21.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 128/1

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (2) od držav članic zahteva zagotavljanje učinkovitega nadzora, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja predpisov skupne ribiške politike ter v ta namen sodelovanje med seboj in z drugimi državami.

(2)

Za izpolnitev teh obveznosti je nujno, da države članice usklajujejo svoje dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov na svojem kopenskem ozemlju, v vodah Skupnosti in v mednarodnih vodah v skladu z mednarodnim pravom in zlasti z obveznostmi Skupnosti v okviru regionalnih ribiških organizacij in sporazumov s tretjimi državami.

(3)

Noben sistem inšpekcijskih pregledov ne more biti stroškovno učinkovit brez zagotovitve inšpekcijskih pregledov na kopnem. Zato je treba tudi kopensko ozemlje zajeti v načrtih skupne uporabe.

(4)

Takšno sodelovanje z operativnim usklajevanjem dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov prispeva k trajnostnem izkoriščanju živih vodnih virov ter zagotavljanju enakih pogojev za ribiško industrijo, ki sodeluje pri tem izkoriščanju, in na ta način k zmanjšanju izkrivljanja konkurence.

(5)

Učinkovit nadzor in inšpekcijski pregledi ribolova so bistvenega pomena za boj proti nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu.

(6)

Brez poseganja v obveznosti držav članic, ki izhajajo iz Uredbe (ES) št. 2371/2002, se je pojavila potreba po tehničnem in upravnem organu Skupnosti za organizacijo sodelovanja in usklajevanja med državami članicami glede ribiškega nadzora ter inšpekcijskih pregledov.

(7)

Zato je primerno, da se znotraj obstoječe institucionalne strukture Skupnosti, ob upoštevanju razdelitve pristojnosti med Komisijo in državami članicami, ustanovi Agencija Skupnosti za nadzor ribištva („Agencija“).

(8)

Za uresničitev namenov, za katere je Agencija ustanovljena, je treba opredeliti njene naloge.

(9)

Zlasti je pomembno, da je na zahtevo Komisije Agencija sposobna pomagati Skupnosti in državam članicam v odnosih s tretjimi državami in/ali regionalnimi ribiškimi organizacijami ter sodelovati z njihovimi pristojnimi organi v okviru mednarodnih obveznosti Skupnosti.

(10)

Poleg tega je treba delovati v smeri učinkovite uporabe postopkov inšpekcijskih pregledov Skupnosti. Agencija lahko sčasoma postane referenčni vir znanstvene in tehnične pomoči za ribiški nadzor in inšpekcijske preglede.

(11)

Za izpolnitev ciljev skupne ribiške politike, in sicer da se zagotovi trajnostno izkoriščanje živih vodnih virov v okviru trajnostnega razvoja, Svet sprejme ukrepe za ohranjanje, upravljanje in izkoriščanje živih vodnih virov.

(12)

Za zagotovitev pravilnega izvrševanja ukrepov morajo države članice uporabiti zadostna sredstva za nadzor in izvrševanje. Da bi bil ta nadzor in izvrševanje bolj učinkovito in smotrno, je primerno, da Komisija v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002 in sporazumno z zadevnimi državami članicami sprejme posamezne programe za nadzor in inšpekcijske preglede. Uredbo Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike je treba ustrezno spremeniti (3).

(13)

Agencija naj uskladi operativno sodelovanje med državami članicami na podlagi načrtov skupne uporabe. Ti načrti omogočajo uporabo razpoložljivih sredstev nadzora in inšpekcijskih pregledov zadevnih držav članic, da se programi nadzora in inšpekcijskih pregledov lahko uveljavljajo. Dejavnosti ribiškega nadzora in inšpekcijskih pregledov držav članic se izvajajo v skladu s skupnimi merili, prednostnimi nalogami, merili uspešnosti in postopki glede nadzornih in inšpekcijskih dejavnosti na podlagi teh programov.

(14)

Sprejetje programa za nadzor in inšpekcijske preglede zahteva od držav članic učinkovito zagotavljanje virov, ki so potrebni za izvajanje programa. Države članice morajo takoj uradno obvestiti Agencijo o sredstvih nadzora in inšpekcijskih pregledov, s katerimi nameravajo izvesti tak program. Načrti skupne uporabe ne smejo nalagati nobene dodatne obveznosti v smislu nadzora, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja ali v zvezi z zagotavljanjem sredstev, ki so v tem okviru potrebni.

(15)

Agencija naj pripravi načrt skupne uporabe samo, če je slednji predviden v delovnem programu.

(16)

Delovni program mora sprejeti upravni odbor, ki zagotovi, da se doseže zadostna stopnja soglasja. To vključuje soglasje o uskladitvi nalog, ki jih delovni program predvideva za Agencijo, in virov, ki so Agenciji na voljo na osnovi podatkov držav članic.

(17)

Izvršni direktor naj predvsem zagotavlja, po posvetovanju s člani odbora in državami članicami, da se cilji delovnega programa za vsako leto uskladijo z zadostnimi sredstvi, ki jih države članice Agenciji zagotovijo za izpolnitev delovnega programa.

(18)

Izvršni direktor naj predvsem oblikuje natančne načrte uporabe, pri tem pa uporabi vire, ki so jih države članice priglasile za izpolnitev posameznega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov, in upošteva predpise in cilje, ki so določeni v posameznem programu nadzora in inšpekcijskih pregledov, na katerih temelji načrt skupne uporabe, kot tudi druge ustrezne predpise, na primer tiste, ki se nanašajo na inšpektorje Skupnosti.

