28.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

28.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/3

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 429/90 z dne 20. februarja 1990 o dodelitvi z razpisom pomoči za zgoščeno maslo, namenjeno neposredni porabi v Skupnosti (2), odpirajo intervencijske agencije razpis za dodelitev pomoči za zgoščeno maslo. Člen 6 navedene uredbe predvideva, da je treba glede na ponudbe, prejete v okviru razpisa, določiti najvišji znesek pomoči za zgoščeno maslo z najnižjo vsebnostjo maščob 96 %, ali sprejeti odločitev, da se ne ugodi nobeni ponudbi. V skladu s tem je treba določiti tudi varščino za končno uporabo.

(2)

Na podlagi pregleda prejetih ponudb je bilo ugotovljeno, da naj se razpisni postopek ne nadaluje.

(3)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

28.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/4

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (2), morajo intervencijske agencije z razpisom prodati maslo iz intervencijskih zalog in dodeliti pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Člen 18 navedene Uredbe predvideva, da je treba glede na ponudbe, prejete na vsak posamični razpis, določiti najnižjo prodajno ceno za maslo in najvišjo pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Navedeni člen nadalje določa, da cena in pomoč lahko nihata glede na predvideno uporabo masla, vsebnost maščob v maslu in postopek vdelave, ter da je lahko sprejeta odločitev, da se po razpisu ne dodeli nobena količina. V skladu s tem je treba določiti znesek (zneske) varščine za izvedbo predelave.

(2)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

28.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/6

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (2) morajo intervencijske agencije z razpisom prodati določene količine masla iz intervencijskih zalog in dodeliti pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Člen 18 navedene Uredbe predvideva, da je treba glede na ponudbe, prejete na vsak posamični razpis, določiti najnižjo prodajno ceno za maslo in najvišjo pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Navedeni člen nadalje določa, da cena in pomoč lahko nihata glede na predvideno uporabo masla, vsebnost maščob v maslu in postopek vdelave, ter da je lahko sprejeta odločitev, da se po razpisu ne dodeli nobena količina. V skladu s tem je treba določiti znesek (zneske) varščine za izvedbo predelave.

(2)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

28.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/8

(1)

V skladu s členom 26 Uredbe Komisije (ES) št. 2799/1999 z dne 17. decembra 1999 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede dodeljevanja pomoči za posneto mleko in za posneto mleko v prahu namenjeno za živalsko hrano in prodaje tega posnetega mleka v prahu (2), so intervencijske agencije razpisale stalni razpis za prodajo določenih količin posnetega mleka v prahu, uskladiščenega pri njih.

(2)

V skladu s členom 30 navedene uredbe je treba glede na ponudbe, prejete v okviru posamičnih razpisov, določiti najnižjo prodajno ceno, ali sprejeti odločitev, da se ne ugodi nobeni ponudbi. Poleg tega se določi tudi znesek varščine za izvedbo predelave, upoštevajoč razliko med tržno ceno posnetega mleka v prahu in najnižjo prodajno ceno.

(3)

Glede na prejete ponudbe se najnižja prodajna cena določi v spodaj navedenem znesku, v skladu s tem pa se določi tudi varščina za izvedbo predelave.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

28.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/9

(1)

Intervencijske agencije so v skladu s členom 21 Uredbe Komisije (ES) št. 2771/1999 z dne 16. decembra 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu masla in smetane (2) dale z odprtim razpisom za oddajo ponudb v prodajo določene količine mleka, ki so ga imele na zalogi.

(2)

Glede na ponudbe, ki so prispele na posamezen razpis, se v skladu s členom 24a Uredbe (ES) št. 2771/1999 določi najnižja prodajna cena ali pa se odloči, da se ne izbere nobenega ponudnika.

(3)

V luči prejetih ponudb se določi najnižja prodajna cena.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

28.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/10

(1)

Agencije za posredovanje so v skladu s členom 21 Uredbe Komisije (ES) št. 214/2001 z dne 12. januarja 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu posnetega mleka (2) dale z odprtim razpisom za oddajo ponudb v prodajo določene količine posnetega mleka v prahu, ki so ga imele na zalogi.

(2)

Glede na ponudbe, ki so prispele na posamezen razpis, se v skladu s členom 24a Uredbe (ES) št. 214/2001 določi najnižja prodajna cena ali pa se odloči, da se ne izbere nobenega ponudnika.

(3)

V luči prejetih ponudb se določi najnižja prodajna cena.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

28.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/11

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2032/2004 (2) je bil izdan razpis za izvozna nadomestila za riž.

(2)

Člen 5 Uredbe Komisije (EGS) št. 584/75 (3) predvideva, da lahko Komisija v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 26(2) Uredbe (ES) št. 1785/2003, ter na podlagi predloženih ponudb določi največje izvozno nadomestilo. Pri tej določitvi je treba upoštevati kriterije, določene v členu 14(4) Uredbe (ES) št. 1785/2003. Na razpisu je izbran vsak ponudnik, katerega ponudba je enaka ali nižja od največjega izvoznega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj omenjenih kriterijev ob sedanjih razmerah na trgu zadevnega riža sledi, da je treba določiti najvišje izvozno nadomestilo v višini, navedeni v členu 1.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

28.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/12

(1)

Skupnost je odločena, da okrepi obstoječe odnose z Andoro, ki so bili do zdaj urejeni s Sporazumom, podpisanim v Luxembourgu 28. junija 1990, ki je ustanovil carinsko unijo.

(2)

Po pooblastilu Sveta z dne 24. februarja 1997 je Komisija zaključila pogajanja z Andoro o sporazumu, ki pokriva številna področja sodelovanja.

(3)

V skladu s Sklepom Sveta z dne 25/26. oktobra 2004 in s pridržkom njegove morebitne naknadne sklenitve je bil Sporazum v imenu Evropske skupnosti podpisan dne 15. novembra 2004.

(4)

Določene naloge so bile podeljene Odboru za sodelovanje, ustanovljenemu na podlagi Sporazuma. Pooblastilo za opravljanje teh nalog v imenu Skupnosti bi biti treba podeliti Komisiji.

(5)

Sporazum je treba odobriti –

28.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/19

28.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/20

28.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/21

(1)

Komisija je v pismu z dne 27. marca 2001, vnesenem v register 28. marca 2001, prejela pritožbo v zvezi z mogočimi državnimi pomočmi alzaškemu tematskemu parku Bioscope (v nadaljevanju „Bioscope“). Predmet pritožbe je Alzaški ekološki muzej, ki je predmet odločbe Komisije z dne 21. januarja 2003 (2) in zato ni obravnavan v tej odločbi.

(2)

Komisija je v pismih z dne 30. marca 2001, 31. julija 2001, 14. decembra 2001, 16. julija 2002, 17. oktobra 2002 in 3. decembra 2002 zahtevala podatke o zadevnih ukrepih Francije. Francija je te podatke posredovala v pismih z dne 24. julija 2001, ki ga je Komisija vnesla v register 26. julija 2001, z dne 28. novembra 2001, ki ga je Komisija vnesla istega dne, z dne 2. junija 2002, ki ga je Komisija vnesla istega dne, z dne 25. junija 2002, ki ga je Komisija vnesla istega dne z dne 8. julija 2002, ki ga je Komisija vnesla 9. julija 2002, z dne 21. oktobra 2002, ki ga je Komisija vnesla 22. oktobra 2002 in z dne 7. februarja 2003, ki ga je Komisija vnesla 10. februarja 2003.

(3)

Komisija je v pismu z dne 29. oktobra 2003 obvestila Francijo o sklepu o začetku postopka, predvidenega v členu 88(2) Pogodbe v zvezi s tem ukrepom.

(4)

Odločitev Komisije o začetku postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je povabila zainteresirane strani, da predložijo svoje pripombe o zadevnem ukrepu.

