiranja, so naslednje:

(62)

Pomembne spremembe za gorivo, natočeno po datumu uveljavitve prestrukturiranja, bodo naslednje:

(63)

Tabela 2 prikazuje učinek, ki ga imajo spremembe pogodb z družbo BNFL o dobavi goriva za družbo BE, kot so ocenili organi Združenega kraljestva v skladu s tremi mogočimi scenariji razvoja trga z električno energijo.

Tabela 2

Učinek sprememb pogodb z družbo BNFL o dobavi goriva

(64)

Organi Združenega kraljestva so trdili, da bi bilo težko točno oceniti prihranke družbe BE po letu 2006, ker naj bi pogodbe o dobavi goriva, sklenjene pred prestrukturiranjem, potekle leta 2006. Kakršna koli ocena koristi za družbo BE bi zato morala na neki način upoštevati korist, ki jo ima družba BNFL od podaljšanja pogodb do konca življenjske dobe elektrarn družbe BE, ki se kaže v cenah novih pogodb. Ob upoštevanju teh negotovosti so organi Združenega kraljestva navedli, da naj bi bila notranja ocena prihrankov stroškov v življenjski dobi elektrarn družbe BE 239 milijonov funtov (nezmanjšana) in 140 milijonov GBP (zmanjšana po realni stopnji 3,5 % (9)). Tabela 3 prikazuje učinek, ki ga imajo pogodbe o izrabljenem gorivu iz plinsko hlajenih reaktorjev, sklenjene z družbo BNFL, za družbo BE, kot so ocenili organov Združenega kraljestva, v skladu z istimi tremi mogočimi scenariji (10). Neto sedanja vrednost je izračunana z diskontno stopnjo javnega sektorja v Združenem kraljestvu od 3,5 % realne stopnje. Ta tabela velja le za vpliv sprememb cen v pogodbah za gorivo, natočeno na datum uveljavitve prestrukturiranja ali po tem datumu. Vpliv sprememb pogodb za gorivo, natočeno pred datumom uveljavitve prestrukturiranja, je težko oceniti, ker bi se uresničile le, če postane družba BE plačilno nesposobna. Razen tega organi Združenega kraljestva menijo, da je težko oceniti korist, ki jo ima družba BE od prenosa pravic do izrabljenega goriva, in z njim povezanih obveznosti, na družbo BNFL. Organi Združenega kraljestva so kljub temu trdili, da je subjektivna ocena koristi družbe BE za ta prenos pravic okrog 1 421 milijonov GBP (nezmanjšano) in 148 milijonov GBP (zmanjšano po nominalni stopnji 5,4 %). Ta korist ni vključena v tabelo 3.

Tabela 3

Vpliv sprememb NSV na prihodnje pogodbe o izrabljenem gorivu iz plinsko hlajenih reaktorjev (11)

(65)

Družbi, ki se sedaj imenujeta BEG in BEGUK, sta najprej sami pridobivali uranove spojine in jih dostavljali družbi BNFL, ki jih je uporabljala za proizvodnjo jedrskega goriva za njune elektrarne s plinsko hlajenimi reaktorji. Družba, ki se zdaj imenuje BEGUK, je takrat prenesla svoja naročila za uranove spojine na družbo BNFL. Te prejšnje pogodbe so bile dolgoročne in so, v vsakem primeru, zadostovale le za sorazmerno majhne količine materiala, ki ga potrebuje družba BEGUK, in zato je ta sprememba za družbo BNFL pomenila le omejeno osnovo za razvoj poslovne enote za naročila in dobavo uranovih spojin.

(66)

V ponovnih pogajanjih o pogodbah za prihodnjo dobavo jedrskega goriva, ki ga družba BNFL proizvede in priskrbi družbi BE, sta se družbi BE in BNFL dogovorili, da mora tudi družba BEG prenesti svoja naročila za uranove spojine na družbo BNFL, ki bo tako prevzela odgovornost za urejanje prihodnjih naročil za uranove spojine za jedrsko gorivo za elektrarne s plinsko hlajenimi reaktorji družbe BEG.

(67)

Hkrati bo družba BNFL odkupila zaloge uranovih spojin družbe BEG, katerih knjižna vrednost se ocenjuje do 67 milijonov GBP.

(68)

Kot del načrta za prestrukturiranje je družba BE dosegla dogovore („dogovori o odlogu plačil“) o odlogu, pod nekaterimi pogoji, zapadlih plačil družbi BNFL in več pomembnim finančnim upnikom („pomembni upniki“), med katere spadajo lastniki večine obveznic družbe BE iz let 2003, 2006 in 2016 („lastniki obveznic“), konzorcij banke Eggborough, vključno z banko Royal Bank of Scotland („RBS“), ki je izdala akreditiv (skupaj „banke posojilodajalke“), ter stranke, sodelujoče pri treh denarnih pogodbah o nakupu energije („PNE“) in pri pogodbah na razliko: Teaside Power Limited („TPL“), Total Fina Elf („TFE“); in Enron (v nadaljevanju skupaj poimenovane „stranke, sodelujoče pri pogodbah o nakupu energije“).

(69)

V skladu z dogovori o odlogu plačil začne obdobje odloga veljati 14. februarja 2003 in se zaključi ne prej kot 30. septembra 2004 ali v primeru prekinitve ali ob zaključku prestrukturiranja. V tem obdobju so se družba BNFL in pomembni upniki z družbo BE dogovorili, da ne bodo ukrepali za začetek postopkov zaradi plačilne nesposobnosti ali zahtevali ali pospeševali zapadlih zneskov, ki jih mora plačati družba BE.

(70)

Obveznosti družb BE in BNFL ter pomembnih upnikov, določene z dogovori o odlogu plačil, so opisane v uvodnih izjavah (70) do (73).

(71)

V skladu z dogovori o odlogu plačil:

(72)

V skladu z dogovori o odlogu plačil:

(73)

Obveznosti pomembnega upnika iz njegovega dogovora o odlogu plačil bodo prenehale veljati, če se zgodi kar koli od naslednjega in pomembni upnik družbo BE obvesti o prekinitvi:

(74)

Tabela 1 določa višino zneskov, ki bi jih družba BE, kot menijo organi Združenega kraljestva, prihranila z dogovori o odlogu plačil, če bi bil datum uveljavitve prestrukturiranja 31. marec 2004.

Tabela 4

Denar, ki ga prihrani družba BE z dogovori o odlogu plačil

(75)

Razen dogovorov o odlogu plačil skrbi za prestrukturiranje in prerazporeditev zahtevkov pomembnih upnikov načrt za prestrukturiranje. 14. februarja 2003 je družba BE s pomembnimi upniki dosegla nezavezujoč sporazum za kompromis in razporeditev njihovih zahtevkov.

(76)

Obveznosti pomembnih upnikov, za katere se je sklenil kompromis in kot jih odražajo nerevidirani računovodski izkazi družbe BE za šest mesecev do 30. septembra 2002, so bile naslednje:

(77)

V skladu z glavnimi točkami pogojev so se zneski zahtevkov iz pogodb o nakupu energije določili na 316 milijonov GBP zaradi paketa pomoči za prestrukturiranje.

(78)

Obveznosti bodo prestrukturirane in prerazporejene:

(79)

Družba BE je popravila svojo strategijo trgovanja, da bi zmanjšala izpostavljenost proizvodnim in cenovnim tveganjem. Spremembe so eden od elementov paketa pomoči za prestrukturiranje, ki povečujejo finančno trdnost družbe BE.

(80)

Družba BE je eden od največjih proizvajalcev električne energije v Združenem kraljestvu, ki prispeva več kot 20 % proizvodnje električne energije v Združenem kraljestvu. To proizvodnjo električne energije sestavljata proizvodnja jedrske energije (83 % zmogljivosti) in proizvodnja energije iz premoga (17 % zmogljivosti), ki sta na leto sposobni proizvesti približno 75 TWh.

(81)

Tržna veja družbe BE, družba BEBET je odgovorna za prodajo sestave proizvedene električne energije družbe BE, uravnavanje izpostavljenosti družbe BE nihanjem cen na trgu električne energije in povečevanje prodajnih cen, ki jih na trgu dosega družba BE. Ker je 83 % proizvodnih zmogljivosti družbe BE jedrskih, je glavni cilj družbe BEPET prodaja te večinoma neprekinjene proizvodnje.

(82)

Elektrarna na premog Eggborough je prav tako pomemben element trgovinskega portfelja. Omogoča prilagodljivost proizvodnje za izpolnjevanje spremenljivih ravni zahtev odjemalcev in dragoceno „zavarovanje“ v primeru izpada v jedrskih elektrarnah. Omogoča prilagodljivost v zvezi z nameni svojih velikih industrijskih in poslovnih odjemalcev ter tudi z delom svoje trgovine na debelo.

(83)

Da se uravnava izpostavljenost družbe BE tržnim cenam, medtem ko se povečujejo prodajne cene, dosežene na trgu, prodaja družba BEPET proizvodnjo terminsko. Ko je električna energija proizvedena, poskuša družba BEPET, skupaj z drugimi proizvajalci, že imeti prodanih 100 % te proizvodnje, da bi se izognila značilno nestabilnim cenam v izravnalnem mehanizmu. S prodajo vnaprej lahko družba zagotovi, da se prihodnje proizvedene količine prodajo po takratni prevladujoči ceni in, v nekaterih primerih, da ostanejo cene za prihodnjo proizvodnjo fiksne.

(84)

Družba BEPET ima več kanalov, prek katerih prodaja proizvodnjo družbe BE in 32 % skupne proizvodnje proda z dejavnostjo neposredne dobave. Dejavnost neposredne dobave se je razrasla in predstavlja ključni element poslovne strategije družbe BE.

(85)

Položaj družbe BE na trgu na drobno odtehta majhen del njene proizvodnje v primerjavi z drugimi pomembnimi proizvajalci v Veliki Britaniji. Rast družbe BE na tem trgu spodbuja cilj spremeniti kanale za dostavo proizvodnje energije in ne kakršen koli cilj v zvezi s samim trgom na drobno. Družba BE dosega bruto maržo v višini približno 2 % (12) za neposredno prodajo, kar odseva tekmovalnost tega trga.

(86)

Med razloge za finančne težave družbe BE septembra 2002 spadajo tudi trije znatno nedobičkonosni sporazumi o nakupu energije in pogodbe na razliko, ki jih je sklenila kot del predhodnih trgovskih in poslovnih dejavnosti. Vse so bile vključene v sporazum za kompromis s pomembnimi upniki, sklenjen kot del paketa pomoči za prestrukturiranje.

(87)

Prva je pogodba z družbo TFE. V primerjavi s sedanjimi prevladujočimi tržnimi cenami je izvršilna cena v tej pogodbi zelo visoka. Sporazum je bil sklenjen leta 1997, ko so bile cene v povprečju veliko višje, kot so sedaj. Sporazum je za družbo BE znatno nedobičkonosen in zahtevek, ki ga dolguje družbi TFE, je 85 milijonov GBP.

(88)

Druga pogodba je povezana s pogodbo o zamenjavi, sklenjeno z družbo Enron 1. aprila 1996, ki je finančno stabilen instrument in ki temelji na razliki med cenami električne energije v času večje in manjše obremenjenosti. Pogodba z družbo BE je bila sklenjena pred nakupom elektrarne v Eggboroughu. Mišljena je bila kot zavarovanje pred spremenljivim obsegom povečanega poslovanja družbe BE z industrijskimi in poslovnimi odjemalci. Zahtevek, ki se dolguje družbi Enron za to nedobičkonosno pogodbo o nakupu energije, se v paketu pomoči za prestrukturiranje ocenjuje na 72 milijonov GBP.

(89)

Tretja pogodba je sporazum iz preteklosti z družbo TPL, ki ga je družba BE prevzela ob nakupu družbe SWALEC leta 1999. Pogodba je bila prvotno podpisana 26. junija 1991. Pogodba je znatno nedobičkonosna. Zahtevek, ki se dolguje družbi TPL za to pogodbo o nakupu energije, se v paketu pomoči za prestrukturiranje ocenjuje na 159 milijonov GBP.

(90)

Družba BE se je odločila, da v kot del paketa pomoči za prestrukturiranje zavaruje več srednjeročnih prodaj proizvodnje po fiksnih cenah. Vlada Združenega kraljestva meni, da bo uvedba te strategije zmanjšala nestabilnost denarnih tokov in okrepila dolgoročno finančno sposobnost družbe.