(19)

V tej zvezi mora izvršni direktor zagotoviti tako časovno razporeditev, ki daje državam članicam dovolj časa za predložitev pripomb na podlagi njihovih operativnih izkušenj, ne da bi pri tem presegle obseg delovnega načrta Agencije in časovne omejitve, predvidene s to uredbo. Izvršni inšpektor mora upoštevati interes zadevnih držav članic za ribolov, ki ga zajema posamezen načrt. Da se zagotovi učinkovito in pravočasno povezovanje skupnih dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov, je treba zagotoviti postopek, ki omogoča sprejetje načrtov v primeru, da zadevne države članice ne morejo doseči sporazuma.

(20)

Postopek oblikovanja in sprejetja načrtov skupne uporabe izven voda Skupnosti mora biti podoben tistemu, ki velja za vode Skupnosti. Ti načrti skupne uporabe morajo temeljiti na mednarodnem programu nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki uveljavlja mednarodne obveznosti v zvezi z nadzorom in inšpekcijskimi pregledi zavezujočimi za Skupnost.

(21)

Za izvajanje načrtov skupne uporabe naj zadevne države članice združijo in uporabijo sredstva nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki so jih dodelile tem načrtom. Agencija oceni, ali so razpoložljiva sredstva nadzora in inšpekcijskih pregledov zadostna, in po potrebi obvesti zadevno državo članico in Komisijo, da sredstva niso zadostna za izvedbo zahtevanih nalog v skladu s programom nadzora in inšpekcijskih pregledov.

(22)

Države članice naj spoštujejo svoje obveznosti glede inšpekcijskih pregledov in nadzora, zlasti na podlagi posameznih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov, sprejetih po Uredbi (ES) št. 2371/2002, s tem da Agencija nima pristojnosti državam članicam nalagati dodatnih obveznosti prek načrtov skupne uporabe ali jih kaznovati.

(23)

Agencija naj redno preverja učinkovitost načrtov skupne uporabe.

(24)

Primerno je predvideti možnost sprejetja posebnih pravil za izvajanje, s katerimi se sprejmejo in potrdijo načrti skupne uporabe. To možnost bi bilo koristno uporabiti, ko je Agencija že začela delovati in izvršni direktor meni, da je treba taka pravila vključiti v zakonodajo Skupnosti.

(25)

Na zahtevo naj ima Agencija pravico zagotoviti pogodbene storitve v zvezi z nadzorom in inšpekcijskimi pregledi, ki so namenjene skupni uporabi zadevnih držav članic.

(26)

Za namene izpolnjevanja nalog Agencije Komisija, države članice in Agencija preko informacijske mreže izmenjujejo pomembne podatke o nadzoru in inšpekcijskih pregledih.

(27)

Status in struktura Agencije naj bosta v skladu z nepristranskim značajem rezultatov, ki naj jih Agencija dosega, in ji omogočata izvajanje nalog v tesnem sodelovanju z državami članicami in Komisijo. Zato je Agenciji podeljena pravna, finančna in upravna samostojnost, s tem da so ohranjene tesne vezi z institucijami Skupnosti in državami članicami. Zato je nujno in primerno, da je Agencija pravna oseba in organ Skupnosti, ki izvaja pooblastila na osnovi te uredbe.

(28)

Za pogodbeno odgovornost Agencije, za katero velja pravo, na podlagi katerega je Agencija sklenila pogodbe, je pristojno Sodišče v skladu z morebitnimi arbitražnimi klavzulami v pogodbi. Sodišče je pristojno tudi v sporih glede nadomestil za morebitno škodo, ki izhaja iz nepogodbenih odgovornosti Agencije v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic.

(29)

Komisija in države članice so zastopane v upravnem odboru, ki je zadolžen za pravilno in učinkovito delovanje Agencije.

(30)

Treba je ustanoviti svetovalni odbor, ki svetuje izvršnemu direktorju in zagotovi tesno sodelovanje z interesnimi skupinami.

(31)

Glede na to, da Agencija izvaja obveznosti Skupnosti in na zahtevo Komisije sodeluje s tretjimi državami in regionalnimi ribiškimi organizacijami v okviru mednarodnih obveznosti Skupnosti, je primerno, da je predsedujoči upravnemu odboru izvoljen izmed predstavnikov Komisije.

(32)

Način glasovanja v upravnem odboru upošteva interese držav članic in Komisije za učinkovito delovanje Agencije.

(33)

Primerno je zagotoviti, da predstavnik svetovalnega odbora brez pravice glasovanja sodeluje v razpravah upravnega odbora.

(34)

Potrebne so določbe o imenovanju in razrešitvi izvršnega direktorja Agencije in predpisi o izvajanju njegovih nalog.

(35)

Za spodbujanje preglednega delovanja Agencije zanjo brez omejitev velja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (4).

(36)

Zaradi varovanja zasebnosti posameznikov naj za to uredbo velja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (5).

(37)

Za zagotovitev neodvisnosti Agencije in njenih funkcij je Agenciji dodeljen samostojni proračun, v katerem se zbirajo prispevki Skupnosti in plačila za pogodbene storitve, ki jih opravlja Agencija. Za prispevek Skupnosti in morebitne druge subvencije v breme splošnega proračuna Evropske unije je treba uporabiti proračunski postopek Skupnosti. Revizijo računovodskih izkazov opravlja Računsko sodišče.

(38)

Za boj proti goljufiji, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem je treba za Agencijo brez omejitev uporabiti določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (6). Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah, ki jih opravlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (7).