(5)

V pismu z dne 26. januarja 2004, vnesenem v register isti dan, je Francija Komisiji posredovala svoje ugotovitve.

(6)

V pismu z 19. februarja 2004, vnesenega isti dan je nemška zveza tematskih parkov in podjetij za rekreacijo (Verband Deutscher Freitzeitparks und Freizeitunternehmen e.V. – v nadaljevanju „VDFU“) Komisiji predložila ugotovitve o zadevni pomoči.

(7)

V pismu z 24. februarja 2004, vnesenem v register 25. februarja 2004, je „SMVP. – Valorisation et Animation du Patrimoine Culturel“ (v nadaljevanju „SMVP“) Komisiji predložilo ugotovitve o zadevni pomoči.

(8)

V pismih z dne 26. februarja in 27. februarja 2004 je Komisija Franciji predložila kopijo ugotovitev, ki sta jih posredovala VDFU in SMVP.

(9)

V pismu z dne 26. marca 2004, vnesenem v register isti dan, je Francija Komisiji posredovala svoje pripombe na ugotovitve VDFU in SMVP.

(10)

V pismu z dne 25. avgusta 2004, ki ga je Komisija vnesla v register 31. avgusta 2004, je Francija posredovala dodatne podatke o ukrepih.

(11)

Projekt tematskega parka Bioscope je bil začet leta 1994 v regiji Alzacija. Gre za izvajanje zamisli o naravnem in delno znanstvenem, izobraževalnem in igralnem tematskem parku v zvezi s tematiko zdravja, življenja in okolja.

(12)

Po zamisli alzaških regionalnih organov naj bi park obiskovalcem omogočal učenje na zabaven način. Park naj bi se oddaljil od tradicionalnega pristopa klasičnih znanstvenih in tehničnih muzejev, kot sta „Palais de la découverte (Palača odkritij)“ ali „Cité des sciences (Mesto znanosti)“ v Parizu, ki nista dovolj privlačna, da bi v celoti izpolnjevala svojo nalogo. Bioscope bodo obiskovalci za razliko od tega dojemali najprej kot kraj oddiha in zabave, ki jim poleg tega omogoča učenje v tempu, ki ga določajo sami.

(13)

Regionalne oblasti navajajo, da drugi cilj ustanovitve parka Bioscope, povečanje turistične ponudbe v Alzaciji, ni v nasprotju s prvim ciljem.

(14)

S sklepom prefekture z dne 12. januarja 1998 sta Alzaški regionalni svet in Svet departmajev Haut-Rhin in Bas-Rhin ustanovila mešani sindikat SYMBIO (v nadaljevanju „Symbio“), katerega naloga je izvajanje postopkov, potrebnih za realizacijo parka Bioscope.

(15)

Regionalne oblasti so izbrale park Bioscope po pravnem načelu izbire javnih storitev (4). Država sama financira nakup ozemelj in del investicijskih stroškov. Izgradnjo in upravljanje parka je odobrila koncesionarju za dobo 30 let, koncesionar pa bo državi plačeval pristojbino na prihodek. Po koncu trajanja koncesije so sredstva povrnjena državi.

(16)

Za izbiro koncesionarja za park Bioscope, je Symbio septembra 1998 začel postopek zbiranja kandidatur zasebnih subjektov. Ta postopek je bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti  (5).

(17)

Po dolgem postopku izbire operaterja, ki bi imel potrebne izkušnje za izgradnjo in upravljanje parka na ustrezen način, se je Symbio odločil za podjetje Parc Astérix, ki je del skupine Grévin et Compagnie. Ta izbira je bila udejanjena s podpisom dne 13. marca 2001 dodelitve javne storitve „koncesije za zasnovo, realizacijo in upravljanje tematskega parka Bioscope“ med sindikatom Symbio na eni strani in podjetjem „SMVP – Mise en Valeur du Patrimoine Culturel“, podružnico podjetja Parc Astérix, na drugi strani.

(18)

Dodatek k tej dodelitvi javne storitve je bil podpisan 9. julija 2002. Podelitev javne storitve, kot je spremenjena v dodatku, je v nadaljevanju poimenovana „koncesija“.

(19)

Koncesija predvideva manjši park, ki ustreza začetnim vlaganjem v višini 61,5 milijonov EUR in z začetnim obiskom 400 000 oseb na leto, s postopnim povečevanjem na 800 000 oseb na leto.

(20)

Pogoji sodelovanja države so določeni v koncesiji.

(21)

Posebej so predvidene naslednje točke:

(22)

Po izmenjavi pisem pred začetkom uradnega preiskovalnega postopka je Francija navedla, da ni pričakovala, da bi posredovanje javnih organov v tem primeru zvišalo obvezna nadomestila, povezana z nalogo splošnega gospodarskega interesa, ki je bila dodeljena koncesionarju in upravljavcu parka Bioscope.

(23)

Ob začetku uradnega preiskovalnega postopka je Komisija izrazila dvome v posredovanje Francije v pomoč parku Bioscope in o dokazilih, ki jih je predložila Francija.

(24)

Najprej je Komisija ocenila, da obstajajo dvomi glede sklepanja Francije, da se v primeru naloge skupnega gospodarskega interesa, ki je dodeljena upravičenemu podjetju, lahko slednjemu dodeli državna podpora. Zato Komisija dvomi, da je Francija to nalogo jasno opredelila. Prav tako kot v opredelitev naloge, Komisija dvomi, da je Francija predložila ustrezno dokazilo o odsotnosti prekomernih kompenzacij dodatnih stroškov omenjene naloge.

(25)

Drugič, Komisija ocenjuje, da je državna podpora zelo verjetno pomoč, zlasti, ker ni bilo predloženo nobeno dokazilo o tem, da je upravičeno podjetje od države prejelo plačilo, ki ustreza tržni ceni pristojbine za uporabo tematskega parka.

(26)

Tretjič, Komisija je analizirala skladnost morebitne pomoči z različnimi določbami Pogodbe. Prišla je do zaključka, da ob upoštevanju lastnih ciljev morebitna pomoč ne more biti analizirana drugače kot v smislu določb v zvezi z regionalnimi pomočmi ali določbami iz člena 87(3)(d) Pogodbe v zvezi s spodbujanjem kulture. Zaradi odsotnosti dokazil Francije v zvezi s tem, je Komisija pojasnila dvome v zvezi z dejstvom, da so pogoji, potrebni za odobritev pomoči iz naslova ene ali druge določbe, združeni.

(27)

V ugotovitvah o začetku uradnega preiskovalnega postopka Francija potrjuje svoje stališče, da sodelovanje države pri projektu Bioscope ni državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe, vendar nadomestilo stroškov, povezanih z obveznostmi splošnega gospodarskega interesa.

(28)

V podkrepitev tega sklepa, je Francija začela naštevati pogoje za nastanek parka Bioscope in nato dodala še konkreten opis projekta, kot ga je opredelil sindikat Symbio v sodelovanju s podjetjem SMVP. Ta opis temelji na pedagoškem značaju parka in izobraževalnem vidiku razstavljenih zanimivosti, ki so zelo drugačne od tradicionalnih tematskih parkov. Francija vztraja na dejstvu, da park v nobenem primeru v prihodnosti ne more spremeniti zasnove, ker vsaka sprememba vpliva tudi na drugačno pedagoško usmeritev, ki bi bila v nasprotju s konvencijo med koncesionarjem in državo.

(29)

Francija nato navaja vsebino naloge splošnega gospodarskega interesa, ki pripada projektu Bioscope.