(91)

Po novi strategiji bodo terminske prodaje proizvodnje po fiksnih cenah povzročile, da bo družba vnaprej prodala večji delež proizvodnje za naslednjih 3–5 let po fiksni ceni, takšni, da bo družba BEPET določila vrednost večjega dela njene prihodnje proizvodnje.

(92)

Ključni cilji nove strategije trgovanja so: (i) omejiti cenovna tveganja z zagotavljanjem nadaljnjih pogodb po fiksnih cenah, (ii) ohraniti dejavne prodajne poti za večje količine proizvodnje in (iii) zagotoviti dodaten denar za vzdrževanje ustreznih finančnih rezerv.

(93)

Odkar je bila v začetku decembra 2002 oblikovana nova strategija, je družba BE uspela prodati ali podaljšati dodatnih 14,8 TWh z dejavnostjo neposredne prodaje za obdobje od 2003 do 2006 z obnovami letnih pogodb in z nekaterimi podaljšanji večletnih sporazumov. 6. marca 2003 se je družba BE s številnimi sodelujočimi veleprodajnimi strankami pogajala o poslovnih zavarovanjih.

(94)

6. februarja 2003 je bila podpisana pomembna pogodba z družbo British Gas Trading Limited za prodajo približno 10 TWh na leto do 1. aprila 2007, več kot polovico tega po fiksni ceni.

(95)

Nove pogodbe z družbo BNFL prav tako pomenijo nekak element zavarovanja cene električne energije za družbo BE zaradi spremenljive cene, povezane s cenami električne energije, ki jo je treba plačati za dobavo goriva za plinsko hlajene reaktorje in za storitve ravnanja z izrabljenim gorivom iz plinsko hlajenih reaktorjev. Po sedanjih tržnih cenah bodo novi sporazumi z družbo BNFL pomenili delno zavarovanje približno 60 % proizvodnje plinsko jedrskih reaktorjev družbe BE, ki je približno 58 TWh na leto.

(96)

Družba BE se namerava v svoji srednjeročni strategiji osredotočiti na naslednje cilje:

(97)

23. decembra 2002 je družba BE objavila, da je sprejela kot zavezujoče glavne točke pogodbe za prodajo deleža 82,4 % v družbi Bruce Power: 79,8 % konzorciju, ki ga sestavljajo družbe Cameco, BPC Generation Infrastructure Trust in TransCanada PipeLines Limited (skupaj imenovane „konzorcij“) ter 2,6 % trustu Power Workers' Union št. 1 in Družbi. Razen tega je konzorcij pristal na nakup deleža 50 % družbe BE v projektu Huron Wind, projektu vetrnih turbin v Ontariu. Prodaja družbe Bruce Power in projekta Huron Wind konzorciju je bila zaključena 14. februarja 2003. Ob zaključku je družba BE prejela 678 milijonov CAD v denarju. Razen tega pričakuje družba BE do 140 milijonov CAD od kvot za ponovni zagon dveh enot elektrarne Bruce A in depozitnih računov.

(98)

Začetni izkupiček 275 milijonov GBP, brez zneska za stroške transakcije, se je izplačal na račun, ki ga je potrdilo in odprlo Ministrstvo za trgovino in industrijo v skladu s sporazumom o kreditiranju za pomoč.

(99)

Družba Exelon Generation Company, LLC („Exelon“) in družba British Energy Investment Ltd. sta zbirali predloge za svoje deleže v družbi AmerGen v zvezi s prodajo družbe AmerGen. 22. decembra 2003 so delničarji družbe BE odobrili prodajo deleža 50 % družbe BE v družbi Amergen družbi Exelon Generation Company LLC. Družba BE je prejela približno 277 milijonov USD v denarju.

(100)

Številni lokalni organi so pristali na brezobrestni odlog plačila davkov od dohodka iz dejavnosti, ki jim jih dolguje družba BE.

(101)

Po podatkih, ki so jih posredovali organi Združenega kraljestva, so ti organi:

(102)

Skupaj so bila z novembra 2002 na februar 2003 prenesena obročna plačila 4 303 205 GBP. Obroke iz ukrepa G je družba BE v celoti plačala februarja 2003, zamudne obresti 65 656,24 GBP pa so bile plačane 7. oktobra 2003. Izračun obrestne mere temelji na referenčnih obrestnih merah Komisije za Združeno kraljestvo 6,01 % do 31. decembra 2002 in 5,42 % po tem datumu.

(103)

Pred predstavitvijo učinkov načrta za prestrukturiranje na sposobnost preživetja družbe BE so organi Združenega kraljestva opisali gospodarnost jedrske proizvodnje. Pri ocenjevanju gospodarnosti proizvodnih dejavnosti družbe BE razlikuje prijava med izogibnimi in neizogibnimi stroški vodenja elektrarn družbe BE. Za jedrske elektrarne so značilni zelo visoki neizogibni stroški in sorazmerno nizki izogibni stroški, še zlasti kratkoročni mejni stroški. Organi Združenega kraljestva menijo, ker odločitev za proizvodnjo utemeljuje višina izogibnih stroškov in glede na dejstva, da imajo jedrske elektrarne najnižje kratkoročne mejne stroške, da je vodenje jedrskih elektrarn gospodarsko razumno.

(104)

Organi Združenega kraljestva dokazujejo, da družba BE strukturno ne bo poslovala z izgubo, če prestrukturiranje družbe BE uspe. Organi Združenega kraljestva menijo, da lahko načrt reši vprašanja, ki so izvor težav družbe BE, in prinese dolgoročno sposobnost družbe. Izboljšal bo še zlasti strategijo trgovanja družbe BE, da poskusi pokriti njen nezavarovan položaj, olajšati breme nekaterih njenih zelo visokih fiksnih stroškov s prevzemanjem preteklih jedrskih obveznosti in jo usposobiti za oblikovanje zadostnih denarnih rezerv za zavarovanje njenih dejavnosti.

(105)

Cilj načrta za prestrukturiranje družbe BE je prestrukturirati stroške in obveznosti družbe BE ter vzpostaviti stabilno kapitalsko strukturo, da družba BE še naprej deluje dolgoročno kot finančno sposoben subjekt. Da se družba BE upošteva kot finančno sposobna, je vlada Združenega kraljestva sklepala, da mora družba, v določenem časovnem obdobju, postati dobičkonosna, s pozitivnim denarnim tokom in sposobna stalno financirati svoje dejavnosti.

(106)

Da se doseže cilj finančne sposobnosti, so se razvile naslednje sestavine načrta za prestrukturiranje:

(107)

Organi Združenega kraljestva menijo, da se je načrt za prestrukturiranje razvil, da bi upošteval ključno zahtevo finančne sposobnosti, in sicer sposobnost družbe, da financira svoje dejavnosti. Ker bi imela družba težave pri iskanju financiranja s strani bank ali obvezniških trgov, zlasti ob upoštevanju dejstva, da bi bilo relativno malo posojilodajalcev, pripravljenih zagotoviti financiranje družbe, ki proizvaja jedrsko energijo, je treba načrt za prestrukturiranje upoštevati kot drugačno možnost zunanjemu financiranju. Predvideva oblikovanje in kopičenje denarnih rezerv. Te denarne rezerve se oblikujejo, da bi družbi omogočile sklepanje pogodb o trgovanju z električno energijo, ki zahtevajo dodatno zavarovanje, in pokrile denarne primanjkljaje brez potrebe po iskanju zunanjega financiranja. V skladu s tem predvideva načrt za prestrukturiranje oblikovanje dveh rezerv: rezervo za dodatno zavarovanje denarja ter rezervo za izpade in likvidnost. Čeprav sta navedeni dve ločeni skupini rezerv, se razume, da bosta ti rezervi delovali z možnostjo uporabiti rezervo za izpade in likvidnost za pokrivanje potreb po dodatnem zavarovanju in obratno. To je namenjeno zagotavljanju dodatne trdnosti družbe BE.

(108)

Družba BE se je zavezala, da bo izvedla več ukrepov za izboljšanje svojega denarnega položaja:

(109)

Razen tega se je v družbi BE izvedel postopek poslovnega načrtovanja, ki je prinesel posodobljene finančne napovedi in natančen pregled vprašanj v zvezi z delovanjem njenih elektrarn.

(110)

V obdobju do 31. marca 2004 so se denarne rezerve oblikovale iz dveh virov sredstev: dogovori o odlogu plačil (ukrep C) in prodaja premoženja (ukrep F), po odplačilu obveznosti, ostalih po sporazumu o kreditiranju za pomoč.

(111)

Organi Združenega kraljestva so razvili tri finančne scenarije za upoštevanje spremenljivk, na katere je finančni položaj družbe BE najbolj občutljiv: proizvodnja energije in cen elektrike. Finančne napovedi je pregledalo podjetje Deloitte & Touche kot svetovalec vlade Združenega kraljestva za gospodarstvo in energetski trg. Predpostavke o proizvodnji in naložbah v osnovna sredstva, vključene v primere za poslovno načrtovanje, je pregledalo podjetje WS Atkins kot tehnični svetovalec družb BE in Citigroup ter podjetje Stone & Webster Management Consultants, Inc. kot tehnični svetovalec vlade Združenega kraljestva.

(112)

Pregled je upošteval tri glavne spremembe, nastale od prve prijave marca 2003, in sicer raven cen električne energije, program za izboljšanje učinkovitosti, namenjen izboljšanju zanesljivosti jedrske elektrarne, in kritje za trgovanje.

(113)

Cene električne energije so se v zadnjih mesecih znatno razvile. Organi Združenega kraljestva menijo, da so sedanje cene električne energije več kot 28 GBP/MWh v primerjavi s 16,4 GBP/MWh marca 2003. Ključni povzročitelji sprememb cen električne energije so gibanja cen goriva (premog, plin, nafta), oblikovanje cene ogljika, ki jih uvaja evropski program trgovanja z emisijami, in stopnje rezerv zmogljivosti.

(114)

Elektrarne družbe BE so bile v preteklosti manj učinkovite od mednarodnih vrstnic. Najstarejše elektrarne so utrpele posledice nezadostnega vlaganja ter vse elektrarne imajo velik potencial za izboljšave in visoko kratkoročno tveganje izpadov. Družba BE je zato razvila načrte za obnovo elektrarn. Koristi programa za izboljšanje učinkovitosti bi morale izhajati iz kulturnih in organizacijskih sprememb ter povečanih vlaganj v kapital in osebje. To bi moralo sčasoma pripeljati do zmanjšanja nezanesljivosti elektrarn in do povečane proizvodnje.

(115)

Družba BE je prav tako upoštevala zadnja znatna povečanja potreb po dodatnem zavarovanju zaradi povišanja cen na trgu.

(116)

Da se določi vpliv drugih predpostavk za proizvodnjo energije in cene elektrike na finančni položaj družbe BE, je družba BE upoštevala eno občutljivost navzgor in eno navzdol, ki upoštevata razvoj cen električne energije, koristi programa za izboljšanje učinkovitosti in ocenjene napovedi dodatnega zavarovanja:

(117)

Vlada Združenega kraljestva je kot osnovo za testiranje sposobnosti družbe BE vzela uradne podatke družbe. Pripravili so naslednje ocene za obdobje od 2005 do 2010:

Tabela 5

Uradne številke

(118)

Organi Združenega kraljestva so pripravile tudi oceno bilance uspeha za obdobje 2005/2009 v zvezi s primerom ponovnega vpisa.

Tabela 6

Bilanca uspeha v primeru ponovnega vpisa

(119)

Ta ocena kaže, da se dobiček pred obdavčitvijo, manjšinsko kapitalsko udeležbo, obveznostmi vlade Združenega kraljestva in izjemami povečuje s 17 milijonov GBP v letu 2005 do približno 171 milijonov in 355 milijonov GBP v naslednjih letih. Leta 2005 veljajo izjeme za vključitev sredstev financiranja vlade Združenega kraljestva za jedrske obveznosti iz ukrepa A.

(120)

Dobiček pred obdavčitvijo je znatno zmanjšan zaradi prispevkov v sklad za jedrske obveznosti za leto 2005. Vseeno so ti prispevki 65 % denarnih tokov, ki so na voljo po dolžniških obveznostih, in se ne izplačujejo, ko so denarni tokovi negativni ali se zahtevajo prenosi za vzdrževanje ciljnih ravni denarnih rezerv.

(121)

Analiza finančne napovedi družbe BE ugotavlja, da v primeru ponovnega vpisa pričakujejo, da bo prestrukturirano podjetje ustvarjalo dobiček in bodo denarni tokovi služili različnim delničarjem, ter da pričakujejo večje prispevke za razrešitev obveznosti brez pogodbe in obveznosti razgradnje pred kakršnim koli vračanjem sredstev delničarjem.