(39)

Ukrepi potrebni za izvajanje te uredbe se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8) –

(a)

„nadzor in inšpekcijski pregled“ pomeni vsak ukrep države članice, zlasti v skladu s členi 23, 24 in 28 Uredbe (ES) št. 2371/2002 za nadzor in inšpekcijske preglede ribiških dejavnosti v okviru skupne ribiške politike, vključno z dejavnostmi opazovanja in spremljanja, kot so satelitski sistemi za spremljanje plovil in programi opazovanja;

(b)

„sredstva nadzora in inšpekcijskih pregledov“ pomeni opazovalna plovila, letala, vozila in druge materialne vire, pa tudi inšpektorje, opazovalce in druge človeške vire, ki jih za nadzor in inšpekcijske preglede uporabljajo države članice;

(c)

„načrt skupne uporabe“ pomeni načrt, ki določa operativne dogovore za uporabo razpoložljivih sredstev nadzora in inšpekcijskih pregledov;

(d)

„mednarodni program nadzora in inšpekcijskih pregledov“ pomeni program, ki določa cilje, skupne prednostne naloge ter postopke nadzornih in inšpekcijskih dejavnosti za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Skupnosti na področju nadzora in inšpekcije;

(e)

„poseben program nadzora in inšpekcijskih pregledov“ pomeni program, ki določa cilje, skupne prednostne naloge ter postopke za nadzorne in inšpekcijske dejavnosti, določene v skladu s členom 34 (c) Uredbe (EGS) št. 2847/93;

(f)

„ribolov“ pomeni ribiške dejavnosti, ki izkoriščajo določen ribji stalež, kot ga je opredelil Svet, zlasti v skladu s členoma 5 in 6 Uredbe (ES) št. 2371/2002;

(g)

„inšpektorji Skupnosti“ pomeni inšpektorje, ki so na seznamu iz člena 28(4) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

(a)

usklajevanje nadzora in inšpekcijskih pregledov s strani držav članic glede nadzornih in inšpekcijskih obveznosti Skupnosti;

(b)

usklajevanje uporabe nacionalnih sredstev nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki jih združijo zadevne države članice v skladu s to uredbo;

(c)

pomoč državam članicam pri posredovanju podatkov o ribiških dejavnostih in nadzornih in inšpekcijskih dejavnostih Komisiji in tretjim osebam;

(d)

v okviru svojih pristojnosti pomagati državam članicam pri uresničevanju nalog in obveznosti po predpisih skupne ribiške politike;

(e)

pomagati državam članicam in Komisiji pri usklajevanju izvajanja skupne ribiške politike po vsej Skupnosti;

(f)

prispevati k dejavnostim držav članic in Komisiji na področju raziskav in razvoja nadzornih in inšpekcijskih metod;

(g)

prispevati k usklajevanju usposabljanja inšpektorjev in izmenjavi izkušenj med državami članicami;

(h)

usklajevati dejavnosti za boj proti nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu v skladu s predpisi Skupnosti.

(a)

pomaga Skupnosti in državam članicam v odnosih s tretjimi državami in regionalnimi mednarodnimi ribiškimi organizacijami, katerih članica je Skupnost;

(b)

sodeluje s pristojnimi organi regionalnih mednarodnih ribiških organizacij glede nadzornih in inšpekcijskih obveznosti Skupnosti v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih s temi organi.

(a)

izdela in razvije osnovni učni načrt za usposabljanje inštruktorjev za ribiške inšpektorje držav članic in nudi dodatne tečaje usposabljanja in seminarje tem inšpektorjem in drugemu osebju, ki je vključeno v dejavnosti spremljanja, nadzora in inšpekcijskih pregledov;

(b)

na zahtevo držav članic opravi skupno nabavo blaga in storitev, povezanih z dejavnostmi nadzora in inšpekcijskih pregledov držav članic ter se pripravi na in usklajuje izvajanje skupnih pilotnih projektov držav članic;

(c)

opredeli skupne operativne postopke v zvezi s skupnimi dejavnostmi nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki jih izvajata dve ali več držav članic;

(d)

izdela merila za izmenjavo sredstev nadzora in inšpekcijskih pregledov med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami ter za zagotavljanje teh sredstev s strani držav članic.

(a)

izpolnjuje pogoje ustreznih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov;

(b)

uveljavlja pogoje, merila uspešnosti, prednostne naloge in skupne inšpekcijske postopke, ki jih določi Komisija v programih nadzora in inšpekcijskih pregledov;

(c)

se zavzema za uskladitev obstoječih nacionalnih sredstev nadzora in inšpekcijskih pregledov iz člena 11(2) s potrebami in za organizacijo uporabe teh sredstev;

(d)

organizira uporabo človeških in materialnih virov ob upoštevanju obdobij in območij, v katerih je predvidena uporaba teh virov, vključno z delovanjem skupin inšpektorjev Skupnosti iz več držav članic;

(e)

upošteva tekoče obveznosti zadevnih držav članic glede drugih načrtov skupne uporabe, kot tudi morebitne regionalne ali lokalne omejitve;

(f)

opredeli pogoje, po katerih lahko sredstva nadzora in inšpekcijskih pregledov države članice vstopijo v vode pod suverenostjo in v pristojnosti druge države članice.

(a)

sorazmerni obseg voda, pod njeno morebitno suverenostjo ali pristojnostjo, ki jih zajema načrt skupne uporabe;

(b)

količina rib iztovorjene na njenem ozemlju v določenem referenčnem obdobju, kot deleža skupne iztovorjene količine ribolova, ki je predmet načrta skupne uporabe;

(c)

sorazmerno število ribiških plovil Skupnosti, ki plujejo pod njeno zastavo (moč motorja in bruto tonaža) in delujejo na ribolovnem območju, ki je predmet načrta skupne uporabe, v razmerju do skupnega števila plovil, ki delujejo za to vrsto ribolova;

(d)

sorazmerna velikost dodeljene kvote ali, ob odsotnosti kvote, ulov v določenem referenčnem obdobju za ta ribolov.