(30)

Po njenem mnenju je naloga jasno opredeljena v koncesiji, ki zavezuje SMVP in državo. Francija je to podprla z izvlečki iz koncesije in vztraja na socialnem in izobraževalnem cilju projekta Bioscope in tudi z drugimi izvlečki, ki bolj podrobno obravnavajo tarife za določene kategorije obiskovalcev (otroci v spremstvu staršev, šolske skupine, starejši občani). Francija zato poudarja nadzor, ki ga bo nad dejavnostjo koncesionarja izvajal Symbio.

(31)

Francija je posamično pregledala vsa merila za ocenjevanje javne podpore za nadomestila stroškov nalog splošnega gospodarskega interesa, ki jih je določilo Sodišče Evropskih skupnosti v sklepu Altmark (7).

(32)

Ob poudarjanju, da ni bilo razloga za pritožbo in Francija ni upoštevala teh meril od začetka izvajanja državne pomoči, kajti omenjen sklep je bil izdan šele po datumu podpisa koncesije, Francija navaja, da:

(33)

Francija ocenjuje, da posredovanje javnih organov v dobro projekta Bioscope ni državna pomoč v smislu člena 87 (1) Pogodbe.

(34)

Francija predhodno ocenjuje, da projekt Bioscope ni gospodarska dejavnost. Bioscope mora biti obravnavan kot alternativna oblika muzeja, ne pa kot tematski park. Park Bioscope bo kot muzej, šola ali bolnišnica utelešenje volje ustreči prebivalstvu alzaške regije.

(35)

Poleg tega Francija navaja, da obstoj projekta Bioscope ne vpliva na izmenjave med državami članicami. Francija ne zanika, da projekt Bioscope želi privabiti predvsem obiskovalce iz drugih bližnjih evropskih držav, zlasti Nemčije. Vendar navaja, da se privlačno območje parka ne razprostira prek nekaj sto kilometrov. Torej drugi tematski park v tem območju, Europa-Park v kraju Rust, ne more biti obravnavan kot konkurent parka Bioscope zaradi različne velikosti parkov in tudi zaradi različne osnovne zasnove.

(36)

Francija tudi navaja, da v širšem smislu do poseganja v konkurenco ne prihaja, saj Bioscope izvaja komercialno dejavnost, njegov trg je izdelkov ustrezno omejen oziroma obstaja le majhno število podobnih krajev, ki pa so ustrezno oddaljeni. Zato lahko zelo malo turističnih proizvodov nadomesti tisto, kar ponuja Bioscope. Francija vztraja, da med parkom Bioscope na eni strani in parkoma Eurodisney in Europa-Park obstajajo precejšnje razlike. Prav tako omenja španski park Terra Mítica, katerega zasnova je bližja parku Bioscope, vendar navaja, da je v praksi manj verjetno, da se bodo turisti odločali med obiskom dveh parkov, ki sta med seboj oddaljena več tisoč kilometrov.

(37)

Končno Francija ocenjuje, da posredovanje javne oblasti v podporo projektu Bioscope podjetju SMVP niti njegovemu matičnemu podjetju Grévin et Compagnie ne omogoča prednosti. Francija je ugotovitve osnovala na obstoju postopka odprtja trga, ki bo zagotavljal ponudbo, ki odraža pogoje na trgu in na podrobni ekonomski analizi, ki jo je izvedlo neodvisno podjetje Rise Conseil in katere rezultati nakazujejo, da je stopnja vračil za vlaganje podjetja SMVP v okviru projekta Bioscope primerljiva ali nižja od stopnje, ki je ponavadi navedena v sektorju tematskih parkov.

(38)

Francija navaja, da je treba v primeru sodelovanja javnih organov pri projektu Bioscope obravnavati kot državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe, ta pomoč pa je v vseh primerih skladna s skupnim trgom.

(39)

Najprej Francija navaja, da je pomoč lahko obravnavana kot skladna s Pogodbo ob izvajanju odstopanja iz člena 87(3)(c).

(40)

Vsekakor mora ustrezati pogojem smernic o državnih pomočeh za regionalni namen (10) (v nadaljevanju „regionalne smernice“).

(41)

Vpliv, ki ga Komisija navaja v regionalnih smernicah v zvezi s posameznimi ad hoc pomočmi, dodeljenimi izven določenega okvira ne veljajo v primeru parka Bioscope, ki ne kaže značilnosti sektorske politike. Poleg tega je Francija predložila seznam pozitivnih učinkov pomoči v alzaški regiji. Zato ponovno opozarja, da je izbira ustanovitve projekta Bioscope v območju, ki prejema pomoč, premišljena in je bila predmet kritik s strani oseb, ki bi raje videle, da se projekt odvija bližje glavnemu mestu.

(42)

Pomoč bo prav tako zadovoljila vsa druga merila, ki jih določajo regionalne smernice, zlasti v zvezi z merili intenzivnosti pomoči, kjer je raziskava podjetja Rise Conseil pokazala, da je intenzivnost veliko nižja od veljavne stopnje za zadevno območje.

(43)

Drugič, Francija navaja, da je pomoč lahko obravnavana kot skladna s Pogodbo ob izvajanju odstopanja iz člena 87(3)(d).

(44)

Po mnenju Francije je treba izraza „kultura“ in „dediščina“ iz omenjene določbe razlagati v širšem smislu, vključno z znanostjo in spodbujanjem zdravja, kar je osnovni element človekove dediščine. Francija je v zvezi s tem omenila več dejavnosti projekta Bioscope, ki bi obiskovalcem omogočile boljše poznavanje znanosti, povezanih z okoljem in zdravjem in na splošno izboljšali njihovo dobro počutje.

(45)

VDFU v preambuli k ugotovitvam navaja, da je sektor tematskih parkov v glavnem sestavljen in malih in srednje velikih podjetij, ki jih je treba še posebej zaščititi pred posledicami izkrivljanja konkurence. Takšna podjetja so v Nemčiji brez kakršne koli državne pomoči in z velikim tveganjem realizirala lastna vlaganja. Nekatera od njih bo sedaj kupilo podjetje Grévin et Compagnie. Pomoči, ki izkrivljajo konkurenco, so v tem sektorju še posebej usodne, zlasti kadar pripeljejo do zmanjšanja obiska v parkih, ki niso subvencionirani, donosnost parka pa omogoča tudi sezona obiskov.

(46)

VDFU ocenjuje, da posredovanje Francije pri dobički podjetja SMVP pomeni pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(47)

VDFU ocenjuje, da pogoji koncesije sindikatu Symbio ne omogočajo normalnega donosa za svoj del vlaganj v projekt Bioscope. Symbio se je zadovoljil z izmenjavo sodelovanja za nižjo pristojbino na prihodek parka, zasebni subjekt pa je zahteval sodelovanje z večjo udeležbo. Iz tega izhaja, da podjetje SMVP prejema višjo pristojbino od normalne tržne pristojbine. Koncesija poleg tega omogoča podjetju SMVP, da sodeluje z drugimi parki matičnega podjetja.

(48)

Poleg tega VDFU ugovarja opredelitvi nadomestila storitve splošnega gospodarskega interesa, na kar se sklicuje Francija. VDFU ocenjuje, da noben od štirih pogojev v prej omenjenem sklepu Altmark v tem primeru ni bil izpolnjen.

(49)

Zato opredelitev naloge splošnega gospodarskega interesa, dodeljene projektu Bioscope, nikakor ne vsebuje opredelitve, ki jo na tem področju zahteva Sodišče. VDFU ne dvomi v pohvalne cilje francoskih organov, ki želijo uvesti zabavno izobraževanje, vendar ocenjuje, da ta cilj ni dovolj za točno določitev obsega naloge splošnega gospodarskega interesa, dodeljene projektu Bioscope. Zato je treba podrobno določiti sredstva za izvajanje in realiziranje naloge javne službe in izključiti vse nadaljnje spremembe parka, ki niso v skladu z javnimi cilji. VDFU poleg tega navaja, da je zelo pogosto, da tematski parki, tudi če so v celoti financirani iz lastnih sredstev, pogosto nudijo možnost izobraževanja. Najboljši primer je park Europa Park, ki zajema predvsem repliko Shakespearjevega gledališča in vesoljske postaje MIR, ter omogoča spodbujanje zaščite okolja s filmom „v štirih dimenzijah“, posnetega v sodelovanju z World Wide Fund for Nature (WWF).