(122)

Z odločitvijo o začetku postopkov je Komisija ugotovila, da je načrt rekonstruiranja prinesel selektivno konkurenčno prednost družbi BE v sektorju trgovanja znotraj Skupnosti. Ukrepa A in G neposredno vključujeta proračun centralnih ali lokalnih organov v Združenem kraljestvu, zato so to državna sredstva. Sta državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe. Mogoče je tudi, da ukrep B in, vsaj delno, ukrep C vključujeta državna sredstva, če družba BNFL v javni lasti ne bi delovala po merilih zasebnega vlagatelja v skladu z načelom tržnega gospodarstva. Zato se zdi, da so ti ukrepi tudi državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(123)

Komisija je to pomoč preučila glede na Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (15) (v nadaljevanju „Smernice“).

(124)

Z analizo so se pojavili naslednji dvomi o skladnosti pomoči s skupnim trgom.

(125)

Komisija je dvomila, ali bo načrt zagotovil ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja BE v razumnem roku. Nekateri ukrepi imajo res dolg časovni razpon (vsaj do leta 2086). Ob tem bi bilo videti, da izhaja izboljšanje položaja družbe BE le iz zunanje podpore vlade in glavnih upnikov, ne pa tudi iz fizičnega notranjega prestrukturiranja. Ob tem bi pri državni podpori ponovno pogajanje o dobavi goriva in pogodbe o ravnanju z izrabljenim gorivom z družbo BNFL lahko obravnavali kot vseživljenjsko operativno pomoč jedrskim elektrarnam, kar bi bilo nezdružljivo z zahtevo, da se mora družba BE po prestrukturiranju soočiti s tržiščem z lastnimi silami, in z načelom onesnaževalec plača.

(126)

Komisija je dvomila, ali se pomoč lahko odobri brez vsakršnih izravnalnih ukrepov, ki naj bi izravnali vpliv pomoči na tekmece. V zvezi s tem je Komisija potrdila, da na ustreznem tržišču ni bilo strukturnih presežkov zmogljivosti oziroma jih je bilo zelo malo. Vseeno je Komisija upoštevala, da bi bila, glede na zelo konkurenčno naravo tega tržišča in veliko količino pomoči, verjetno potrebna neka vrsta izravnalnega ukrepa, da bi pomoč postala skladna, tudi če ta izravnalni ukrep ni bil sestavljen iz nepovratnega zaprtja elektrarn.

(127)

Komisija je dvomila, ali je pomoč omejena na najnižji potrebni znesek. V zvezi s tem je ugotovila, da je načrt zagotovil mehanizem, po katerem bi družba BE sodelovala v stroških prestrukturiranja prek odstotka svojega prostega denarnega toka. Vseeno Komisija, še zlasti glede na veliko negotovost v zvezi s količino dodeljene pomoči, takrat ni mogla oceniti, ali je bila pomoč omejena na najnižji možni znesek.

(128)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija zaključila, da so obstajali dvomi, ali je bil načrt prestrukturiranja v skladu z merili, določenimi v Smernicah, in ali bo dodeljena pomoč ali pomoč, ki jo bo dodelila vlada Združenega kraljestva, združljiva s skupnim trgom. Komisija se je zato odločila začeti postopek, določen v členu 88(2) Pogodbe.

(129)

V istem sklepu je Komisija tudi dodala, da odločitev za začetek postopka ne posega v uporabo Pogodbe Euratom. Nekatere ukrepe, predvsem ukrepa A in B, je treba ocenjevati z vidika ciljev Pogodbe Euratom. Zato je Komisija zahtevala, da Združeno kraljestvo priskrbi vse takšne podatke, ki bi ji lahko pomagali oceniti ukrepe, še zlasti ukrepa A in B, glede na cilje Pogodbe Euratom.

(130)

Po objavi odločitve o začetku postopka in v roku, ki ga predvideva objava, je Komisija prejela komentarje 20 tretjih strani, vključno s komentarji družbe BE. Strnejo se lahko v naslednjih točkah:

(131)

BE poudarja, da je primer nenavaden zaradi načina delovanja trga električne energije in zaradi gospodarske strukture jedrskih elektrarn.

(132)

Družba BE poudarja, da zaradi znatnega padca cen električne energije v Združenem kraljestvu sama ne more več kriti stroškov iz preteklosti, ki so jedrske obveznosti družbe BE. V skladu z načrtom prestrukturiranja mora družba BE veliko prispevati za stroške iz preteklosti. Stroški razgradnje in druge jedrske obveznosti, ki jih ne pokrivajo nove pogodbe z družbo BNFL, bodo plačani prek sklada za jedrske obveznosti/sklada za financiranje razgradnje. Drugi ukrepi, ki zadevajo družbo BE in njene vlagatelje, vključujejo prodajo sredstev družbe BE v Severni Ameriki, izgubo celotne naložbe, ki so jo imeli obstoječi delničarji, ter poravnavo obstoječih upnikov in nove obveznice.

(133)

Družba BE poudarja, da pavšalno plačilo za prejemnika ne bi bilo praktično zato, ker bodo nekateri od teh stroškov nastali šele v daljni prihodnosti. Zavrnitev BE-jevega načrta prestrukturiranja, ker bi za vedno razbremenil družbo nekaterih definiranih, vendar za enkrat nedoločljivih obveznosti, bi ustvarila precedenčni primer zoper odobritev pomoči prestrukturiranja, ki je bila potrebna zaradi obstoja stroškov iz preteklosti.

(134)

Družba BE meni, da iz primerjave dogovorov z zasebnimi upniki ni mogoče delati sklepov. Še zlasti, v primeru družbe BNFL, bi bil ogrožen ali celo nedostopen del njenih ključnih poslovnih dejavnosti, če operacije elektrarn družbe BE ne bi delovale.

(135)

Družba BE poudarja, da je družba BNFL sprejela skrajno nepopustljivo stališče in bi jo sčasoma lahko ovirala le skrb, da bi drugače družba BE postala plačilno nesposobna. Pogoji ponovnih pogajanj so bili najmanj, kar je družba BE menila, da je komercialno mogoče dobiti ob trdnosti po prestrukturiranju. Družba BE meni, da je Komisija morda narobe razumela komercialno naravo novih pogodb BNFL, ker je narobe razumela dejstva in njihovo časovno zaporedje. Družba BE k svoji vlogi dodaja prilogo, ki pojasnjuje, zakaj menijo, da cene iz novih pogodb niso ugodne zanje.

(136)

Družba BE opozarja, da je bila bistvena težava, ki bi jo moral odpraviti načrt prestrukturiranja, da družba BE v novem okolju, v katerem so bile veleprodajne cene električne energije nižje, ni mogla več nositi „stroškov preteklosti“. Družba BE meni, da načrt prestrukturiranja uspešno rešuje omenjeno težavo.

(137)

V zvezi z učinkom, ki bi ga paket pomoči imel na tekmece, dokazuje družba BE, da bodo jedrske elektrarne družbe BE vedno delovale, ker so kratkoročni mejni stroški jedrskih elektrarn družbe BE toliko nižji, kot pri drugih dobaviteljih z osnovno obremenitvijo. Toda natančna raven KMS družbe BE ni pomembna za določanje cen električne energije, ki kažejo višje KMS mejnega dobavitelja.

(138)

Družba BE pojasnjuje, da so jedrske elektrarne tehnično in ekonomsko neprilagodljive ter da je delovanje takšne elektrarne, ki je drugačna od elektrarne z osnovno obremenitvijo, negospodarno. V zvezi s strategijo trgovanja družba BE pojasnjuje, da gospodarnost jedrske proizvodnje sili družbo BE, da se osredotoča na vnaprejšnjo prodajo na dolgoročne trge.

(139)

S stališča družbe BE v Veliki Britaniji ni presežkov proizvodnje električne energije. Kar zadeva izravnalne ukrepe, dokazuje družba BE, da bi bila zahteva po prezgodnjem zaprtju katere koli jedrske elektrarne družbe BE ekonomsko neučinkovita, ker je namen paketa pomoči ohranjanje jedrske zmogljivosti družbe BE, ki je, v smislu proizvodnje električne energije, z najmanjšo izogibno porabo sredstev stroškovno najbolj učinkovita kapaciteta na britanskem trgu. Razen tega bi posegla v izvajanje pristojnosti vlade Združenega kraljestva v zvezi z dobavo energetskih virov Združenemu kraljestvu in povečala emisije okolju škodljivih plinov v atmosfero.

(140)

Družba BNFL je podjetje v javni lasti, ki deluje na jedrskem področju. Dobavlja in predeluje oziroma shranjuje jedrsko gorivo iz plinsko hlajenih reaktorjev družbe BE. Razen dejavnosti v gorivnem ciklu upravlja družba BNFL tudi nekaj jedrskih elektrarn Magnox in pripravlja načrte za izgradnjo jedrskih elektrarn.

(141)

Vloga družbe BNFL se osredotoča na vprašanja pomoči družbi BE z ukrepoma B in C. Družba BNFL trdi, da se vsa njihova posredovanja v načrtu prestrukturiranja družbe BE zgledujejo po merilih zasebnega vlagatelja v skladu z načelom tržnega gospodarstva, in zato ne vsebuje elementov pomoči.

(142)

Družba BNFL pojasnjuje, da je po nasvetu svojih finančnih svetovalcev (NM Rothschild & Sons Limited – „Rothschild“) že aprila 2002 odločila, da je „urejen paket pomoči“, ki ima vrednost tudi za družbi BNFL, boljši, kot da dovoli, da družba BE postane plačilno nesposobna, ob upoštevanju, da je družba BNFL eden od največjih upnikov družbe BE, da nima zaščite in ima slab pravni položaj. Družba BNFL dodaja, da je njihov upravni odbor, vseeno, soglašal s prestrukturiranjem obstoječih pogodb z družbo BE pod pogojem, da se plačilna sposobnost družbe BE ne sme ohranjati za vsako ceno in da bi moral vsak predlagani paket, ki ga prejme BE, imeti komercialno korist za družbo BNFL, ob upoštevanju lastnega primanjkljaja bilance stanja.

(143)

Družba BNFL navaja podrobnosti vseh zaporednih predlogov in nasprotnih predlogov obeh strani, skupaj z mnenjem podjetja Rothschild. Družba BNFL tudi podrobno navaja časovno zaporedje in vsebino razgovorov med družbama BE in BNFL, iz katerih je razvidno, da je družba BNFL izrazila pripravljenost pomagati družbi BE, še preden je ta za pomoč prosila vlado Združenega kraljestva, vendar je ugotovila, da to ne bi bilo mogoče brez globalnega načrta prestrukturiranja. Pogovori so se začeli že maja 2000, ko je družba BE prvič – neuspešno – zaprosila za uporabo klavzule o finančnih težavah, zapisane v pogodbah. Leta 2002 so se začeli novi pogovori.

(144)

Družba BNFL tudi poudarja, da ni bila vpletena v pogovore med BE in vlado Združenega kraljestva. Na podlagi analize neodvisnih pravnih in finančnih svetovalcev je družba BNFL zaključila, da je bil postopek za prestrukturiranje plačilne sposobnosti družbe BE v njenem najboljšem poslovnem interesu, in 28. novembra 2002 z družbo BE sprejela končni nezavezujoči dogovor. Šele po sprejetju končnega nezavezujočega dogovora z družbo BE je izvedela za podrobnosti vpletenosti vlade Združenega kraljestva.

(145)

Ob primerjavi nezavezujočega dogovora z dne 3. septembra in končnega nezavezujočega dogovora je družba BNFL ugotovila, da sta si oba dogovora precej podobna in da je bila končna oblika znatno bližje začetnemu položaju družbe BNFL kot položaju družbe BE.

(146)

Družba BNFL daje na podlagi analize finančnih in pravnih svetovalcev podrobno oceno poslovnih koristi, ki jih ima zaradi prestrukturiranja plačilne sposobnosti v primerjavi s plačilno nesposobnostjo družbe BE. Ocenjujejo, da bi plačilna nesposobnost družbe BE pomenila veliko tveganje za družbo BNFL še zlasti zaradi dejstva, da je imela družba BE veliko nedokumentiranih posojil med različnimi podjetji znotraj skupine podjetij družbe BE ter da so bili pogodbeni dogovori družbe BNFL z družbo BE na več načinov edinstveni in iz prejšnjih plačilnih nesposobnosti ni bilo mogoče dobiti jasnega precedenčnega primera. Razen tega bi imela vlada Združenega kraljestva, kot edini upnik, ki bi imel korist od varnosti jedrskih elektrarn družbe BE, osrednjo vlogo v izidu plačilne nesposobnosti. Vseeno družba BNFL ni imela nobenega vpogleda v to, kakšen pristop bi najverjetneje uporabila vlada Združenega kraljestva med kakršnimi koli postopki plačilne nesposobnosti.