(a)

dajo na razpolago sredstva nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki so namenjena načrtu skupne uporabe;

(b)

imenujejo eno nacionalno kontaktno točko/koordinatorja, ki ima zadostna pooblastila, da lahko pravočasno odgovori na zahteve Agencije, ki se nanašajo na izvedbo načrta skupne uporabe, ter o tem obvesti Agencijo;

(c)

uporabijo svoja združena sredstva nadzora in inšpekcijskih pregledov v skladu z načrtom skupne uporabe in zahtevami iz odstavka 4;

(d)

Agenciji omogočajo on-line dostop do podatkov, potrebnih za izvajanje načrta skupne uporabe;

(e)

sodelujejo z Agencijo pri izvajanju načrta skupne uporabe;

(f)

zagotavljajo, da se vsa sredstva nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki so dodeljena načrtu Skupnosti skupne uporabe, uporabljajo za izvedbo dejavnosti v skladu s predpisi skupne ribiške politike.

(a)

v skladu s členom 30 imenuje in razreši izvršnega direktorja;

(b)

vsako leto do 20. aprila sprejme splošno poročilo Agencije za preteklo leto in ga posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in državam članicam. Poročilo se objavi;

(c)

vsako leto do 31. oktobra ob upoštevanju mnenja Komisije in držav članic sprejme delovni program Agencije za prihodnje leto in ga posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in državam članicam;

Delovni program vsebuje prednostne naloge Agencije. Prednost daje tistim nalogam Agencije, ki se nanašajo na programe nadzora in spremljanja. Ta delovni program se sprejme brez poseganja v letni proračunski postopek Skupnosti. Če Komisija v 30 dneh od sprejetja delovnega programa izrazi svoje nestrinjanje s programom, upravni odbor v drugi obravnavi ponovno pregleda program in ga z morebitnimi spremembami sprejme v roku dveh mesecev;

(d)

sprejme končni proračun Agencije pred začetkom finančnega leta in ga po potrebi prilagodi v skladu s prispevkom Skupnosti in drugimi prihodki Agencije;

(e)

izvršuje svoje naloge glede proračuna Agencije v skladu s členi 35, 36 in 38;

(f)

ukrepa zoper disciplinske kršitve izvršnega direktorja;

(g)

določi svoj poslovnik, ki lahko po potrebi omogoča ustanovitev pododborov upravnega odbora;

(h)

sprejme postopke, potrebne za izvajanje nalog Agencije.

(a)

pripravi osnutek delovnega programa in ga po posvetovanju s Komisijo in državami članicami predloži upravnemu odboru. Sprejme potrebne ukrepe za izvajanje delovnega programa v okviru, ki ga določa ta uredba, njena pravila izvajanja in veljavna zakonodaja;

(b)

sprejme potrebne ukrepe, vključno s sprejetjem notranjih upravnih predpisov in objavo obvestil, za zagotovitev organizacije in delovanja Agencije v skladu z določbami te uredbe;

(c)

sprejme potrebne ukrepe, vključno s sprejetjem odločitev glede odgovornosti Agencije v skladu s poglavjema II in III, vključno z zakupom ter upravljanjem sredstev nadzora in inšpekcijskih pregledov ter delovanjem informacijske mreže;

(d)

odgovarja na zahteve Komisije in na prošnje držav članic za pomoč v skladu s členi 6, 7 in 15;

(e)

organizira učinkovit sistem spremljanja, da tako lahko primerja dosežke Agencije z njenimi operativnimi cilji. Naj tej osnovi izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek splošnega poročila in ga predloži upravnemu odboru. Oblikuje redne ocenjevalne postopke, ki ustrezajo priznanim strokovnim normam;

(f)

v odnosu do osebja izvaja pooblastila, določena v členu 19(2);

(g)

izdela ocene prihodkov in odhodkov Agencije v skladu s členom 35 in izvršuje proračun v skladu s členom 36.

(a)

prispevek Skupnosti iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti (oddelek Komisije);

(b)

plačila za storitve, ki jih Agencija opravi za države članice v skladu s členom 6;

(c)

stroški publikacij, usposabljanja in/ali drugih storitev Agencije.

21.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 128/15

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

21.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 128/17

(1)

Člen 1 Uredbe (ES) št. 2247/2003 predvideva možnost izdaje uvoznih dovoljenj za proizvode iz govejega in telečjega mesa s poreklom iz Bocvane, Kenije, Madagaskarja, Svazija, Zimbabveja in Namibije. Vendar se mora uvoz izvršiti v mejah količin, predvidenih za vsako od teh tretjih držav izvoznic.

(2)

Število zahtevkov, vloženih od 1. do 10. maja 2005, za odkoščeno meso, v skladu z Uredbo (ES) št. 2247/2003, ne presega, za proizvode s poreklom iz Bocvane, Kenije, Madagaskarja, Svazija, Zimbabveja in Namibije, razpoložljivih količin za te države. Zatorej je mogoče izdati uvozna dovoljenja za zaprošene količine.

(3)

Treba je določiti količine, za katere je mogoče zaprositi uvozna dovoljenja od 1. junija 2005, v okviru skupne količine 52 100 t.

(4)

Opozoriti je treba, da ta uredba ne vpliva na izvajanje Direktive Sveta 72/462/EGS z dne 12. decembra 1972 o problemih zdravstvene in veterinarsko-sanitarne inšpekcije pri uvozu goveda, prašičev, ovac in koz, svežega mesa ali mesnih proizvodov iz tretjih držav (4) –

Združeno kraljestvo:

Nemčija:

21.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 128/19

(1)

Avgusta 2004 je Komisija z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), napovedala začetek protidampinškega postopka glede uvoza nekaterih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), Indonezije, Malezije, Filipinov, Tajvana, Tajske in Vietnama v Skupnost ter začela preiskavo.