(50)

Zaradi nenatančne opredelitve naloge splošnega gospodarskega interesa projekta Bioscope, VDFU ocenjuje, da koncesija ne more vnaprej objektivno in pregledno določati osnove za izračun nadomestila stroškov te naloge. VDFU ocenjuje, da zneski pristojbin, ki jih je plačalo podjetje SMVP niso ustrezno dokazani niti upravičeni na dovolj pregleden način in ne temeljijo na objektivnih merilih.

(51)

VDFU poleg tega ocenjuje, da postopek za izbiro koncesionarja za projekt Bioscope ne določa na zadovoljiv način vsebine naloge storitve gospodarskega interesa in sredstev za izvajanje te naloge, da se ta naloga prekliče in da lahko izvajanje tega postopka obravnavamo kot zadovoljivega za odpravo možnosti presežnega nadomestila. Zato je nujno, da Francija podrobno in ob upoštevanju stroškov in dobička koncesionarja upraviči znesek nadomestila, ki ga dodeli koncesionarju za nalogo splošnega gospodarskega interesa, česar še ni zadovoljivo storila.

(52)

VDFU vztraja pri svojih ugotovitvah in navaja, da pomoč Francije projektu Bioscope ni usklajena z določbami Pogodbe.

(53)

VDFU najprej navaja, da meni, da pomoč ne more biti v skladu z regionalnimi smernicami. Ker pomoč ni bila dodeljena v okviru režima, ki ga potrdi Komisija, je treba dokazati pozitiven vpliv na gospodarstvo v regiji. Po mnenju VDFU zemljepisno območje, v katerem bo stal Bioscope, že sodi pod tematski park, brez upoštevanja nemške strani. Izkušnje, pridobljene na tem področju, zlasti z neuspešnimi parki, kot je Hagondange/Lorraine, kažejo, da večja javna vlaganja na tem področju nimajo pozitivnih strukturnih vplivov na gospodarstvo v regiji.

(54)

Po mnenju VDFU je treba pokazati, da ima park potreben potencial za trajnostni razvoj bolj dinamične regije in da razvoj, ki iz tega izhaja, nadomesti vpliv konkurentov projekta Bioscope. Po mnenju VDFU ni mogoče hkrati izpolniti obeh pogojev, če upoštevamo sklepanje Francije.

(55)

Končno VDFU ocenjuje, da je pomoč projektu Bioscope lahko odobrena iz naslova člena 87(3)(d) Pogodbe, če se izvede analizo sorazmernosti pomoči s cilji spodbujanja kulture in dediščine. Takšna analiza sorazmernosti je lahko izvajana le pod preglednimi pogoji in cilji, ki so podobni tistim, ki so nujni za analizo sorazmernosti nadomestil storitev splošne gospodarske narave, za katere VDFU ocenjuje, da ni bila izvedena na način, ki je določen v uvodni izjavi 45 in naslednjih uvodnih izjavah.

(56)

Podjetje SMVP navaja, da se strinja z ugotovitvami Francije, ki so povzete v delu (26).

(57)

Podjetje SMVP poleg tega navaja, da je edini cilj izvajanje nalog, predvidenih v koncesiji. Pozornost Komisije usmerja na izjemno specifičnost parka Bioscope. Niti podjetje samo niti druga podružnica matičnega podjetja nima predhodnih izkušenj z upravljanjem take vrste parkov.

(58)

Po mnenju podjetja SMVP je park Bioscope projekt, nastal na pobudi javnosti, katerega zasnova, ki so jo določili javni organi, nesporno ustreza zadovoljevanju splošnega interesa.

(59)

Zasnova, realizacija in upravljanje takega parka ne more biti izvedeno v striktno zasebnem sektorju, kot po mnenju podjetja SMVP navajajo rezultati študije podjetja Rise Conseil.

(60)

Po mnenju podjetja SMVP javno sodelovanje pri financiranju dejavnosti splošnega gospodarskega interesa, ki ne more biti izvajana le prek zasebnega sektorja, ne more biti nezdružljivo s pravili Skupnosti v zvezi z državnimi pomočmi.

(61)

Podjetje SMVP ugotavlja, da sodelovanje države ne presega ravni pomoči, ki je združljiva s pravili Skupnosti.

(62)

Pripombe Francije se nanašajo le na ugotovitve VDFU.

(63)

Francija se ne strinja s trditvijo VDFU, po kateri sindikat Symbio ne bo dosegel zadovoljive stopnje vračil za vlaganje. Po mnenju Francije bo sindikat Symbio dosegel stopnjo vračil, primerljivo s stopnjo tveganja, ki je po njenem mnenju stopnja, ki jo je treba ohraniti za dejavnosti javnega organa, računovodje Skupnosti. Poleg tega VDFU ni upošteval vrnitev parka Bioscope sindikatu Symbio po preteku obdobja 30 let koncesije, vključno s poslovno vrednostjo, kar popači izračune.

(64)

Francija prav tako ugovarja mnenju VDFU, po katerem državna podpora projektu Bioscope ne izpolnjuje pogojev, ki jih je določilo Sodišče v prej omenjenem sklepu Altmark. Ponavlja argumente, predstavljene v delu IV in posebej vztraja na dejstvu, da po njenem mnenju Bioscope ne kombinira razvedrilnih in izobraževalnih dejavnosti, ampak se osredotoča predvsem na slednje. Vztraja na dejstvu, da koncesija ne omogoča spremembe značaja parka. Vsak koncesionarjev poseg v njegov izključno pedagoški značaj se lahko označi kot „zelo težka napaka“ in sindikatu Symbio omogoči, da izvede prisilne ukrepe, tudi odstavitev koncesionarja.

(65)

Francija poleg tega navaja, da je projekt Bioscope edinstven projekt in ni konkurenčen nobenemu nemškemu tematskemu parku. Po njenem mnenju imajo dejavnosti, ki jih v teh parkih izvaja VDFU kot kulturne dejavnosti, dodaten in drugoten značaj glede na razvedrilne dejavnosti. Poleg tega je v Nemčiji le park Europa-Park od parka Bioscope oddaljen manj kot 3 ure vožnje.

(66)

Francija najbolj ugovarja analizi VDFU v zvezi z združljivostjo državne podpore z regionalnimi smernicami. Francija meni, da pri sklepanju v zvezi z regionalnim vplivom pomoči ni protislovij. V primeru, da država doseže svoje cilje, bo imela pomoč pozitiven vpliv na regijo in tako se z javnimi sredstvi ne bo ravnalo razsipno. Prav tako ponovno opozarja na pozitivne učinke na lokalno gospodarstvo, ki jih pripisuje projektu Bioscope. Poleg tega dvomi v argument VDFU, ki pravi, da bi projekt Bioscope nemškim parkom lahko odvzel obiskovalce, ki so potrebni za njihovo donosnost. Edini nemški park, ki je dovolj blizu parku Bioscope in ki bi lahko bil predmet morebitnega odločanja med turisti je Europa-Park. Torej je letno število obiskovalcev tega parka (3,3 milijone po podatkih Francije) takšno, da je le malo možnosti, da je njegovo preživetje odvisno od hipotetičnega števila letnih obiskovalcev.

(67)

Francija ponovno opozarja, da kulturni cilj projekta Bioscope v celoti sovpada z njegovo nalogo javnega značaja.