(147)

Medtem, ko bi lahko družbi BNFL vloga ključnega dobavitelja družbe BE dala močno pogajalsko izhodišče v vseh primerih plačilne nesposobnosti družbe BE, je njeno možnost verodostojne grožnje, da bo prenehala dobavljati blago in storitve družbi BE, spodkopalo več dejavnikov. Družba BNFL še zlasti ugotavlja, da bi bila družba BNFL kot edini veliki upnik družbe BE največji finančni poraženec, če bi uresničila svojo grožnjo in bi zaradi nje morala zapreti jedrske elektrarne družbe BE. Razen tega pa je vprašljivo, ali bi lahko zakonito prekinila pogodbe ter družbi BE vrnila porabljeno gorivo in odpadke, ki jih je že prejela, ker tega ne dovoljuje zakonodaja za jedrsko varnost Združenega kraljestva. Končno je družba BNFL, kot odgovorno podjetje za jedrske storitve, morala še naprej zagotavljati storitve družbi BE, ker bi bilo to nevarno ali bi tretje osebe to celo lahko občutile kot nevarno, če tega ne bi storila.

(148)

Analiza plačilne nesposobnosti družbe BE s strani družbe BNFL se je osredotočila na tri možne izide, in sicer zaprtje jedrskih elektrarn družbe BE, kar bi pomenilo najmanjše povračilo, družba BNFL bi prevzela lastništvo nad jedrskimi elektrarnami družbe BE, s čimer bi prevzela vse njene jedrske obveznosti, kar je zelo tvegano in neprivlačno, ter vlada Združenega kraljestva bi prevzela lastništvo in prosila obstoječe upnike, da sprejmejo znatne odpise.

(149)

Zato je bilo predlagano prestrukturiranje plačilne sposobnosti videti poslovno privlačnejše, ker bi zmanjšalo izpostavljenost družbe BNFL družbi BE ter zagotovilo višji in zanesljivejši dotok prihodkov družbi BNFL kot plačilna nesposobnost. Družba BNFL je zato ravnala enako, kot ravna kateri koli zasebni upnik.

(150)

Končno je družba BNFL primerjala svoj skupni donos z donosom drugih glavnih upnikov, da bi se prepričala, ali ji pogoji resnično zagotavljajo sprejemljivo kupčijo. Da bi še bolj zaščitila svoj položaj, je družba BNFL zahtevala, da se v dokončni nezavezujoči dogovor vključi klavzula, ki omogoča umik predlaganih koncesij, če bi kateri koli drug materialni upnik dobil ugodnejše pogoje kot družba BNFL. Podjetje Rothschild je, potem ko so bili izdelani pogoji, o katerih se je družba BE dogovarjala z drugimi glavnimi upniki, posodobilo svojo analizo in potrdilo, da dogovori družbe BNFL dejansko niso bili prav nič slabši kot pogoji drugih glavnih upnikov. Ob tem revidirani pogodbeni dogovori ne bodo začeli veljati, če prestrukturiranje ne bo izvedeno in dokler ne bo dokončano.

(151)

V zvezi z ukrepom C trdi družba BNFL, da so s pomočjo podjetja Rothschild preverili, da v zvezi z odlogom plačil dolgov niso dovolili več kot drugi pomembni upniki. Ko je družba BNFL ugotovila, da so drugi upniki v skladu z dogovori za odlog plačil pridobili ugodnejše pogoje kot družba BNFL (čeprav položaj družbe BNFL ni bil neposredno primerljiv z drugimi glavnimi upniki družbe BE), je upoštevala, ali bi zahtevala ponovna pogajanja in obresti. Zaključila je, da družba BE verjetno ne bi mogla plačevati obresti družbi BNFL in v obdobju odloga ustvariti dovolj gotovinskega presežka, ki bi omogočal nadaljevanje prestrukturiranja plačilne sposobnosti. Razen tega bi družba BNFL kljub svojemu položaju v skladu z dogovorom za odlog plačil dobila boljše splošno povračilo, če bi se prestrukturiranje plačilne sposobnosti nadaljevalo.

(152)

BNFL trdi, da je bila odločitev za dogovor z družbo BE samostojna odločitev družbe BNFL in je ni narekovala vlada Združenega kraljestva. Dejstvo, da je družba BNFL podjetje v javni lasti, še ne pomeni, da se odločitve družbe BNFL pripisujejo vladi Združenega kraljestva. Čeprav je vlada Združenega kraljestva edini delničar družbe BNFL, je družba BNFL neodvisna od vlade Združenega kraljestva v zvezi s svojimi dnevnimi poslovnimi dejavnostmi in se od nje zahteva, da deluje na podlagi tržnih zakonitosti. Družba BNFL navaja svoje pravno stanje kot temeljni dokument. Družba BNFL dodaja, da je ves čas pogajanj z družbo BE obveščala svojega delničarja (DTI) o pogovorih z BE. To opisuje kot tipično poslovno situacijo, v kateri ima podjetje večinskega delničarja. Podjetje DTI je družbi BNFL navedlo, da bodo odobrili le (v skladu z vladnimi dogovori družbe BNFL s podjetjem DTI) revidirane dogovore z družbo BE, ki so nastali na podlagi tržnih zakonitosti.

(153)

Organizacija Greenpeace Limited je veja organizacije Greenpeace International v Združenem kraljestvu in njeni dve glavni dejavnosti sta prizadevanje za ukinitev uporabe jedrske energije in spodbujanje uporabe čistih, obnovljivih virov energije v Združenem kraljestvu.

(154)

Organizacija Greenpeace trdi, da pomeni ukrep A z omejevanjem prispevkov družbe BE za financiranje jedrskih obveznosti neupravičeno operativno pomoč družbi BE in/ali njenim delničarjem kot način za vzpodbujanje večjega zanimanja vlagateljev za BE na trgu.

(155)

Organizacija Greenpeace meni, da sta ukrepa B in C neupravičena operativna pomoč, ker zagotavljata stalno podporo, ki jo daje družba BNFL, ki deluje ali domnevno deluje kot država ali na ukaz države v razmerah, v katerih:

(156)

Organizacija Greenpeace podpira vse dvome Komisije in zaključuje, da je pomoč nezdružljiva s Pogodbo ES. Še zlasti poudarja, da bi pomoč za prestrukturiranje ne bi vplivala le na obstoječe dobavitelje, ampak bi tekmece tudi odvrnila od novega vstopa, ker drugi vršilci in novi udeleženci ne bi mogli izkoriščati lastne učinkovitosti. Podpiranje dobaviteljev jedrske energije bi bilo razen tega neskladno z vladno deklaracijo o raznolikosti virov energije, vključno z obnovljivimi viri.

(157)

Kar zadeva presežke, organizacija Greenpeace meni, da „načrtovana meja“ podjetja National Grid za načrtovanje potreb po proizvodnji v prihodnosti, ki bo zagotovila dovolj zmogljivosti, ni podatek, ki bi ga lahko upoštevali za ocenjevanje, ali so na trgu presežki. Organizacija Greenpeace meni, da znatni strukturni presežki na upoštevanem trgu že obstajajo in bodo še rasli.

(158)

Organizacija Greenpeace dvomi, da bi bilo zaprtje nekaterih elektrarn družbe BE dražje za davkoplačevalce, ker je zmožnost družbe BE, da bi prispevala k odplačevanju obstoječih obveznosti, dvomljiva. Organizacija Greenpeace dodaja, da kratkoročno ni razloga, da Združeno kraljestvo ne bo moglo izpolnjevati ciljev Kjotskega protokola.

(159)

Organizacija Greenpeace trdi, da je po njihovih poročilih praktično in varno zapreti jedrske elektrarne takoj ali postopno. Organizacija Greenpeace zaključuje, da možnost delnega ali postopnega zaprtja elektrarn družbe BE lahko vodi k manjši intenzivnosti zahtev po pomoči.

(160)

Organizacija Greenpeace meni, da Pogodba Euratom ne izključuje nobene analize državne pomoči v skladu s Pogodbo ES. V odsotnosti sektorskih predpisov, ki veljajo za pomoč jedrski industriji v Pogodbi Euratom, morajo veljati splošni predpisi o državni pomoči iz Pogodbe ES. Organizacija Greenpeace navaja združena primera 188 in 190/80 Francija in drugi proti Komisiji (16). Organizacija Greenpeace nadalje trdi, da veljajo ukrepi pomoči za zadeve, ki jih lahko ureja Pogodba Euratom, le do mere, do katere zadevajo varnost jedrskih objektov z vidika varnosti njihove razgradnje. Organizacija Greenpeace zaključuje, da zadevni ukrepi niso nujni za doseganje zastavljenih ciljev in da nadaljnja operativna pomoč kakršne koli vrste ni nujna za ohranjanje varnosti v razmerah, v katerih obstaja varna, življenjska možnost za postopno popolno ali delno zaprtje elektrarn družbe BE. Organizacija Greenpeace meni, da bi Komisija morala upoštevati smernice Skupnosti o državni pomoči za okoljevarstveno zaščito (17).

(161)

Družba Powergen je eden od glavnih udeležencev v sektorju za električno energijo v Angliji in Walesu. Njegov delež proizvodne zmogljivosti je 11 % (delež družbe BE je 14 %) in je pomemben dobavitelj, namenjen večinoma industrijskim in poslovnim uporabnikom ter tudi MSP in gospodinjstvom. Je v lasti koncerna E-ON.

(162)

Družba Powergen nasprotuje paketu pomoči. Trdi, da bo pomoč jedrskim elektrarnam družbe BE, ki bi se drugače zaprle, omogočila nadaljnje obratovanje. V tem smislu družba Powergen nasprotuje mnenju organov Združenega kraljestva, da bi jedrske elektrarne obratovale v vsakem primeru. Družba Powergen se boji, da bi pomoč družbi BE omogočila ponudbo umetno nizkih cen, da bi pridobila tržni delež pri dobavi večjim uporabnikom in začela dobavljati gospodinjstvom. Podjetje BE lahko financira tudi naložbe v nejedrski proizvodnji.

(163)

V zvezi z izravnalnimi ukrepi se družba Powergen želi posvetovati o kakršnem koli zagotovljenem izravnalnem ukrepu in predlaga tri mogoče ukrepe:

(164)

Prvič, pospešeno zapiranje jedrskega reaktorja Dungeness B do aprila 2004. Družba Powergen meni, da bo dovolj časa, da trg vzpostavi ustrezne zmogljivosti za ohranitev zadostne meje, če se pospešeno zapiranje pravočasno sporoči.

(165)

Drugič, omejevanje pomoči, s prepovedjo navzkrižnega subvencioniranja med premoženjem družbe BE, ki posluje z izgubo (elektrarne PHR), in drugimi obrati družbe BE, ki sestavljajo proizvodnjo in dobavo družbe BE v ločene organe z ločenim računovodstvom, ter izvajanjem posebnega nadzora nad uporabo denarja s strani BE, da se zagotovi, da ne bo porabljala denarja, ki ga je država prispevala za financiranje svojih jedrskih obveznosti, za druge namene. Ti ukrepi morajo ostati zagotovljeni, dokler so zagotovljeni ukrepi načrta za prestrukturiranje.

(166)

Tretjič, preprečevanje izkrivljanja konkurence na maloprodajnem trgu z električno energijo, s prepovedjo družbi BE, da prodaja energijo po ceni, nižji od stroškov (stroški nakupa energije na trgu na debelo plus drugi stroški, povezani s prodajo), določitvijo zgornje meje za tržni delež BE pri poslovni in industrijski dobavi (postavljena je okvirna meja 20 %), in prepovedjo družbi BE, da vstopa na nove maloprodajne trge. Ti ukrepi se morajo izvajati, dokler se izvajajo ukrepi načrta za prestrukturiranje, in njihova učinkovitost mora Komisija preveriti po 5 letih od začetka izvajanja.

(167)

V zvezi s ponovno vzpostavitvijo preživetja družba Powergen trdi, da so scenariji, ki jih obravnavajo organi Združenega kraljestva, da bi zagotovili prihodnjo donosnost družbe BE, preveč optimistični, še zlasti v zvezi z razpoložljivostjo elektrarn BE v primerjavi s preteklimi merili.