(2)

Začetek postopka je posledica pritožbe, ki jo je vložil Evropski inštitut za industrijske pritrdilne elemente („EIFI“) v imenu proizvajalcev Skupnosti, ki zastopajo večji del, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov v Skupnosti. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu za navedeni izdelek in posledični materialni škodi, kar je zadostovalo, da upraviči začetek postopka.

(3)

Komisija je proizvajalce Skupnosti, ki so se pritožili, njihovo združenje, druge proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike, uvoznike, dobavitelje in uporabnike, za katere se je vedelo, da jih to zadeva, ter zastopnike držav izvoznic uradno obvestila o začetku postopka. Zainteresiranim strankam se je omogočilo, da v roku, določenem v obvestilu o začetku, v pisni obliki predstavijo svoje vidike in zahtevajo zaslišanje.

(4)

Glede na veliko znanih proizvajalcev izvoznikov v LRK in Tajvanu, proizvajalcev Skupnosti in uvoznikov je bilo v skladu s členom 17 osnovne uredbe v obvestilu o začetku za ugotovitev dampinga in škode predvideno vzorčenje.

(5)

Da bi proizvajalcem izvoznikom v LRK in Vietnamu omogočili, da vložijo zahtevek za MET, ali za individualno obravnavo, če so tako želeli, je Komisija proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, in oblastem obeh držav poslala obrazce za zahtevek.

(6)

Komisija je poslala vprašalnike vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in prejela odgovore od petih v vzorcu zajetih izvoznikov v Tajvanu, štirih v vzorcu zajetih proizvajalcev Skupnosti, dveh proizvajalcev Skupnosti, ki nista bila zajeta v vzorcu, dveh proizvajalcev izvoznikov v LRK, dveh v Indoneziji, dveh v Maleziji, dveh na Filipinih, štirih na Tajskem, enega v Vietnamu, štirih od uvoznikov, zajetih v vzorcu, enega uporabnika Skupnosti in enega dobavitelja v Skupnosti iz zgornjega dela nabavne verige.

(7)

Tudi združenje nemških uvoznikov oziroma distributerjev (Fachverband des Schrauben-Großhandels e.V.) je v pisni obliki predstavilo svoje vidike. Vse stranke, ki so za to zaprosile v navedenem roku, ter podale razloge, zakaj bi jih bilo treba zaslišati, so dobile priložnost za zaslišanje.

(8)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za predhodno ugotovitev dampinga, posledične škode in interesa Skupnosti, ter opravila preiskave v prostorih naslednjih podjetij:

(9)

Preiskava dampinga je zajemala obdobje od 1. julija 2003 do 30. junija 2004 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Pregled škode je zajemalo obdobje od 1. januarja 2001 do 30. junija 2004 („obravnavano obdobje“).

(10)

Pritrdilni elementi iz nerjavnega jekla in njihovi deli so sorniki, matice in vijaki iz nerjavnega jekla, ki se uporabljajo za mehanično združevanje dveh ali več elementov. Vijaki so pritrdilni izdelki z zunanjim navojem na peclju. Lahko se uporabljajo brez kakršnega koli drugega dela in pritrdijo v les (lesni vijaki) ali kovinske plošče (samorezni vijaki) ali se kombinirajo z matico in podložkami, da oblikujejo sornik. Vijaki imajo lahko različne oblike glav (čašasto, udrto, plosko, šesterokotno itd.), dolžine pecljev in premere. Pecelj je lahko v celoti ali deloma izrezan z navoji. Pritrdilni elementi iz nerjavnega jekla in njihovi deli se uporabljajo v različnih potrošniških panogah in v širokem razponu končnih aplikacij, kjer je potrebna odpornost proti rjavenju zaradi vplivov ozračja in kemičnih vplivov in kjer je morda bistvena tudi higiena, kot so oprema za obdelavo in shranjevanje prehrambnih izdelkov, oprema v kemični industriji, izdelava medicinske opreme, oprema javne razsvetljave, ladjedelništvo itd.

(11)

Pritrdilni elementi iz nerjavnega jekla in njihovi deli, tj. sorniki, matice in vijaki iz nerjavnega jekla, ki se uporabljajo za mehanično združevanje dveh ali več elementov, so običajno prijavljeni pod oznakami KN 7318 12 10, 7318 14 10, 7318 15 30, 7318 15 51, 7318 15 61, 7318 15 70 in 7318 16 30. Tipov pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov je precej, vsak pa je opredeljen s svojimi posebnimi fizičnimi in tehničnimi lastnostmi ter razredom nerjavnega jekla, iz katerega je izdelan.

(12)

Med preiskavo so uvozniki in nemško združenje uvoznikov oziroma distributerjev navedli, da bi bilo treba matice zaradi domnevnega pomanjkanja proizvodnje v Skupnosti izvzeti iz obsega preiskave.

(13)

To vprašanje je bilo obravnavano. Med začasno preiskavo so se pojavili dvomi, ali bi lahko matice zares obravnavali kot samostojen izdelek med drugimi pritrdilnimi elementi iz nerjavnega jekla in njihovimi deli. V zvezi s tem je treba dodatno raziskati številne vidike, npr. ali in koliko se sorniki in matice tržijo skupaj kot sistem, koliko se ti tipi razvijajo skupaj itd. Dodatno bo treba proučiti tudi, koliko so proizvajalci v Skupnosti zmožni ponuditi te sisteme. Na tej podlagi je bilo začasno odločeno, da matice, ki so običajno prijavljene pod oznako KN 7318 16 30, ne bodo vključene v opredelitev zadevnega izdelka.