(68)

Ukrep je državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe, če enemu ali več podjetjem z državnimi sredstvi omogoča konkurenčno prednost na tak način, da so izmenjave med državami članicami prizadete ali ogrožene. Komisija v tem sklepu obravnava vsakega od štirih meril te opredelitve.

(69)

Nobenega dvoma ni, da je ukrep selektiven, če koristi le enemu podjetju: podjetju SMVP.

(70)

Posredovanje države pri dobičku parka Bioscope zajema izplačila sredstev sindikata Symbio, ki je organ, ki združuje lokalne skupnosti. Tako sprošča državna sredstva.

(71)

Francija meni, da je Bioscope tako specifičen park, da ne more nadomestiti ponudbe drugih tematskih parkov, zlasti zato, ker se nahaja v njenem tržnem območju. Državna podpora temu projektu tako ne more vplivati na število obiskovalcev in nima vpliva na izmenjave med državami članicami.

(72)

Komisija priznava, da so dejavnosti, ki jih predlaga Bioscope, zelo različne od dejavnosti drugih tematskih parkov. Zato ne moremo popolnoma nadomestiti obiska parka Bioscope z obiski klasičnih tematskih parkov, kar bi zagotovo drastično zmanjšalo število obiskovalcev, ki jih park Bioscope odvzema drugim parkom.

(73)

Komisija zato ocenjuje, da ta razlika ne zadošča za popolno izključitev kakršne koli oblike nadomestila. Zato kadar se ljudje odločajo med načinom, na katerega bodo preživljali svoj prosti čas, se ne odločajo vedno med enakimi dejavnostmi. Prav tako se lahko odločijo, da bodo obiskali kopališče ali živalski vrt, tako da je dan, ki ga preživijo v živalskem vrtu, zelo različen od dneva na kopališču. Enako pogosto se dogaja, da se starši odločijo za obisk muzeja, čeprav bi otroci raje obiskali sejem.

(74)

Komisija ocenjuje, da je obisk parka Bioscope lahko alternativa nemškim tematskim parkom, čeprav v omejenem obsegu.

(75)

Na podlagi vsega navedenega Komisija ocenjuje, da ima v tem primeru ukrep vpliv na izmenjavo med državami članicami in tako izpolnjuje zahtevana merila.

(76)

Za določitev, ali ukrep podjetju SMVP omogoča konkurenčno prednost, mora Komisija preveriti, ali posredovanje države podjetju omogoča boljši položaj kot pa bi bil položaj, v katerem se je podjetje znašlo brez posredovanja države.

(77)

Obstoj finančnega posredovanja države ni zadosten pogoj za obstoj prednosti za podjetje, upravičeno do tega posredovanja. Zato se posredovanje države lahko izvaja pod pogoji, ki so enaki pogojem, ki jih je sprejel zasebni vlagatelj, ki deluje v tržnem gospodarstvu. Zato ne predstavlja prednosti v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(78)

V tem primeru je analiza narave posredovanja države posebej zapletena zaradi pravne narave koncesije, ki nalaga pravice in naloge, ki so za vsako od strani zelo nesimetrične.

(79)

Hitro lahko ugotovimo, da z gospodarskega vidika v projekt Bioscope vlagata obe strani, vendar pod različnimi pogoji in tveganji. Symbio, ki predstavlja glas javnosti, prevzema majhna tveganja, medtem ko SMVP prevzema večji del komercialnih tveganj. Naravno je, da vlagatelj, ki manj tvega, prejme manj kot pa tisti, ki bolj tvega.

(80)

Analiza mora preveriti zlasti ustreznost stopnje rentabilnosti glede na vlaganja.

(81)

Komisija ugotavlja, da je to analizo izvedlo neodvisno podjetje Rise Conseil, zaključke analize pa je predložila Francija.

(82)

Ta analiza ugotavlja, da stopnja donosnosti projekta Bioscope za SMVP ni višja od stopnje donosnosti vlaganj za projekte, ki so v celoti v zasebni lasti. Sklepa, da je stopnja donosnosti projekta Bioscope za sindikat Symbio primerljiva s stopnjo donosnosti investicij brez tveganja. To kaže na določeno ustreznost stopnje donosnosti vlaganj glede na stopnjo na trgu.

(83)

Zato ta analiza temelji na dejstvu, da je mogoče sprejeti, da vlaganja javnih organov prevzamejo drugačno obliko od tiste, ki jo imajo vlaganja podjetja SMVP. Da se ustreže načelu zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, je treba omogočiti, da drug zasebni vlagatelj, npr. vlagatelj druge vrst kot upravljavec parka, prav tako lahko vlaga v obliki, primerljivi z državnimi vlaganji.

(84)

Glede na ugotovitve podjetja SMVP je zelo verjetno, če ne gotovo, da projekta ne bi bilo mogoče izpeljati brez sodelovanja sindikata Symbio v taki obliki. Zato je mogoče navesti, da sodelovanje sindikata Symbio ne more biti nadomeščeno z zasebnim vlagateljem, niti pod enakimi pogoji (odsotnost tveganja, povezanega z nižjo stopnjo pristojbine). Komisija ocenjuje, da to ni nujno v nasprotju z rezultati analize podjetja Rise Conseil, ker je mogoče, da država razpolaga z izrednimi pravnimi sredstvi, ki omogočajo poseganje v pogoje, ki za zasebne akterje ne veljajo.

(85)

Glede na vse obravnavano Komisija ne more izključiti obstoja koristi za podjetje SMVP.

(86)

Sklep Sodišča v zadevi Altmark navaja štiri pogoje, ki, ko so izpolnjeni, omogočajo potrditev ukrepa za nadomestilo stroškov, povezanih s storitvijo splošnega gospodarskega interesa in preklic te potrditve konkurenčne prednosti.

(87)

Prvi od teh pogojev je, da „je upravičeno podjetje zadolženo za izvajanje obveznosti javne storitve in [da] so te obveznosti jasno opredeljene“.

(88)

Komisija dvomi v dejstvo, da je bil ta pogoj ob začetku uradnega preiskovalnega postopka izpolnjen.

(89)

Po analizi podatkov, ki so jih predložile Francija in druge zainteresirane strani, Komisija ocenjuje, da dvoma v zvezi s to točko ne more odpraviti.

(90)

Poleg tega Komisija meni, da je pedagoški in splošnoizobraževalni cilj parka Bioscope, kot je npr. opisan v preambuli koncesije, preveč splošen, da bi ga lahko obravnavali kot jasno opredelitev naloge javne storitve. Ta opredelitev je preveč široko zastavljena, da bi lahko pripomogla k oceni stroškov naloge.

(91)

Zato Komisija meni, da argument Francije, ki navaja, da koncesija predstavlja opredelitev obveznosti javne storitve, ni sprejemljiv. Ta koncesija zajema več členov, ki bi bili enaki, če Bioscope ne bi vključeval izobraževalnega ali pedagoškega značaja in zato ne morejo opredeljevati naloge javne storitve. Zato je treba določiti, kateri členi koncesije veljajo za izobraževalno nalogo. Ker Komisija ocenjuje, da členi niso dovolj natančno opredeljeni, razen členov v zvezi s posebnimi tarifami za nekatere kategorije uporabnikov, kot npr. v uvodni izjavi 92.

(92)

Končno Komisija ocenjuje, da so členi koncesije v zvezi s posebnimi tarifami za nekatere kategorije obiskovalcev, na kar se sklicuje Francija, lahko pravzaprav osnova za opredelitev naloge splošnega gospodarskega interesa. Zato je jasno, da ti členi veljajo le za del dejavnosti parka Bioscope. Če bi določali drugo nalogo gospodarskega interesa, obseg te naloge ne bi upravičil tega projekta kot projekta javne službe. Poleg tega obseg naloge javne službe, povezan s temi členi, ni jasen. Pravzaprav je normalno, tudi za parke, ki ne prejemajo subvencij, da predvidijo posebne tarife za nekatere kategorije uporabnikov. Gre za zelo razširjeno trgovinsko prakso.