(168)

Končno družba Powergen upošteva, da „je bilo ugotovljeno, da veljajo pravila o državni pomoči iz Pogodbe ES za jedrsko industrijo, ne glede na obstoj Pogodbe Euratom“. Sklicujejo se na isti primer iz leta 1990, na katerega se je sklicevala organizacija Greenpeace.

(169)

Družba InterGen je globalna proizvajalka energije, dejavna na vseh celinah. Njen delež proizvodne zmogljivosti je 2 % v Angliji in Walesu, z dvema delujočima elektrarnama in enim v gradnji (delež družbe BE je 14 %). Največ elektrike proda trgu na debelo in del te elektrike po dolgoročnih pogodbah. Dejavna je tudi na trgu s plinom. Je v skupni lasti družb Shell in Bechtel.

(170)

Družba Intergen trdi, da je v Združenem kraljestvu zaskrbljenost v zvezi z zanesljivo oskrbo in da bi lahko jedrsko varnost upravljali stečajni upravitelji družbe. Pozornost Komisije usmerjajo na dejstvo, da je pomoč družbi BE škodovala družbi InterGen in mu še vedno škoduje, ter na dejstvo, da so drugi tekmeci družbe InterGen, kot je podjetje Teeside Power Limited, ki je med upniki družbe BE, tudi privilegirani v primerjavi z družbo InterGen v okviru načrta za prestrukturiranje. Družba InterGen trdi, da mora njej in njeni podružnici pripadati odškodnina za utrpelo škodo, če bo Komisija odobrila to pomoč.

(171)

Ta tretja stranka trdi, da zgodnejša tiskovna poročila napovedujejo ceno predelave pred prestrukturiranjem družbe BE na približno 1 000 GBP/kg težke kovine (v nadaljevanju TK). V skladu s ceno predelave družbe BE sta se družbi BNFL in BE sporazumeli za ceno 150 GBP/kg TK, kar je 85 % manj od začetnega dogovora. Dodaja, da so bile pri prvotnih pogodbah o predelavi med družbama BNFL in BE navedene stroškovne cene, kar pomeni, da lahko strankam z osnovno obremenitvijo po pogodbi pripadala predelava le, če so pristale na (sorazmeren) prevzem vseh stroškov predelave plus pribitek dobička. Proti tej predpostavki, če stroški predelave, ki jih pokrivajo stranke za osnovno obremenitev, vključujejo le stroške 1 000 GBP/kg TK, to pomeni, da nova cena, zdaj dogovorjena z družbo BE, ne more na noben način niti približno pokriti stroškov. Celo v primeru novih pogodb je cena do 1 000 GBP/kg TK (cene leta 2003).

(172)

Ugotovi, da glede na te cene družba BNFL pri svojih pogajanjih z BE ni ravnala kot zasebni vlagatelj v tržno gospodarstvo, razen če bi družba BNFL bila pripravljena ponuditi te ugodne pogoje tudi drugim strankam.

(173)

Družba Drax je največja proizvajalka električne energije na premog v Zahodni Evropi. V preteklosti je bila del družbe AES Corporation, energetske družbe s sedežem v ZDA, ki je udeležena pri proizvajanju, distribuciji in oskrbi z elektriko po vsem svetu. 5. avgusta je družba AES Corporation predala nadzorovanje družbe Drax svojim upnikom. 30. avgusta 2003 je družba Drax napovedala, da je z družbo International Power plc sklenila izključni sporazum za sodelovanje pri prestrukturiranju družbe Drax.

(174)

Družba DRAX meni, da sestavljajo ukrepi A, B in G državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Družba DRAX se strinja, da ukrepi D, E in F ne sestavljajo državne pomoči. Družba DRAX meni, da je težko določiti višino pomoči. V zvezi z ukrepom A meni družba DRAX, da bi njegova vsota lahko bila znatno višja od sedaj ocenjene še zlasti zaradi dejstva, da obveznosti razgradnje v Združenem kraljestvu niso nikjer določene in tega, da je malo verjetno, da bi družba BE prispevala k stroškom jedrskih obveznosti. Vlada Združenega kraljestva bo vedno ostala popolnoma odgovorna za obveznosti hrbtnega dela proizvodnje in obveznosti razgradnje. Vlada Združenega kraljestva ne bo nikoli dopustila, da družbi BE spodleti. Družba DRAX meni, da bi se že sama oprostitev davka morala šteti kot pomoč.

(175)

Družba DRAX je v zvezi s ponovnim pogajanjem o pogodbah z družbo BNFL prepričana, da ne bi noben zasebni vlagatelj nikoli pristal na takšne neposlovne pogoje, zaradi katerih bi utrpel znatne sedanje in prihodnje izgube, ne glede na klavzulo o finančnih težavah in dejstvo, da je družba BE njegova največja stranka. Jasno je, da so ponovna pogajanja znatno poslabšala položaj družbe BNFL. Zaradi tega se bo fiksno letno izplačilo v zvezi z dogovorom o dobavi goriva zmanjšalo za 5 do 20 milijonov GBP na leto. To mnenje potrjuje tudi knjigovodsko poročilo družbe BNFL za leto 2004. Razen tega se zdi, da bi elektrarne BE, tudi če bi bilo treba družbo BE prepustiti stečajnemu upravitelju, še naprej delovale ter bi imele iste potrebe po dobavi goriva in tudi upravljanju storitev, obdelavi in odstranjevanju tega goriva, ko bi se izrabilo. Potem bi se moralo postaviti vprašanje, ali bi bil upravljavec zmožen izpolniti takšne pogoje kot družba BNFL. Razen tega bi lahko družba BNFL izkoristila kakšne druge poslovne priložnosti, če bi se njen obseg poslov z družbo BE zmanjšal. Družba BNFL ni organizirana na podlagi načela tržnega vlagatelja. Zato je Ukrep B državna pomoč.

(176)

Družba DRAX meni, da dogovor družbe BNFL o odlogu plačil, ki ga vsebuje ukrep C, sestavlja tudi državno pomoč, ker družba BNFL ne prejema obresti v obdobju odloga plačil za razliko od drugih udeleženih upnikov.

(177)

Družba Drax je še dodatno razpravljala o združljivosti paketa pomoči. Družba DRAX ne dvomi, da je družba BE težavah. Vseeno meni, da je za nezavarovan položaj družbe BE v celoti kriva nenavadna odločitev njene uprave, da proda svoje maloprodajno podjetje. Razen tega bi družba BE lahko zmanjšala svoje stroške z zaprtjem nekaterih elektrarn ali vseh, ker je dražje upravljati nekatere jedrske elektrarne, kot pa jih začasno zapreti.

(178)

V zvezi s ponovno vzpostavitvijo sposobnosti preživetja meni družba DRAX, da predlagani načrt ni pravi načrt za prestrukturiranje. Ob tem je družba BE v drugačnem položaju kot njegovi tekmeci in bo v njem tudi vedno ostala. Še naprej bo proizvajala energijo in jo prodajala na trg po kakršni koli ceni ter bo izvajala stalen pritisk navzdol na ceno v škodo vseh drugih tekmecev.

(179)

Družba DRAX ugovarja uporabi KMS kot primernega ukrepa za ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja družbe BE. Prestrukturiranje razrešuje družbo BE obveznosti za večje stroške jedrskega proizvajalca. Odločitev podjetja o morebitnem vstopu na določen trg ali resničnem nadaljevanju konkuriranja na tem trgu bo temeljila na tem, ali lahko, v razumnem obdobju, pokrije svoje povprečne stroške plus uresniči primeren donos naložbe. Pri družbi BE ne gre za to, ker so pri njej odstranjena vsa poslovna tveganja.

(180)

V zvezi s trajanjem pomoči meni družba DRAX, da financiranje obveznosti za tako daleč vnaprej ni v skladu s Smernicami. Dokazovala je tudi, da stalna operativna pomoč ne more biti omejena na najnižji potrebni znesek. Ob tem družba DRAX, v zvezi z lastnim prispevkom družbe BE, ugotavlja, da obstaja negotovost v zvezi s postopki prodaje premoženja in da izhaja prispevek BE v sklad za jedrske obveznosti iz denarnega toka od pomoči, kar pa ne more biti upoštevano.

(181)

V zvezi s presežnimi zmogljivostmi in nadomestilom upnikom družba DRAX ugotavlja, da velja meja zmogljivosti 20 %, navedena v sklepu, le za največje povpraševanje v zimskem času. Po mnenju NGC je meja zmogljivosti za 20,3 % nad povprečnim povpraševanjem v zimskem času. Družba DRAX meni, da bi bilo za kateri koli obrat družbe BE razumno, da v poletnih mesecih zapre del proizvodnih zmogljivosti. To bi prineslo neto prihranek.

(182)

Družba DRAX meni, da so številni izravnalni ukrepi in/ali spremembe za načrt za prestrukturiranje, ki bi nekako zagotovili, da je načrt za prestrukturiranje v skladu s Smernicami, in ponuja tekmecem, ki ne prejemajo pomoči, nadomestila. Družba DRAX predlaga:

(183)

Družba DRAX je govorila tudi o odnosu med Pogodbo Euratom in Pogodbo ES. Družba DRAX meni, da si Pogodba ES in Pogodba Euratom prizadevata za dosego dopolnjujočih in ne nasprotujočih ciljev.

(184)

Mnenja so dali tudi: Trade Unionists for Safe Nuclear Energy (na podlagi uravnotežene energetske politike) – TUSNE (18), g. Robert Freer (19), UK Chemical Industries Association („CIA“) (20), John Hall Associates („JHA“) (21), Energy Intensive Users Group („EIUG“) (22), Terra Nitrogen (23), Energywatch (24), Teollisuuden Voima Oy („TVO“) (25), National Grid Transco (26), Royal Academy of Engineering (27), Enfield Energy Centre Limited („EECL“) (28), Energy Information Centre Ltd („EIC“) (29), Major Energy Users' Council Ltd („MEUC“) (30) in druga tretja stranka, ki želi ostati anonimna.

(185)

TUSNE, Robert Freer, CIA, JHA, EUIG, Terra Nitrogen, EIC in MEUC so zaskrbljeni v zvezi z zanesljivostjo oskrbe v Združenem kraljestvu ter trdijo, da bi zaprtje jedrskih elektrarn družbe BE ustvarilo tveganje izpadov električne energije in bilo v nasprotju z interesi potrošnikov. Nekateri od njih tudi poudarjajo, da bi z umikom jedrskih elektrarn bilo zelo težko doseči izpolnitev obveznosti iz Kjotskega protokola, ker prispevajo k raznolikosti oskrbe z električno energijo. Trdijo, da bi stroški za gospodarstvo, ki bi dovolilo propad družbe BE, znatno presegli stroške njenega prestrukturiranja in da je potrebna pomoč.

(186)

Anonimna tretja stranka trdi, da uporablja družba BE državno podporo za agresivno pridobivanje tržnega deleža po dampinških cenah. Navaja primere, v katerih naj bi BE ponujala 10 do 15 % nižje cene od konkurence. Trdi, da ne bi bilo mogoče dajati takšnih ponudb brez pomoči države in da se zato ni mogoče sklicevati na ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja družbe.

(187)

TVO trdi, da se na podlagi težav družbe BE ne sme sklepati, da jedrska energija ne more biti konkurenčna na liberaliziranem trgu z električno energijo.

(188)

National Grid Transco trdi, da je sedanja meja zmogljivosti v Angliji in Walesu manjša, kot je bilo na začetku predvideno, in se ne more šteti za strukturni presežek. National Grid Transco navaja varnostno mejo 20 % kot raven, nad katero se lahko upošteva, da gre za presežek. National Grid Transco predvideva, da bo varnostna meja, po optimističnem scenariju, vsaj do leta 2006 pod 20 %. Po pesimističnih scenarijih bi varnost vedno bila pod 20 %, leta 2009 bi se celo znižala na 8,5 %. National Grid Transco ugotavlja, da je treba, če se zahteva kot izravnalni ukrep zaprtje katere koli elektrarne, o tem obvestiti trge daleč vnaprej (3–4 leta), da bi se lahko trg na to zaprtje pripravil.

(189)

EECL trdi, da so vse proizvajalce električne energije (ne le družbe BE) prizadele nizke veleprodajne cene v Združenem kraljestvu. EECL nasprotuje mnenju organov Združenega kraljestva, da bi KMS morali biti merilo za vzpostavitev izkrivljenega učinka pomoči, ker ti stroški ne kažejo sredstva elektrarne za dolgoročno preživetje. EECL trdi, da so nizke cene za terminsko dobavo najboljši pokazatelj, da je na trgu strukturni presežek.