(14)

V zvezi s tem je primerno omeniti, da celoten uvoz iz Filipinov pravzaprav zajema matice. Če bo torej na določeni stopnji preiskave odločeno, da matice ne bodo vključene v obseg izdelka, bo treba postopek v zvezi s Filipini zaključiti.

(15)

Uvozniki in nemško združenje uvoznikov/distributerjev so še trdili, da bi bilo treba obseg izdelka omejiti na oznaki KN 7318 15 61 in 7318 15 70, tj. vijake iz nerjavnega jekla s šesterokotno udrto glavo in šesterokotne sornike iz nerjavnega jekla, ker v Skupnosti proizvodnja vseh drugih vrst pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov ni bila zadostna. Vendar pa je preiskava potrdila, da se ti drugi tipi pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov proizvajajo v Skupnosti. Tako zahtevka ni bilo mogoče sprejeti.

(16)

Ugotovljeno je bilo, da so razen matic vsi tipi zajeti pod široko opredelitvijo pritrdilnih elementov in imajo enake osnovne fizične in tehnične lastnosti, enake osnovne načine uporabe in enake distribucijske poti.

(17)

Zato vsi različni tipi pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov, razen matic, ki so običajno prijavljene pod oznakami KN 7318 12 10, 7318 14 10, 7318 15 30, 7318 15 51, 7318 15 61 in 7318 15 70 in so s poreklom iz LRK, Indonezije, Malezije, Tajvana, Tajske in Vietnama, za namen te preiskave začasno tvorijo en sam izdelek („zadevni izdelek“).

(18)

Komisija je ugotovila, da imajo vsi pritrdilni elementi iz nerjavnega jekla in njihovi deli, proizvedeni in prodani na ustreznih domačih trgih v LRK, Indoneziji, Maleziji, Tajvanu, na Tajskem in v Vietnamu, in tisti, ki so iz zadevnih držav izvoženi v Skupnost, ter tisti, ki jih v Skupnosti proizvede in proda industrija Skupnosti, enake fizične, kemične in tehnične značilnosti ter načine uporabe. Zato se začasno sklene, da so vsi ti izdelki podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(19)

Glede na veliko proizvajalcev izvoznikov v LRK in Tajvanu je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe.

(20)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, se je od proizvajalcev izvoznikov zahtevalo, da se v 15 dneh od dneva začetka preiskave javijo ter zagotovijo osnovne informacije o svojem izvozu in domači prodaji, natančen opis svojih dejavnostih glede proizvodnje zadevnega izdelka ter imenih in dejavnostih vseh svojih povezanih družb, udeleženih v proizvodnji in/ali prodaji zadevnega izdelka. Komisija se je posvetovala tudi z organi oblasti v LRK in Tajvanu.

(21)

V LRK sta se odzvala samo dva proizvajalca izvoznika in zagotovila zahtevane informacije v tritedenskem roku, določenem v členu 17(2) osnovne uredbe. V teh okoliščinah se je Komisija odločila, da vzorčenje za proizvajalce izvoznike v LRK ni potrebno.

(22)

V Tajvanu se je odzvalo devetinštirideset podjetij in zagotovilo zahtevane informacije v roku, določenem v členu 17(2) osnovne uredbe. Vendar pa je med obdobjem preiskave le sedemintrideset proizvajalcev izvoznikov prijavilo izvoz v Skupnost. Tiste proizvajalce izvoznike, ki so med obdobjem preiskave izvažali zadevni izdelek v Skupnost in izrazili željo po sodelovanju v vzorcu, se je na začetku obravnavalo kot sodelujoča podjetja in se jih je upoštevalo pri izbiri vzorca. Enajst od preostalih dvanajstih podjetij so bili trgovci ali proizvajalci izvozniki, ki med obdobjem preiskave niso izvažali v Skupnost. Zato teh podjetij ni mogoče upoštevati za izračun dampinga. Na koncu je treba omeniti, da je bilo eno od preostalih dvanajstih podjetij ekskluzivni proizvajalec izvoznik matic in ga začasni ukrepi zato niso zadevali.

(23)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki so predstavljali okrog 78 % celotnega izvoza zadevnega izdelka iz Tajvana v Skupnost.

(24)

Za proizvajalce izvoznike, ki se v zgoraj omenjenem obdobju niso javili, je veljalo, da pri preiskavi ne sodelujejo.

(25)

V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je izbira temeljila na največjem reprezentativnem obsegu izvoza, ki bi ga bilo mogoče razumno preiskati v razpoložljivem času. Na tej podlagi je bilo za vzorec izbranih pet tajvanskih proizvajalcev izvoznikov. Izbrana podjetja so predstavljala okrog 47 % tajvanskega izvoza v Skupnosti in okrog 57 % domače prodaje v Tajvanu. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe se je posvetovalo s tajvanskimi oblastmi in te niso imele nobenega ugovora.

(26)

Dvaintrideset sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki na koncu niso bili obdržani v vzorcu, je bilo prek tajvanskih oblasti obveščenih, da se bo protidampinška dajatev za njihov izvoz izračunala v skladu z določbami člena 9(6) osnovne uredbe.

(27)

Vsem petim v vzorcu zajetim podjetjem so bili poslani vprašalniki za izpolnitev in odgovore vseh petih je Komisija prejela v danih rokih.