(93)

Glede na vse obravnavano Komisija ocenjuje, da ne more izključiti obstoja prednosti za upravičeno podjetje, in da je ta prednost lahko zajeta v nadomestilo stroškov naloge splošnega gospodarskega značaja le delno.

(94)

Komisija torej ne more izključiti obstoja državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe v korist podjetja SMVP. Zato bo v delu VII(2) obrazloženo, da če ta pomoč res obstaja, je skladna s Pogodbo.

(95)

Komisija opaža, da je pomoč, dodeljena projektu vlaganja v manj razvitem območju v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe (območje s kalijevimi usedlinami v Alzaciji (bassin potassique d’Alsace)). Gre za projekt ad hoc pomoči, ker ni del nobenega režima pomoči, ki bi ga predhodno odobrila Skupnosti.

(96)

Taki projekti vlaganj se lahko analizirajo v smislu večsektorske umestitve pomoči za regionalne namene za večje projekte vlaganj. V tem primeru datum dodelitve pomoči ustreza podpisu dodatka koncesiji, 9. julij 2002, je morebitna večsektorska umestitev tista, ki je bila objavljena leta 1998 (11). Za umestitev je v nadaljevanju imenovana „okvir“.

(97)

Točka 2.1 okvira omejuje obseg izvajanja za nekatere projekte ob preverjanju dveh določenih meril.

(98)

Prvo merilo je sestavljeno iz naslednjih treh skupnih meril:

(99)

Zato je treba v tem delu prikazati, da je skupni strošek projekta [60–65]4, da je intenzivnost pomoči [7–8 %]* in da je prag za zadevno območje 10 %, in da je bruto ekvivalent subvencije [5–10]* milijonov EUR, kar za 105 novih zaposlitev ustreza pomoči za zaposlovanje [45 000–95 000]* EUR.

(100)

Okvir je torej ustrezen.

(101)

Komisija mora najprej izračunati intenzivnost pomoči, če želi ugotoviti, ali je v skladu z merili okvira. Ta intenzivnost se primerja s pragom intenzivnosti iz formule izračuna iz točke 3.10 okvira.

(102)

Intenzivnost pomoči, dodeljene v obliki subvencije je razmerje med subvencijo in upravičenimi stroški. Ker je pomoč dodeljena v obliki subvencije, mora biti preoblikovana v ekvivalent subvencije, da lahko velja za upravičene stroške.

(103)

Državna pomoč v tem primeru je sestavljena. Zajema element subvencije, vendar tudi druge elemente, pozitivne in negativne, ki izhajajo iz pravic in nalog vsake podpisnice koncesije. Zato je treba upoštevati vse elemente za izračun ekvivalenta subvencije pomoči.

(104)

Naslednja tabela povzema načela zadevne koncesije in njen pozitiven ali negativen vpliv na pomoč, dodeljeno podjetju SMVP.

(105)

Za oceno bruto ekvivalenta subvencije pomoči je treba količinsko opredeliti vsakega od teh elementov in sešteti vsoto. Za količinsko opredelitev elementov je Komisija uporabila podatke, ki so na voljo, zlasti podatke, ki jih vsebuje poročilo podjetja Rise Conseil.

(106)

Sodelovanje države pri začetnem vlaganju je enostavno oceniti: določeno je na 30,5 milijonov EUR. Prispevek države bo izplačan po obrokih v obdobju 10 let. Treba ga je torej posodobiti. Za to je Komisija uporabila referenčno in diskontno stopnjo, ki jo je priporočila Franciji na dan odobritve pomoči. Ta stopnja je 5,06 %. Uporablja se v vseh izračunih, ki sledijo.

(107)

Dejanska vrednost sodelovanja države pri začetnem vlaganju je 25,933 milijonov EUR.

(108)

Poleg tega je treba opozoriti, da edino država pri vlaganjih v Bioscope sodeluje v obliki subvencij. Nadaljnja vlaganja nosi podjetje SVMP.

(109)

Dajanje zemljišča na razpolago, ta najemnina, ki jo podjetju SMVP ni treba plačati, je ocenjena na 6,718 milijonov EUR. Ta izračun temelji na vrednosti zemljišča v območju Pulversheim, ki je blizu parku Bioscope (med 10 in 12 EUR/m2) in stopnji letne najemnine za zemljišče v višini 8 %, kot to določa Generalni direktorat za davke.

(110)

Skupna vrednost pristojbine, ki jo sindikatu Symbio plača podjetje SMVP, je ocenjena na 7,295 milijonov EUR. Ta vrednost temelji na številkah, ki jih je v poslovnem načrtu, ki je bil posredovan Komisiji, predvidel park Bioscope.

(111)

Količinska opredelitev vrnitve premoženja državi je bolj zapletena. Jasno je, da ima ta vpliv za podjetje SMVP negativne učinke. V položaju klasične subvencije upravičenec do pomoči ostane lastnik vlaganj, od katerih ima korist. Zlasti lahko prodaja na trgu. V tem primeru bo po preteku 30 let Bioscope v celoti vrnjen državi, vključno s poslovno vrednostjo (12). Glede na klasičen položaj podjetje SMVP izgublja vrednost teh sredstev, ki ustreza ceni, za katero bi podjetje lahko park prodalo na trgu (dejanska cena na začetni datum).

(112)

Komisija ocenjuje, da to prodajno ceno, ki jo podjetje SMVP izgubi, lahko uporabi za ocenitev vrednosti negativnih učinkov, ki jih bo imela vrnitev sredstev državi, kot je predvideno v koncesiji.

(113)

Za izračun prodajne cene sta bili uporabljeni dve različni metodi: metoda mnogokratnika bruto presežka uporabe in metoda prostih denarnih tokov.

(114)

Prva metoda oceni podjetje glede na mnogokratnik vrednosti bruto presežka predpisane uporabe. Mnogokratnik je odvisen od sektorja in ocenjen na podlagi zadnjih transakcij, za katere so finančni podatki javni.

(115)

Analiza podjetja Rise Conseil za vrednost mnogokratnika iz zadnjih transakcij v sektorju prinaša dovolj finančnih podatkov, ki so javno objavljeni, da prikazujejo mnogokratnike med 6,3 (13) in 13,25 (14), s povprečjem 8,71.

(116)

Uporaba tega povprečnega mnogokratnika v primeru parka Bioscope pripelje do vrednosti podjetja v višini [15–20]* milijonov EUR (15).

(117)

Druga metoda je sestavljena iz določanja prostega denarnega toka, ki je za podjetje predpisano v obdobju po začetku koncesije, in upoštevanja da je vrednost podjetja stalna.

(118)

Ta izračun je nujen za hipotezo o stopnji trajanja denarnih tokov.

(119)

Študija podjetja Rise Conseil o finančni analizi zadnjih transakcij kaže, da hipoteza o stopnji trajanja variira med 1 % (16) in 3,5 % (17), s povprečjem 2,2 %.

(120)

Poleg tega je stopnja trajanja enaka stopnji rasti gospodarstva. Ta stopnja je bila v Franciji v zadnjih 10 letih med 1 % in 3 %, Komisija pa ocenjuje, da je vrednost 2,2 % za stopnji trajanja mogoče ohraniti.

(121)

Uporaba te metode pri zgoraj omenjenih hipotezah pripelje do vrednosti podjetja v višini [15–20]* milijonov EUR (18). Ta vrednost je podobna predhodni, kar ponazarja usklajenost teh dveh ekonomskih pristopov.