(190)

Organi Združenega kraljestva so obvestili Komisijo, da so bili lokalni davki končno plačani z normalnimi obrestmi.

(191)

V predhodni pripombi organi Združenega kraljestva dokazujejo, da način zasnove pogodb, tudi če Komisija ugotovi, da ukrep B vsebuje pomoč, zagotavlja, da se vsaka posledična korist, ki jo družba BE uživa sedaj, samodejno odstrani z obrestmi, če paket pomoči ni dovoljen. Nove pogodbe predvidevajo, da nove pogodbe ne bodo trajne, če paket pomoči ne bo dovoljen.

(192)

Združeno kraljestvo v nadaljevanju govori o preizkusu zasebnega vlagatelja. Združeno kraljestvo trdi, da je družba BNFL ravnala enako, kot bi ravnal kateri koli zasebni upnik. Še zlasti organi Združenega kraljestva dokazujejo, da ni mogoče trditi, da so pogoji, s katerimi se strinja družba BNFL, bolj velikodušni od tistih, ki bi jih v primerljivih razmerah ponudil zasebni upnik. Združeno kraljestvo trdi, da je potrebno analizirati, ali je družba BNFL podobno ravnala z zasebnimi upniki pri ponovnem pogajanju o svojih pogodbah, kot to opredeljuje Sodišče Evropskih skupnosti v svoji sodbi v zvezi s podjetjem DM Transport (31).

(193)

Združeno kraljestvo dokazuje, da je Komisija verjetno napačno razumela potek dogodkov. Organi Združenega kraljestva menijo, da se družba BNFL ni upirala uporabi klavzule o finančnih težavah, ampak je v nasprotju s prepričanjem Komisije izrazila svojo pripravljenost, da upošteva mogoče spremembe obstoječih pogodb preden je bilo objavljeno, da je družba BE začela pogajanja z vlado Združenega kraljestva. Vseeno je po razpravah z družbo BE postalo jasno, da nobena poslovna ponudba, ki jo je bila zmožna dati družba BNFL, ne bi mogla sama rešiti finančne krize družbe BE. Razvoj obsežnejšega načrta za prestrukturiranje je omogočil ponovna pogajanja med družbama BE in BNFL ter dosežen je bil dogovor o pogojih, v več pogledih, podobnih tistim iz izvirne ponudbe družbe BNFL. Združeno kraljestvo upošteva, da so dejavnosti v skladu z dejavnostmi zasebnega upnika.

(194)

Združeno kraljestvo dodaja, da bi bila družba BNFL, kot edini preostali komercialni ponudnik storitev jedrskega gorivnega cikla, v primeru stečaja družbe BE posebej izpostavljena; imela ne bi nobenega neposrednega toka prihodkov za shranjevanje in predelavo velikih količin že dobavljenega goriva iz plinsko hlajenih reaktorjev ter bi imela omejene možnosti za povrnitev sredstev v primeru stečaja. Ponovno bi se morala pogajati z likvidatorjem ali vlado o novi pogodbi v zvezi z izrabljenim gorivom s precejšnjo negotovostjo o višini svojih stalnih prejemkov. Združeno kraljestvo, soočeno z istim tveganjem, motnjami in negotovostjo, trdi, da bi si zasebni upnik nedvomno prizadeval sodelovati pri prestrukturiranju, ki bi nujno vključevalo ponovna pogajanja o njegovih pogodbah z družbo BE, da bi povečal skupne prihodke in zagotovil ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja družbe BE.

(195)

Ob tem Združeno kraljestvo trdi, da dejstvo, da je družba BNFL v javni lasti, ne pomeni, da so dejanja družbe BNFL manj poslovna. Ugotavlja, da je družba BNFL javna delniška družba, integrirana po zakonu o gospodarskih družbah iz leta 1985. Ima upravni odbor, sestavljen iz vodstvenih delavcev, ki se ukvarjajo s poslovnimi dejavnostmi, in iz neizvršnih direktorjev s podjetniškimi izkušnjami iz drugih dejavnosti zasebnega sektorja. Dolžnost odbora družbe BNFL je, da deluje avtonomno, v skladu z interesi družbe. Združeno kraljestvo dodaja, da vlada Združenega kraljestva ne posreduje, da bi usmerjala odločanje družbe BNFL za spodbujanje drugačnega ravnanja od poslovnega.

(196)

Končno je Združeno kraljestvo predložilo analizo upnikovih zahtevkov in zneskov, dogovorjenih v paketu pomoči za prestrukturiranje.

(197)

Organi Združenega kraljestva ugotavljajo, da bi se moralo za ukrep B šteti, da ne vsebuje državne pomoči.

(198)

Združeno kraljestvo trdi, da velja veliko od istih argumentov, določenih v uvodnih izjavah 0 do (194) v zvezi z ukrepom B, v enaki meri za ukrep C. Združeno kraljestvo še zlasti dokazuje, da je treba razmisliti o dejanjih družbe BNFL v smislu njenega izjemnega položaja kot glavnega upnika družbe BE, in z družbo BE kot največjo stranko družbe BNFL. Glede na stalen dolgoročen trgovinski odnos med tema dvema in ob upoštevanju števila obveznosti družbe BE do družbe BNFL ni presenetljivo, da se odlog obveznosti do družbe BNFL šteje za največji absolutni delež dobička, ki pripada družbi BE na podlagi dogovorov o odlogu plačil. Zasebni upnik v istem položaju kot družba BNFL – najbolj izpostavljen v primeru stečaja družbe BE – ne bi mogel ravnati drugače.

(199)

Združeno kraljestvo tudi trdi, da je narobe primerjati dogovore o odlogu plačil družbe BNFL na eni strani z vsemi drugimi zasebnimi upniki na drugi strani. Brez sodelovanja katerega koli pomembnega upnika dogovori kot celota ne bi mogli delovati. Združeno kraljestvo predloži primerjavo vseh neporavnanih dolgov družbe BE s prispevkom vsake stranke k dogovorom o odlogu plačil in zaključuje, da družba BNFL dejansko prispeva manj kot odstotek svojih neporavnanih obveznosti od večine upnikov v zasebni lasti.

(200)

Organi Združenega kraljestva trdijo, da odstavek (32) Smernic ne zahteva, da morajo imeti ukrepi pomoči omejeno trajanje. Zahteva, da je načrt za prestrukturiranje čim bolj kratkotrajen in da se „v razumnem roku“ ponovno vzpostavi sposobnost dolgotrajnega preživetja. Združeno kraljestvo meni, da naj bi bil namen Smernic, da se mora pomoč odobriti enkrat za vselej in da ne sme sestavljati stalne operativne pomoči. Namen ni izključitev pomoči zaradi izvzetja dolgoročnih obveznosti.

(201)

Združeno kraljestvo trdi, da bo prestrukturiranje dokončano, da bodo sposobnosti preživetja družbe ponovno vzpostavljeni v razumnem roku in da je pomoč dodeljena enkrat in za vselej, čeprav so obveznosti družbe BE dolgoročne obveznosti. Družba BE bo ustvarjala dohodek od leta 2004 in bo imela od leta 2005 pozitivne letne finančne tokove pri poslovanju. Po scenariju ponovnega vstopa na borzo bo sposobnost preživetja družbe BE ponovno vzpostavljena v letu 2005. Namen načrta za prestrukturiranje je, da se zagotovi vzpostavitev samostojnosti družbe BE, brez nadaljnje podpore v obliki sredstev s vlade Združenega kraljestva od datuma prestrukturiranja; Načrt za prestrukturiranje ponazarja, da je raven rezerv, ki jih je ustvarila družba, zadostna, da preživi v razumnih neugodnih scenarijih in zato zagotovi preživetje.

(202)

V zvezi s stalno pomočjo pri tekočih odhodkih opozarja Vlada Združenega kraljestva, da vladno podjetje pokriva le pretekle pogodbene obveznosti, obveznosti razgradnje in nepogodbene obveznosti, povezane s preteklim izrabljenim gorivom iz plinsko hlajenih reaktorjev, vsem izrabljenim gorivom iz tlačnovodnih reaktorjev ter operativnimi odpadki in drugimi pomožnimi obveznostmi. Združeno kraljestvo trdi, da veljajo pogodbene obveznosti iz preteklosti v zvezi z izrabljenim gorivom za gorivo iz plinsko hlajenih reaktorjev, natočeno v reaktorje pred datumom uveljavitve prestrukturiranja. Družba BE je dolžna v skladu z dovoljenjem za jedrsko elektrarno poskrbeti za to gorivo in zato pri tem nastale stroške. Tem stroškom se zato ni mogoče izogniti.

(203)

Podoben argument velja tudi za razgradnjo elektrarn. Družba BE bo za te stroške prispevala k razgradnji reaktorjev v sklad za financiranje razgradnje in zato pomembno prispevala k skupnim stroškom razgradnje.

(204)

V zvezi z nepogodbenimi obveznostmi, povezanimi s preteklim izrabljenim gorivom iz plinsko hlajenih reaktorjev, trdi Združeno kraljestvo, da veljajo te obveznosti le za gorivo iz plinsko hlajenih reaktorjev, ki je bilo vstavljeno v reaktorje pred datumom uveljavitve prestrukturiranja. Obveznosti, povezane z izrabljenim gorivom iz tlačnovodnih reaktorjev, veljajo za vse obveznosti, povezane z gorivom iz tlačnovodnih reaktorjev, ki je bilo vstavljeno v reaktor elektrarne Sizewell B. Za prihodnje obveznosti bo družba BE prispevala 150 000 GBP za vsako tono goriva iz tlačnovodnih reaktorjev, vstavljenega v elektrarno Sizewell B, po datumu uveljavitve prestrukturiranja. Višino prispevkov so analitično primerjali s primerljivimi mednarodnimi stroški za ravnanje z izrabljenim gorivom za pokrivanje vseh prihodnjih stroškov za gorivo iz tlačnovodnih reaktorjev. Ostale nepogodbene obveznosti veljajo za različne vrste odpadkov, ki niso gorivo, povezane z delovanjem elektrarn družbe BE, in naj ne bi bile pomembne.

(205)

Stroški razgradnje in nepogodbene obveznosti so v večinoma fiksni in družba BE ima na voljo le malo možnosti za znatno povečanje teh stroškov pri normalnem obratovanju elektrarne. Razen tega bo družba BE morala kriti vsako zvišanje stroškov obveznosti, ki bi nastalo zaradi samovoljnih sprememb operativnih postopkov v gospodarsko korist BE ali zaradi kršitve standarda najmanjše učinkovitosti. Razen tega je pomembno ugotoviti, da je vladna pomoč za razgradnjo in nepogodbene obveznosti v obliki pogojnega jamstva, čeprav plačuje vlada pogodbene obveznosti družbe BE neposredno. Združeno kraljestvo trdi, da se ukrep A zato ne bi smel razvrščati kot stalna pomoč pri tekočih odhodkih. Računovodska obravnava ukrepa A, ki se upošteva v bilanci stanja družbe BE kot premoženje, je v skladu s tem sklepom. Družba BE ne prejema stalne subvencije, ker ukrep A nikakor ni povezan s stalnimi dejavnostmi družbe BE, in stroške, ki jih pokriva ukrep A, bo treba kriti ne glede na trajanje in obseg prihodnjih operacij družbe BE.

(206)

V zvezi z ukrepom B se Združeno kraljestvo ne strinja, da sestavlja državno pomoč.

(207)

Združeno kraljestvo tudi trdi, da je neprimerno ocenjevati ukrep A kot neustrezen na podlagi tega, da pomaga družbi BE pri delu njenih obveznosti „onesnaževalec plača“. Po načrtu za prestrukturiranje bo družba BE plačevala stroške onesnaževanja pri prihodnjih operacijah. Razen tega bo prispevala k preteklim stroškom onesnaževanja s prenosi denarja in drugimi prispevki v sklad za jedrske obveznosti. Brez ukrepanja države bi družba BE postala plačilno nesposobna in ne bi mogla plačevati prihodnjih obveznosti „onesnaževalec plača“.