(28)

Dva proizvajalca izvoznika v Tajvanu, ki nista bila vključena v vzorec, sta zahtevala individualno stopnjo dampinga in stopnjo morebitne dajatve glede na uporabo členov 9(6) in 17(3) osnovne uredbe. Glede na veliko udeleženih držav in strank ter časovnih omejitev je Komisija sklenila, da proizvajalcem izvoznikom na Tajskem ni mogoče odobriti individualne preiskave, ker bi bilo to preveč obremenilno in bi preprečilo pravočasen zaključek preiskave. Poleg tega je treba omeniti, da je eden od proizvajalcev izvoznikov, ki sta zahtevala takšno individualno preiskavo, izdeloval le matice, ki so, kakor je navedeno zgoraj, začasno izločene iz obsega tega postopka.

(29)

Glede na veliko proizvajalcev Skupnosti je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe. Zato je Komisija prosila proizvajalce Skupnosti, da zagotovijo informacije v zvezi s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka.

(30)

Odzvalo se je osem proizvajalcev Skupnosti in zagotovilo zahtevane informacije v roku, določenem v členu 17(2) osnovne uredbe. V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je Komisija za vzorec izbrala štiri podjetja v dveh državah članicah, tri v Italiji in eno v Nemčiji, saj so predstavljala največji reprezentativni obseg proizvodnje v Skupnosti (okrog 50 %), ki bi jih upravičeno bilo mogoče preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe se je Komisija posvetovala z združenjem proizvajalcev Skupnosti in to ni imelo nobenega ugovora. Poleg tega se je od preostalih štirih proizvajalcev, ki se nahajajo v Belgiji, Nemčiji, Italiji in Združenem kraljestvu, zahtevalo, da zagotovijo določene splošne podatke za analizo škode. Sodelovali so vsi v vzorcu zajeti proizvajalci Skupnosti in dva druga proizvajalca Skupnosti in v roku poslali odgovore na vprašalnik. Eno od dveh sodelujočih podjetij, ki nista bili zajeti v vzorcu, je bilo ekskluzivni proizvajalec določenih posebnih matic, začasno izvzetih iz obsega preiskave, zato se to podjetje ni več obravnavalo za začasne ugotovitve.

(31)

Glede na veliko uvoznikov v Skupnosti je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe. Zato je Komisija pozvala uvoznike, naj zagotovijo informacije o uvozu in prodaji zadevnega izdelka.

(32)

Na podlagi prejetih informacij je Komisija za vzorec izbrala pet uvoznikov v štirih državah članicah, dva v Nemčiji, enega v Italiji, enega na Švedskem in enega v Združenem kraljestvu. Opravljena so bila posvetovanja z dvema znanima združenjema uvoznikov. Ti uvozniki so predstavljali največji reprezentativni obseg prodaje znanih uvoznikov v Skupnosti (okrog 37 %), ki bi ga upravičeno bilo mogoče preiskati v razpoložljivem času. Štirje uvozniki so sodelovali in poslali odgovore na vprašalnik. Švedski uvoznik sodelovanja ni nadaljeval, popolne odgovore z vsemi zahtevanimi informacijami pa sta prispevala le dva uvoznika.

(33)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se pri protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom, s poreklom iz LRK in Vietnama, normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce izvoznike, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila, določena v členu 2(7)(c) osnovne uredbe, tj. kjer je razvidno, da v zvezi s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka prevladujejo pogoji tržnega gospodarstva. Zgolj zaradi lažjega sklicevanja so ta merila na kratko povzeta spodaj:

(34)

Dva kitajska in en vietnamski proizvajalec so v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe zahtevali MET, in v določenih rokih odgovorili na obrazec zahtevka za MET za proizvajalce izvoznike.

(35)

En kitajski proizvajalec je bil v fazi zagona in ni imel nobenih revidiranih oziroma kakršnih koli drugih finančnih poročil. Komisija je menila, da pomanjkanje takšnih poročil preprečuje ugotovitev, ali sta izpolnjeni merili 2 in 3. Zato je bilo sklenjeno, da podjetje ni izpolnjevalo zahtev za MET. Podjetje je bilo ustrezno obveščeno in ni podalo nobenega ugovora.

(36)

Za drugega kitajskega proizvajalca izvoznika je Komisija poiskala vse informacije, ki so se zdele potrebne, in v prostorih zadevnega podjetja preverila vse informacije, predložene v zahtevku za MET.

(37)

Preverjanje je pokazalo, da podjetje ni imelo niti enega popolnega kompleta osnovne računovodske dokumentacije, ki se pripravlja in revidira v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Čeprav so poročila revidirali neodvisni zunanji revizorji, so še naprej ostali številni problemi in neskladja. Med potekom preiskave je podjetje predložilo razlikujoče se različice svojih poročil, ki so vse vsebovale bistvene napake, kot sta neujemanje zaključnih in otvoritvenih stanj zaporednih finančnih let (IAS I) ali domnevne spremembe v računovodski politiki, ki niso bile pravilno utemeljene s kakršnim koli razkritjem v poročilih (IAS 8). Z drugimi evidencami podjetja ni bilo mogoče uskladiti pomembnih podatkov, kot je obseg prodaje. Poleg tega je podjetje prijavilo precejšen dobiček, v resnici pa se je izkazalo, da je imelo precejšnjo izgubo, in predstavljena poročila niso vsebovala ustreznih konsolidiranih podatkov o prometu, ki bi zajemali vse dejavnosti podjetja. V poročilih revizorjev navedene težave sploh niso bile omenjene.

Glede na zgoraj navedeno, merilo 2 ni bilo izpolnjeno. Zato je bilo sklenjeno, da podjetje ni izpolnjevalo pogojev, določenih v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(38)

Za vietnamskega proizvajalca je Komisija poiskala vse informacije, za katere je menila, da so potrebne.