(122)

Da en ekonomski pristop ne bi imel prednost pred drugim, je Komisija za vrednost parka ohranila aritmetično povprečje dveh dobljenih rezultatov, kar znaša [15–20]* milijonov EUR.

(123)

Bruto ekvivalent dotacije pomoči je 25,933 + 6,718 – 7,295 – [15–20]* = [5–10]* milijonov EUR.

(124)

Za izračun intenzivnosti pomoči mora ta pomoč veljati za upravičene naložbe.

(125)

Naložbe v projekt Bioscope vsebujejo dva obsežna dela: začetne naložbe, ki so potrebne za odprtje parka, in nadaljnje naložbe, katerih izvedba je potrebna za vzdrževanje privlačnosti parka.

(126)

Ti dve vrsti naložb sta obe omenjeni v koncesiji. Koncesija določa vrednost prve vrste naložb do 61,5 milijonov EUR, od česar se stroški razdelijo med sindikatom Symbio in družbo SVMP. Dejanska vrednost teh naložb je 49,985 milijonov EUR. Koncesija pa nasprotno ne določa količinske vrednosti naložb, ampak določa samo, da morajo te naložbe omogočiti ohranjanje privlačnosti parka. Nadaljnje naložbe mora potrditi sindikat Symbio in jih v celoti krije podjetje SVMP.

(127)

Za določitev vrednosti nadaljnjih naložb se Komisija opira na poslovni načrt podjetja SVMP, ki ga potrdi sindikat Symbio.

(128)

Skupna dejanska vrednost nadaljnjih naložb je [25–35]* milijonov EUR. Komisija meni, da je ta vrednost ocenjena na previden način, ker je bila povprečna vrednost teh naložb v zadnjih 10 letih koncesije, ko je Bioscope dosegel običajno rast, samo 14 % prihodka, medtem ko se je povprečje v tem sektorju v Franciji ustalilo med 16 in 25 % prihodka (19). Če bi morala biti ocena teh naložb manj previdna, so bile te naložbe višje, intenzivnost izračunane pomoči pa bi se zmanjšala. Komisija je tako lahko zadovoljna s previdno oceno za svoje potrebe.

(129)

Komisija je med [25–35]* milijoni EUR nadaljnjih naložb za osnovo izračuna upravičenih stroškov vzela samo del, ki ustreza naložbam v nove zanimivosti, torej razširitev dejavnosti projekta Bioscope, kar znaša [15–20]* milijonov EUR, brez naložb v vzdrževanje ali obnovo, ki znašajo [10–15]* milijonov EUR. Dejansko samo prvi od teh izdatkov ustrezajo začetnim naložbam v smislu regionalnih smernic (točka 4.4 omenjenih smernic).

(130)

Osnova za izračun upravičenih stroškov torej znaša 49,585 milijonov EUR za prvi del naložb in [15–20]* milijonov EUR za drugi del, kar znaša [65–70]* milijonov EUR.

(131)

Komisija je torej od teh stroškov odbila del v zvezi z dejavnostmi uvedbe zanimivosti, ki v tem smislu niso upravičene do pomoči ob uporabi točke 4.5 regionalnih smernic. Pri podrobnem opisu izdatkov za prvi del, ki jih je predložila Francija, te dejavnosti predstavljajo 5 % skupnih stroškov. Komisija je zaključila, da bi bilo enako pri naslednjih delih. Upravičeni izdatki v smislu regionalnih smernic torej ustrezajo 95 % [65–70]* milijonov EUR, kar znaša [60–65]* milijonov EUR.

(132)

Intenzivnost pomoči v bruto ekvivalentu dotacije je torej 7,279/[60–65]* = [10–12] %*.

(133)

Intenzivnost v neto ekvivalenti dotacije, ki ustreza tej vrednosti, izračunani z uporabo hipoteze linearne amortizacije poslovnega načrta ter referenčne in priporočljive diskontne stopnje s strani Komisije za Francijo, znaša [7–8]* % (20).

(134)

Formula iz točke 3.10 okvira predvideva, da je zgornja meja dovoljene intenzivnosti posledica štirih pogojev.

(135)

Prvi pogoj, označen s črko R, je največja intenzivnost odobrene pomoči za velika podjetja na področju zadevne pomoči. V tem primeru, R = 0,10.

(136)

Drugi pogoj, označen s črko T, je dejavnik stanja konkurence.

(137)

Točka 3.3 okvira predvideva, da „bo Komisija za določitev, ali je zadevni (pod-) sektor prizadet zaradi strukturne presežne zmogljivosti, na ravni Skupnosti upoštevala razliko med povprečno stopnjo uporabe skupnih proizvodnih zmogljivosti predelovalne industrije in stopnjo uporabe zmogljivosti v zadevnem (pod-) sektorju“. Menimo, da obstaja presežna zmogljivost, ker je v zadnjih petih letih stopnja uporabe zmogljivosti zadevnega (pod-) sektorja nižja od 2 odstotnih točk na povprečni stopnji uporabe zmogljivosti celotne predelovalne industrije. Ker je razlika večja od 5 odstotnih točk, je strukturna presežna zmogljivost obravnavana kot resna.

(138)

Kot je Komisija že povedala v prejšnjih odločitvah (21), ni mogoče primerjati predelovalnega sektorja s storitvenim sektorjem, kot je sektor zabaviščnih parkov ali eden od njegovih podsektorjev. Količinsko merilo, opisano v uvodni izjavi 137, se zato v tem primeru ne more uporabljati.

(139)

Ker ni dovolj podatkov o uporabi zmogljivosti, točka 3.4 okvira določa, da bo Komisija preverila, ali so zadevna vlaganja opravljena na nazadujočem trgu. Zato Komisija primerja razvoj očitne potrošnje zadevnega izdelka ali zadevnih izdelkov s skupno rastjo predelovalne industrije.

(140)

V obdobju 1997–2002 je bila stopnja povprečne rasti celotne predelovalne industrije v EGS 4,8 % (22).

(141)

Težko je dobiti številke za stopnjo rasti potrošnje na področju zabaviščnih parkov v celotni Skupnosti.

(142)

Kar zadeva poseben primer Francije, kjer ima sedež Bioscope, je bila stopnja rasti v sektorju izjemno velika.

(143)

Glede na poročilo francoskega Senata (23) se je v zadnjih desetih letih dejavnost zabaviščnih parkov v Franciji povečala za devetkrat, kar ustreza 25-odstotni povprečni stopnji rasti. V prihodnosti bi se morala rast sektorja glede na to poročilo zmanjšati, kljub temu pa bi se morala ustaliti na 4 % do 8 %.

(144)

Komisija ocenjuje, da bi se lahko izračunana vsota za Francijo ohranila za analizo tega primera, zlasti zato, ker so v državah članicah v bližini Alzacije, ki so v tržnem območju parka Bioscope, podobne razmere kot v Franciji na tem področju (24).

(145)

Glede na vse obravnavano Komisija ocenjuje, da naložbe niso bile opravljene na nazadujočem trgu.

(146)

Poleg tega je tržni delež skupine Grévin et Compagnie na področju zadevnega izdelka, to so zabaviščni parki, veliko nižji od 40 %. Še vedno glede na poročilo zgoraj omenjenega Senata je na primer v letu 2002 skupino obiskalo 5 milijonov ljudi v primerjavi s 13,1 milijoni, ki so obiskali park Disneyland Paris.

(147)

Ob uporabi korespondenčne tabele, ki je predvidena v okviru, je Komisija zaključila, da je T=1.

(148)

Tretji pogoj, označen s črko I, je razmerje kapital/delo. Gre za razmerje med upravičenimi stroški projekta in številom delovnih mest, ki jih bo ta projekt ustvaril. V tem primeru upravičeni stroški znašajo [60–65]* milijonov EUR, število neposrednih zaposlenih v ekvivalentu polne zaposlitve pa je 105. Razmerje med tema dvema vrednostma je približno [600 000–650 000]* EUR na ustvarjeno delovno mesto. Ob uporabi korespondenčne tabele, ki je predvidena v okviru, lahko izračunamo, da je I = 0,8.