(208)

Združeno kraljestvo se nadalje odziva na dvome, ki jih je izrazila Komisija v odločitvi o sprožitvi postopkov v zvezi s vprašanjem, ali ponovna vzpostavitev sposobnosti preživetja družbe BE izhaja predvsem iz notranjih sredstev. Združeno kraljestvo pojasnjuje, da je glavni razlog za težki finančni položaj družbe BE v njeni nezmožnosti izpolnjevanja neizogibnih preteklih obveznosti ter predpisanih in najmanjših varnostnih zahtev. Združeno kraljestvo ne glede na to trdi, da notranji ukrepi, ki jih izvaja družba BE, niso pomembni. Svoj delež je prodala družbama Bruce Power in Amergen ter izvaja pomembno notranje prestrukturiranje, ki bo vključevalo […]. Sklenila je tudi več srednjeročnih pogodb s fiksno ceno, vključno z velikimi industrijskimi in poslovnimi strankami, za omejitev cenovnega tveganja na trgu na debelo. Razen tega sta njena najpomembnejša notranja ukrepa ponovno pogajanje o dobavi goriva in pogodbe o ravnanju z izrabljenim gorivom z družbo BNFL.

(209)

Končno vlada Združenega kraljestva meni, da zahtevajo Smernice vzpostavitev ravnovesja med prispevki države, zasebnimi prispevki in prispevki družbe same, vendar pri tem od družbe ne zahteva spremembe njenega položaja brez posredovanja države.

(210)

Potem, ko so organi Združenega kraljestva opozorili, zakaj ni mogoče natančno določiti višine stroškov jedrskih obveznosti, so predložili mnenje, da v tem primeru ni treba vedeti natančne višine pomoči ali določiti, kateri ukrepi prispevajo k pomoči, da bi se ugotovilo, ali paket predstavlja najnižji potrebni znesek. Ukrepanje države, ki pokriva opredeljene kategorije obveznosti, je bistveno za paket pomoči za prestrukturiranje in ponovno vzpostavitev pogojev za preživetje družbe BE. Organi Združenega kraljestva so dokazovali, da stopnjo pomoči družbi BE strukturno zmanjšujejo prodaja premoženja (Bruce Power in Amergen), zmanjšanje obveznosti do upnikov, nadaljnje financiranje družbe BE jedrskih obveznosti, drugi notranji ukrepi za zmanjšanje stroškov ter mehanizem, s katerim bo družba BE v prihodnje prispevala 65 % svojega prostega denarnega toka za financiranje svojih jedrskih obveznosti.

(211)

Organi Združenega kraljestva so opozorili na argumente iz obvestila, po katerih nima pomoč nobenega vpliva na strukturo konkurence, ker nima vpliva na kratkoročne mejne stroške družbe BE, ki določajo dnevne operacije postaje. Na podlagi posodobljenih podatkov in primerjav z drugimi državami članicami so opozorili, da na trgu ni strukturnega presežka, in trdijo, da zato ni treba sprejeti nikakršnih izravnalnih ukrepov.

(212)

V izjavah se organi Združenega kraljestva osredotočajo na tiste pripombe, ki so v nasprotju z njihovim stališčem, medtem ko upoštevajo druge pripombe, ki podpirajo njihovo stališče.

(213)

Organi Združenega kraljestva najprej opozorijo na stališče v zvezi s KMS družbe BE in na mnenje, po katerem paket pomoči ne bi vplival na tekmece. Argument nadalje podpirajo številke na ponudbah družbe BE na trgu neposredne dobave velikim strankam, ki kažejo, da namerava družba BE povečati svoj dobiček z oblikovanjem cen po mejnih stroških. Organi Združenega kraljestva nadaljujejo s trditvijo, da družba BE ne namerava na trgu pustiti elektrarn, ki ne bi mogle pokriti izogibnih stroškov. V zvezi s tem predstavijo analizo stroškov, da bi dokazale, da elektrarna Dungeness B pokriva svoje izogibne stroške z ustreznimi predpostavkami o cenah na energetskem trgu.

(214)

Organi Združenega kraljestva opozorijo na mnenje o dejstvu, da na trgu ni strukturnega presežka. Navajajo, da je družba Powergen ponovno odprla elektrarne za zimo 2003–2004, kar pomeni, da družba Powergen sama meni, da na trgu ni strukturnega presežka. Organi Združenega kraljestva opozorijo na mnenje o nepotrebnosti izravnalnih ukrepov ter predložijo mnenje o vsakem ukrepu, ki ga je predlagala družba Powergen.

(215)

Organi Združenega kraljestva potem opozorijo na mnenje o ukrepih B in C ter, še zlasti, poudarijo, da se je družba BNFL oprla na zunanje nasvete. Trdijo, da stališče družbe Powergen o teh ukrepih temelji na napačnih predpostavkah o datumih.

(216)

Organi Združenega kraljestva v zvezi s preživetjem družbe nasprotujejo mnenju družbe Powergen o zanesljivosti elektrarne družbe BE in so Komisiji predložili poročilo zunanjega svetovalca zaradi preverjanja hipoteze o preživetju.

(217)

Končno organi Združenega kraljestva trdijo, nasprotno od družbe Powergen, da bo mehanizem povrnitve sredstev zagotovil, da družba BE ne bo dobila nepotrebne pomoči, če se bodo cene električne energije dvignile.

(218)

Organi Združenega kraljestva ne sprejemajo mnenja organizacije Greenpeace, da bi bilo treba preveriti, ali to pomoč dobijo delničarji. Takšna teorija bi pomenila, da je kakršna koli pomoč družbi, ki kotira na borzi, pomoč njenim delničarjem. Organi Združenega kraljestva ugotavljajo, da se delničarji družbe BE odrekajo 97,5 % svojih obresti v lastniškem kapitalu družbe BE.

(219)

Organi Združenega kraljestva ponovno trdijo, da po njihovem mnenju družba BNFL ni delovala pod pritiskom vlade, ko se je z družbo BE ponovno pogajala o svojih pogodbah, in ugotavljajo, da lastna natančna poročila družbe BNFL, poslana Komisiji, pričajo o nasprotnem. Organizacija Greenpeace si napačno razlaga povzetek iz poročila družbe BE za leto 2002/2003, in članek iz časopisa „The Business“, ki veljata za neuspela pogajanja med družbama BNFL in BE v avgustu/začetku septembra 2002, kot znak, da je družba BNFL pozneje delovala pod pritiskom vlade. Nasprotno, kažeta, da družba BNFL ni bila pripravljena sodelovati v načrtih družbe BE, ne da bi tudi drugi upniki podobno prispevali. Organi Združenega kraljestva ugotavljajo, da je družba BNFL že predložila notranje dokumente, za katere je organizacija Greenpeace predlagala, da jih naj od nje zahteva Komisija. V zvezi s pogodbami med družbama BE in BNFL, ki so po mnenju organizacije Greenpeace oblikovane tako, da je družbi BNFL zagotovljen tok prihodkov, ugotavljajo organi Združenega kraljestva, da je večina teh pogodb bila podpisana ali so se o njih ponovno pogajali po privatizaciji družbe BE in da zato teh pogodb družbi BE ni mogla naložiti vlada. Končno organi Združenega kraljestva navajajo, da je povezava med koncesijo družbe BNFL in cenami električne energije dokaz, da je družba BNFL ravnala poslovno, ko je zahtevala od družbe BE, da z njo deli nekatere mogoče koristi, in ne obratno.

(220)

Organi Združenega kraljestva opozorijo na mnenje o uporabi načela onesnaževalec plača v tem primeru. Menijo, da organizacija Greenpeace ni v zvezi s tem dodala nobenega novega dejstva ali argumenta.

(221)

V zvezi z vplivom pomoči na konkurenco ugovarjajo organi Združenega kraljestva najprej mnenju organizacije Greenpeace, da je učinek paketa pomoči ohraniti neučinkovitega proizvajalca na trgu. Družba BE se ne more šteti za neučinkovitega proizvajalca, ker so njeni izogibni stroški med najnižjimi na trgu. Njene težave so povezane le s preteklimi obveznostmi. Ob tem organi Združenega kraljestva opozorijo na mnenje, da pomoč ne izkrivlja konkurence in zato nikogar ne odvrača od vstopa na trg.

(222)

Organi Združenega kraljestva trdijo, da so bile izjave organizacije Greenpeace o presežku na trgu nenatančne, ker so temeljile na zastarelih napovedih, napačno razlagale primerjalno analizo s strani družbe NGTransco za mejo zmogljivosti, uporabljale napačne številke za sedanjo mejo zmogljivosti, za prihodnost predvidele le bolj optimistični scenarij od treh mogočih scenarijev in zanemarile težave pri vračanju nekaterih elektrarn v mirovanju na trg.

(223)

Organi Združenega kraljestva še naprej dvomijo v tehtnost argumentov organizacije Greenpeace o vplivu na davkoplačevalca ob morebitnem zaprtju elektrarn družbe BE. Pojasnijo, da je organizacija Greenpeace sama priznala, da bi to zaprtje povzročilo zvišanje cen električne energije. Ob tem je raziskava, izvedena s strani revizorske hiše Deloitte in Touche, pokazala, da bi lahko zaradi zgodnjega zaprtja ene same jedrske elektrarne nastali dodatni stroški. Zgodnje zaprtje več kot ene elektrarne bi povzročilo še več stroškov zaradi omejitev pri obratu Sellafield, ki se uporablja za obdelavo radioaktivnega materiala. Končno organi Združenega kraljestva omenjajo, da obe poročili, povezani z izjavama organizacije Greenpeace (s strani družb Large & Associates in ILEX) temeljita na zastarelih podatkih o zmogljivosti, dobljenih od družbe NGTransco, in preveč optimističnih hipotezah. Izjavam priložijo nasprotno strokovno mnenje o poročilih, ki jih predložita George Yarrow in Tim Keyworth iz družbe DKY Limited.

(224)

Končno organi Združenega kraljestva na podlagi zgoraj navedenega ugovarjajo mnenju organizacije Greenpeace, da pomoč ni sorazmerna.

(225)

Prvič, organi Združenega kraljestva ugovarjajo mnenju družbe Drax, da paket pomoči kaže, da vlada Združenega kraljestva ne bo nikoli dopustila propada družbe BE. Opozarjajo, da mora paket za sposobnost preživetja družbe BE odobriti vlada.

(226)

V zvezi z ukrepom A organi Združenega kraljestva opozarjajo, da vlada Združenega kraljestva ne bo prevzela vseh obveznosti družbe BE za razgradnjo, ampak bo poravnala le tiste, povezane s skladom za jedrske obveznosti. V zvezi z ocenitvijo stroškov pri ukrepu A ugotavlja Združeno kraljestvo, da bi zahteva po popolnoma natančnem izračunu onemogočila odobritev pomoči za takšne dolgoročne obveznosti, kar bi pripeljalo do obratne uporabe pravil o državni pomoči in bi nasprotovalo ciljem Pogodbe Euratom. Organi Združenega kraljestva tudi zavračajo zahtevo družbe Drax, da dejstvo, da vlada Združenega kraljestva nosi končno odgovornost za jedrsko varnost po mednarodnih sporazumih, sestavlja jamstvo države, in opozarjajo, da končna vpletenost Državnega urada za revizijo v zvezi s tem ni pomembna, ker je neodvisen od vlade.

(227)

V zvezi z ukrepom B organi Združenega kraljestva ugotavljajo, da pripombe družbe BNFL nasprotujejo mnenju družbe Drax, da bi družba BNFL uspevala, tudi če bi družba BE bila plačilno nesposobna. Opozarjajo tudi, da je ponovno pogajanje o dogovorih družbe BNFL z družbo BE bilo izvedeno na čisto poslovni podlagi. V zvezi z ukrepom C navajajo organi Združenega kraljestva, da se mora neplačevanje obresti družbe BE družbi BNFL v obdobju odloga analizirati kot del celotne vpletenosti družbe BNFL v načrt za prestrukturiranje, ne pa kot en sam element, ker se je pogajalo o paketu kot o celoti. Paket kot celota ne izraža nenaklonjenosti družbi BNFL v primerjavi z drugimi upniki družbe BE.

(228)

V zvezi z ukrepom G organi Združenega kraljestva opozarjajo, da so pred tem predložile dokaz, da je družba BE končno poravnala poslovne davke, v skladu z obrestno mero.

(229)

V zvezi z združljivostjo načrta za prestrukturiranje s Smernicami organi Združenega kraljestva ugovarjajo mnenju družbe Drax, da načrt ne bo vzpostavil sposobnosti družbe BE za preživetje, ker družba BE ne bo pokrila vseh svojih sedanjih izogibnih in neizogibnih stroškov. Združeno kraljestvo opozarja, da je treba družbi BE za njeno preživetje nujno oprostiti ta del bremen iz preteklosti – neizogibne stroške. Kakor hitro pa bo družba BE spet postala sposobna za preživetje, bo zmožna poplačati vse svoje stalne stroške ter pomembno prispevati tudi k svojim neizogibnim stroškom iz preteklosti. Zato je gospodarsko bolj učinkovito, da jedrske elektrarne družbe BE obratujejo, zato da prispevajo k plačilu neizogibnih stroškov iz preteklosti. Spodbujanje zaprtja elektrarn družbe BE bi dejansko ustvarilo več stroškov.

(230)

Organi Združenega kraljestva zavračajo argument družbe Drax, da bo pomoč vplivala na družbo BE, da bo prodajala na trgu po kakršni koli ceni. Zahtevajo, da družba BE, kot proizvajalka pri osnovni obremenitvi, v proizvodnji nima rezerve, ki bi jo lahko dodatno prodajala po znižani ceni. Nasprotno, njen interes je prodajati proizvodnjo po najvišji ceni. Imetniki obveznic in delničarji družbe BE bodo tudi zagotovili, da družba BE poveča dobiček, ker bodo imeli korist od dela dobička.

(231)

Organi Združenega kraljestva tudi zavračajo argument družbe Drax, da je načrt za prestrukturiranje preveč dolgotrajen. Pojasnijo, da izhaja iz Smernic dejanska zahteva po vzpostavitvi sposobnosti preživetja družbe BE v razumnem roku. Menijo, da se bo učinek ukrepa A, za katerega trdijo, da je edini, ki sestavlja državno pomoč, takoj pokazal v bilanci stanja družbe BE.

(232)

V zvezi z obstojem presežka na trgu organi Združenega kraljestva navajajo, da temelji ocena družbe Drax na zastarelih številkah in na napaki v primerjalni analizi, ki jo družba NGTransco uporabi za mejo zmogljivosti. Predlog družbe Drax, da se jedrske elektrarne poleti zaprejo, bi bil gospodarsko vprašljiv in bi lahko vzbudil skrbi v zvezi z jedrsko varnostjo ali zanesljivostjo oskrbe. Organi Združenega kraljestva potem preverijo vsakega od štirih izravnalnih ukrepov in zaključijo, da bi uvedba teh ukrepov bodisi ogrozila ravnovesje načrta za prestrukturiranje bodisi negativno vplivala na možnosti preživetja družbe BE.

(233)

Organi Združenega kraljestva pojasnijo, da velja cena, na katero se sklicuje tretja stranka (okrog 1 000 GBP/kg), za cene iz pogodb o ravnanju z izrabljenim gorivom, ki ga elektrarna porabi pri osnovni obremenitvi. Pogodbe v zvezi z osnovno obremenitvijo so bile prvi niz pogodb, podpisan med družbama BNFL in BE ali družbami, ki so zdaj del družbe BE. Te pogodbe naj bi pokrile večino fiksnih stroškov, povezanih z napravami družbe BNFL za ravnanje z izrabljenim gorivom. Pozneje je družba BNFL podpisala z družbo BE ali družbami, ki zdaj spadajo k družbi BE, obsežnejše pogodbe za čas po osnovni obremenitvi, ki jim ni treba več vključevati stroškovnega elementa, povezanega s povračilom fiksnih stroškov. Te nove pogodbe so bile ocenjene na […], in so zato cenovno veliko ugodnejše od ponudbe, ki jo je dala tretja stranka. Kakršna koli primerjava cen, ki jih je družba BNFL zaračunala družbi BE pred ponovnimi pogajanji o njunih dogovorih in po njih, bi morala temeljiti na cenah pogodb v zvezi z osnovno obremenitvijo, ki so takšne, kot so prevladovale malo pred ponovnimi pogajanji, in ne takšne kot v pogodbah v zvezi z osnovno obremenitvijo.

(234)

Organi Združenega kraljestva se ne strinjajo z izjavo družbe EECL, da je objava paketa pomoči vzpodbudila padec veleprodajnih cen. Organi Združenega kraljestva menijo, da so bile sprotne cene pred objavo vlade Združenega kraljestva o njeni vpletenosti v reševanje družbe BE 9. septembra 2002 in po njej nestanovitne. Vseeno niso bistveno padle. V primerjavi s cenami za terminsko dobavo se niso preveč spremenile. Končno so se terminske cene za energijo, proizvedeno pri osnovni obremenitvi poleti 2004, od septembra 2003 zvišale kljub dogovoru načrta za prestrukturiranje.

(235)

Organi Združenega kraljestva potem ugovarjajo pripombi družbe EECL, da so napačno utemeljili svojo ugotovitev na predpostavki, da se bo družba BE odločila, ali bo zaprla jedrske elektrarne, s preučitvijo svojih KMS namesto izogibnih stroškov. Organi Združenega kraljestva so preverili vpliv paketa pomoči na izogibne stroške družbe BE in so dokazali, da so ti veliko nižji od terminskih tržnih cen, kar je prava podlaga za odločitev proizvajalca, da ne bo zaprl elektrarne.

(236)

Končno organi Združenega kraljestva opozarjajo na argumente o tem, da na trgu ni presežka zmogljivosti.

(237)

Organi Združenega kraljestva ugovarjajo mnenju družbe Intergen, da bi lahko dosegli primerno zanesljivost oskrbe, tudi če bi bila družba BE plačilno nesposobna prek dogovora o zanesljivosti s prejemnikom. Organi Združenega kraljestva nadalje ugotavljajo, da Smernice ne predvidevajo nobenega takšnega denarnega nadomestila, kot ga predlaga družba Intergen. Končno organi Združenega kraljestva v zvezi z različnimi vrstami dogovorov med družbo BE in njenimi upniki, med njimi tudi Intergen, TFE in Centrica, navajajo, da so to zapleteni dogovori, o katerih so se poslovno pogajali pred prestrukturiranjem. Niso povezani s paketom državne pomoči.

(238)

Organi Združenega kraljestva so predložili količinske podatke, da bi pokazali, da so bile cene družbe BE v odseku neposredne dobave velikim strankam dosledno višje od terminskih veleprodajnih cen in da je družba BE dobila manj kot 20 % poslov, za katere se je prijavila, kar je v nasprotju z domnevo tretje stranke, da je družba BE ponudila neprimerno nizke cene. Organi Združenega kraljestva nadalje opozarjajo, da družba BE kot proizvajalka pri osnovni obremenitvi nima namena ponujati umetno nizkih cen.

(239)

Vsaj del zadevnih ukrepov velja za vprašanja, ki jih pokriva Pogodba EURATOM, in jih je zato treba skladno s tem oceniti (32). Vseeno jih je treba oceniti v skladu s Pogodbo ES, če niso potrebni ali presegajo cilje Pogodbe EURATOM ali izkrivljajo ali grozijo z izkrivljanjem konkurence na notranjem trgu.

(240)

Ukrepi, ki se preverjajo, in predvsem ukrepa A in B, bi vplivali na financiranje jedrskih obveznosti in ravnanje z izrabljenim gorivom. Razgradnja in ravnanje z odpadki sestavljata stroške, ki so nujni za pravilno in odgovorno delovanje jedrske industrije. V zvezi z jedrsko industrijo je potreba po upoštevanju tveganj, povezanih z nevarnostmi ionizirajočih sevanj, ena od glavnih prednostnih nalog. Dejansko Komisija ugotavlja, da postajata ta dva vidika jedrske verige vedno bolj pomembna ter je nujno treba zagotoviti varnost delavcev in prebivalstva.

(241)

Še zlasti v zvezi s tem skrbi Pogodba EURATOM za ta cilj, medtem ko si istočasno prizadeva za vzpostavitev „pogojev, potrebnih za razvoj močne jedrske industrije, ki bo zagotovila zajetne vire energije …“. O teh ciljih se natančneje razpravlja v členu 1 Pogodbe EURATOM, ki določa, da „bo naloga Skupnosti prispevati k zvišanju življenjskega standarda v državah članicah… z vzpostavitvijo pogojev, potrebnih za hitro ustanovitev in rast jedrskih dejavnosti“. Pomembnost tega cilja danes je bila poudarjena v nedavni Zeleni knjigi Komisije „Nasproti evropski strategiji za zanesljivo oskrbo z energijo“ (COM (2002) 321 konč. z dne 22. junija 2002). Ob tem člen 2(b) Pogodbe EURATOM zagotavlja, da Skupnost zaradi izpolnitve svoje naloge vzpostavi enotne varnostne standarde, da zagotovi zdravje delavcev in splošnega prebivalstva ter poskrbi, da se uporabljajo. Člen 2(e) Pogodbe EURATOM tudi poskrbi, da Skupnost, s primernim nadzorom, zagotovi, da se jedrski materiali ne uporabljajo za druge namene kot za tiste, ki so predvideni. Na tej podlagi ustanovi Pogodba EURATOM Evropsko skupnost za jedrsko energijo EURATOM, ki predvideva potrebne instrumente in dodelitev odgovornosti za dosego teh ciljev. V tem smislu, in kot to potrjuje Sodišče Evropskih skupnosti, je jedrska varnost pristojnost Skupnosti, ki mora biti povezana z zaščito pred nevarnostmi, ki izhajajo iz ioniziranih sevanj, kot je določeno v členu 30 poglavja 3 pogodbe EURATOM v zvezi z zdravjem in oskrbo (33). Komisija mora zagotoviti, da se določbe te pogodbe izvajajo, in lahko zato sprejema odločitve na način, predviden v tej pogodbi, ali podaja mnenja, če meni, da je potrebno.

(242)

Komisija ugotavlja, da dokazi, ki so jih predložili organi Združenega kraljestva, kažejo, da so ukrepi, ki jih pregledujejo, med drugim, namenjeni ohranjanju varnosti jedrskih elektrarn, zagotavljanju varnega upravljanja jedrskih obveznosti, izboljšanju zanesljivosti oskrbe z ohranjanjem različnih virov goriva v Veliki Britaniji in tudi izogibanju emisijam ogljikovega dioksida. Oddelka III in IV zgoraj natančno obravnavata argumente, ki so jih v zvezi s tem podali organi Združenega kraljestva in tretje stranke.

(243)

Ko Komisija ocenjuje te podatkov in predvsem pri ugotavljanju, ali so ti ukrepi potrebni ali skladni s cilji Pogodbe EURATOM, ugotavlja, da državne pomoči in ukrepi obravnavajo tveganja, povezana s sedanjim položajem družbe British Energy in njenim morebitnim vplivom na navedene cilje Pogodbe. Dejansko so se organi Združenega kraljestva odločili pomagati družbi British Energy, med drugim, zato da bi zagotovili kontinuiteto pogojev za varno in zanesljivo jedrsko industrijo, istočasno pa bi podpirali obratovanje jedrskih elektrarn kot obsežen vir energije. To posredovanje je potekalo v zvezi s tveganjem stečaja velikega proizvajalca jedrske energije v Združenem kraljestvu. Neprekinjeno delovanje specifičnega gospodarskega subjekta ni neposredno povezano z neprekinjenim izvajanjem njegovih jedrskih dejavnosti. Vseeno se je treba v primeru stečaja spopasti z zadevami, povezanimi z varnostjo in zaščito in/ali zanesljivostjo oskrbe. Komisija zato razume, da so organi Združenega kraljestva obravnavali ta tveganja pravilno in odgovorno na način, ki je združljiv s cilji Pogodbe EURATOM.

(244)

Trije izravnalni ukrepi, ki bodo opisani spodaj, še dodatno podpirajo izpolnitev ciljev Pogodbe EURATOM z zagotovitvijo, da se javno posredovanje ne bo uporabljalo za druge namene kot za plačevanje jedrskih obveznosti. Končno bo sistem zgornje meje in mejne vrednosti za tri vrste plačila preteklih obveznosti zagotovil, da bo za izpolnitev teh ciljev na razpolago dovolj sredstev, medtem ko bo posredovanje omejil na najnižjo stopnjo, potrebno za dosego ciljev.

(245)

Komisija zaključi, da so ukrepi, ki jih predvidevajo organi Združenega kraljestva, primerni za obravnavanje kombinacije zastavljenih ciljev in jih Pogodba EURATOM popolnoma potrjuje.

(246)

Po členu 87(1) Pogodbe ES je državna pomoč opredeljena kot pomoč države članice ali pomoč prek državnih sredstev v kakršni koli obliki, ki izkrivlja ali ogroža konkurenco s tem, da daje prednost nekaterim podjetjem ali proizvodnji nekaterih vrst blaga in vpliva na trgovino med državami članicami.