(149)

Tretji pogoj, označen s črko M, je dejavnik regionalnega vpliva. Ta dejavnik je večno višji ali enak 1.

(150)

Ob upoštevanju prejšnjih uvodnih izjav lahko zaključimo, da je zgornja meja dovoljene višja ali enaka 0,10 × 1 × 0,8 × 1 = 8 %.

(151)

Če je intenzivnost pomoči [7–8]* % in je zgornja meja dovoljene intenzivnosti višja ali enaka 8 %, je intenzivnost pomoči v skladu s predpisi iz okvira.

(152)

Glede na vse obravnavano Komisija zaključuje, da je pomoč v skladu z merili regionalnih smernic in je tako v skladu s skupnim trgom iz člena 87(3)(c) Pogodbe.

(153)

Komisija pa opozarja, da ta pozitivna ocena temelji na trenutnem stanju projekta parka in koncesije, kot ju je opisala Komisija. Če bi se moral projekt parka spremeniti ali če bi se morala vpletenost države močno spremeniti, mora biti Komisija obveščena o spremembah projekta, da bi ju lahko ponovno analizirala glede na določbe Skupnosti v zvezi z državnimi pomočmi.

(154)

Komisija ne ocenjuje vnaprej skladnosti postopka dodeljevanja koncesije glede na uresničitev in izkoriščanje projekta Bioscope v družbi SMVP s pravili in načeli prava Skupnosti. Komisija si pridržuje pravico, da sprejme ustrezne ukrepe v zvezi s tem, če je to potrebno –

28.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/34

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002 mora Komisija ustaviti prodajo ali uporabo hrane ali krme, ki bi verjetno predstavljali resno tveganje za zdravje ljudi, ali sprejeti druge začasne primerne ukrepe, če tveganja ni možno na zadovoljiv način obvladati z ukrepi, ki so jih sprejele zadevne države članice.

(2)

V skladu z Odločbo Komisije 2004/92/ES z dne 21. januarja 2004 o nujnih ukrepih glede čilija in izdelkov s čilijem (2) so države članice opravile preskuse za prisotnost kemičnih snovi sudan I, sudan II, sudan III in škrlatnordečega barvila (sudan IV). Te snovi so našli v čiliju in izdelkih s čilijem kot tudi v kurkumi ali palmovem olju. Vse ugotovitve so bile v skladu s členom 50 Uredbe (ES) št. 178/2002 posredovane po sistemu hitrega opozarjanja na nevarnosti hrane in krme.

(3)

Sudan I, sudan II, sudan III in škrlatnordeče barvilo (sudan IV) je Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) uvrstila med kancerogene snovi kategorije 3.

(4)

Obseg teh ugotovitev kaže na oporečnost, ki predstavlja resno zdravstveno tveganje.

(5)

Glede na resnost ogrožanja zdravja je pomembno ohraniti ukrepe, predvidene z Odločbo 2004/92/ES, in jih razširiti še na kurkumo in palmovo olje. Poleg tega je treba upoštevati možnost tristranske trgovine, posebej za živila brez uradne potrditve porekla. Za ohranitev javnega zdravja je primerno zahtevati, da morajo biti pošiljke čilija, izdelkov s čilijem, kurkume in palmovega olja, uvožene v Skupnost v kakršni koli obliki in namenjene prehrani ljudi, opremljene s poročilom o analizi, ki ga priskrbi uvoznik ali podjetje, ki to živilo prodaja, in ki dokazuje, da pošiljka ne vsebuje sudana I, sudana II, sudana III ali škrlatnordečega barvila (sudan IV).

(6)

Poročilo o analizi, ki spremlja pošiljke čilija, izdelkov s čilijem, kurkume in palmovega olja, mora biti originalni dokument, potrjen s strani pristojnih organov države, ki ga je izdala. Cilj teh ukrepov je izboljšanje garancij, ki jih dokument zagotavlja.

(7)

Države članice morajo izvajati tudi naključno vzorčenje in analizo čilija, izdelkov s čilijem, kurkume in palmovega olja, ki so predloženi za uvoz ali dani na trg.

(8)

Primerno je odrediti uničenje oporečnega čilija, izdelkov s čilijem, kurkume in palmovega olja in s tem preprečiti, da bi prišli v prehranjevalno verigo.

(9)

Ker ukrepi, predvideni v tej odločbi, vplivajo na nadzorne vire držav članic, se rezultati teh ukrepov znotraj obdobja 12 mesecev ponovno pregledajo, da se oceni, če so za varovanje javnega zdravja še vedno potrebni.

(10)

Ta ocena mora upoštevati rezultate vseh analiz, ki so jih izvedli pristojni organi.

(11)

Prehodni ukrepi so nujni za pošiljke čilija, izdelkov s čilijem, kurkume in palmovega olja, ki so bile uvožene pred datumom objave te odločbe.

(12)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

„Čili“, plodovi iz rodu Capsicum, posušeni in zdrobljeni ali zmleti z oznako KN 0904 20 90, v kakršni koli obliki, ki so namenjeni prehrani ljudi;

(b)

„izdelki s čilijem“, curry v prahu z oznako KN 0910 50, v kakršni koli obliki, ki je namenjen prehrani ljudi;

(c)

„kurkuma“, posušena in zdrobljena ali zmleta kurkuma z oznako KN 0910 30, v kakršni koli obliki, ki je namenjena prehrani ljudi;

(d)

„palmovo olje“, palmovo olje z oznako KN 1511 10 90, ki je namenjeno za neposredno prehrano ljudi.

(a)

sudan I (številka CAS: 842-07-9);

(b)

sudan II (številka CAS: 3118-97-6);

(c)

sudan III (številka CAS: 85-86-9);

(d)

škrlatnordeče barvilo ali sudan IV (številka CAS: 85-83-6)

28.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/37

(1)

Direktiva 89/106/EGS predvideva, da se lahko, zaradi upoštevanja različnih ravni zaščite za gradbena dela na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, v razlagalnih dokumentih za vsako bistveno zahtevo določijo razredi zmogljivosti. Navedeni dokumenti so bili objavljeni v obliki „Sporočila Komisije glede razlagalnih dokumentov Direktive Sveta 89/106/EGS (2)“.

(2)

V zvezi z bistveno zahtevo „varnost v primeru požara“, razlagalni dokument št. 2 navaja številne med seboj povezane ukrepe, ki skupaj opredeljujejo protipožarne strategije, ki jih države članice lahko razvijajo na različne načine.

(3)

Razlagalni dokument št. 2 opredeljuje zahteve za gradbene proizvode za strehe, izpostavljene požaru z zunanje strani.

(4)

Kot usklajena rešitev je bil v Odločbi Komisije 2001/671/ES z dne 21. avgusta 2001 o izvajanju Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi z razvrstitvijo požarne odpornosti streh in strešnih kritin pri požarih z zunanje strani (3) sprejet sistem razredov.

(5)

V primeru jeklenih strešnih kritin, prevlečenih s plastisolom, bi bilo treba uporabiti razvrstitev, določeno v Odločbi 2001/671/ES.

(6)

Odpornost za požare z zunanje strani številnih gradbenih proizvodov in/ali materialov v okviru razvrstitve, opredeljene v Odločbi 2001/671/ES, je dobro uveljavljena in je dovolj poznana pri organih, ki so v državah članicah pristojni za protipožarno zaščito, tako da ti proizvodi in/ali materiali ne zahtevajo preskušanja glede te posebne lastnosti zmogljivosti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za gradbeništvo –