(39)

Sklenjeno je bilo, da merilo 1 ni bilo izpolnjeno. Predvsem je bilo ugotovljeno, da obstaja določena količinska omejitev izvoza in domače prodaje. Omejitev je bila navedena v dovoljenju za poslovno naložbo, vlogi za izdajo tega dovoljenja in aktu o ustanovitvi podjetja. Tudi vse odločitve o zadevah, ki vključujejo politiko zakupa zemljišča, v dovoljenju za poslovno naložbo podjetja izrecno določa država. Za podjetje velja tudi opustitev plačila za zakup zemljišča, dokler ne bodo zaključeni njegovi osnovni gradbeni načrti, ter dodatna opustitev plačila za zakup zemljišča za več let. V teh okoliščinah je bilo ugotovljeno, da podjetje ni dokazalo, da so bili njegove poslovne odločitve in stroški oblikovani v odziv na tržne pogoje in brez večjega vmešavanja države.

(40)

Sklenjeno je bilo, da merilo 2 ni bilo izpolnjeno, saj, v nasprotju z IAS 1, finančni izkazi za leto 2002 niso bili pravočasno objavljeni in ustrezno revidirani.

(41)

Zato je bilo sklenjeno, da podjetje ni izpolnjevalo pogojev, določenih v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(42)

Zadevni proizvajalci izvozniki na Kitajskem in v Vietnamu ter industrija Skupnosti so imeli možnost predložitve pripomb na zgornje ugotovitve.

(43)

Dva proizvajalca izvoznika sta izpodbijala odločitev in uveljavljala mnenje, da bi jima bilo treba odobriti MET.

(44)

Kitajski proizvajalec izvoznik je menil, so bile uporabljene računovodske politike v skladu s kitajskimi računovodskimi pravili za podjetja in prakso.

(45)

Glede tega je ugotovljeno, da mora v skladu z merili člena 2(7)(c) osnovne uredbe Komisija proučiti, ali so poročila podjetij pripravljena in revidirana v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Skladnost ali neskladnost s kitajskimi standardi ni odločilna za oceno MET. Poleg tega utemeljujejo ugotovitve preverjanja bodisi neskladnost z osnovnimi računovodskimi načeli ali precejšnje računovodske spremembe, ki jih je treba ustrezno dokumentirati in razložiti.

(46)

Ne glede na zgornje je ugotovljeno, da kitajski računovodski sistem za podjetja v členu 155 zahteva, da podjetja k računovodskim izkazom predložijo popolne in podrobne opombe. Ker v poročilih podjetja ni bilo nobenih pomembnih opomb ali razlag, se zdi, da revizija ni kršila le mednarodnih računovodskih standardov, temveč ni bila skladna niti s kitajskimi standardi.

(47)

Zato je bilo sklenjeno, da opombe kitajskega proizvajalca izvoznika niso bile utemeljene, in mu MET ni bilo mogoče odobriti.

(48)

Vietnamski proizvajalec izvoznik je uveljavljal mnenje, da razmerje med izvozom in domačo prodajo, ki je navedeno v dovoljenju za poslovno naložbo, ni zavezujoče in zgolj odraža posebne davčne spodbude, ki jih je vietnamska vlada uvedla za spodbujanje naložb. Zato po njegovem mnenju nobena državna oblast ne predpisuje, koliko lahko podjetje proda na izvoznem in domačem trgu.

(49)

V zvezi s tem je ugotovljeno, da ni nobene neposredne povezave med določbami, ki zadevajo izdajo dovoljenja, ter določbami, ki zadevajo davčna in finančna vprašanja. Poleg tega dovoljenje za poslovno naložbo ni vsebovalo nobene navedbe, da se razmerje izvozne prodaje določa izključno zaradi davčnih razlogov.

(50)

Glede zakupa zemljišča je podjetje menilo, da postopek zakupa zemljišča, po katerem se ravnajo v Vietnamu, ni bil v nasprotju z načeli tržnega gospodarstva in da so bile vse posebne določbe v zvezi s politiko zakupa zemljišč izključno pobude, ki jih uporablja vietnamska vlada, da bi pritegnila tuje naložbe. Proizvajalec izvoznik je trdil, da je že sam znesek zakupa neke vrste „davek“ in da je kupil zemljišče od drugega podjetja, ki je „prvotni lastnik“.

(51)

Ugotovljeno je, da v Vietnamu ni prostega trga zemljišč. V skladu z vladnim obvestilom, ki ga je predložilo podjetje, določa ceno zemljišč država. Glede argumenta v zvezi z nakupom zemljišča od „prvotnega lastnika“ je treba povedati, da je ta izraz precej zavajajoč, saj v Vietnamu ne poznajo zasebnega lastništva zemljišč. Podjetje se je pravzaprav sklicevalo na nadomestilo za pravico do uporabe zemljišča, plačano prejšnjemu najemniku, ki jo je enostransko določila država. Poleg tega ni bilo predloženega nobenega dokaza, ki bi lahko podprl navedbo, da je zakup zemljišča neke vrste „davek“. Vsekakor, kakor je navedeno v uvodni izjavi (39), podjetje ne plačuje nikakršnega zakupa zemljišča za več let.

(52)

Glede merila 2 je podjetje uveljavljalo mnenje, da so revizorji sicer opazili, da je podjetje svoje finančne izkaze za leto 2002 objavilo kasneje, kot je predpisano v mednarodnih računovodskih standardih, vendar je podjetje prejelo odobritev Ministrstva za finance, da prezre to nedoslednost.

(53)

Ugotovljeno je, da revizijsko poročilo ni potrdilo te navedbe. Revizorji so ravno nasprotno navedli, da je bila revizija opravljena v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in da ni bilo vključenih nobenih rezervacij glede poročil ali razlage v obliki opombe, zakaj je podjetje odstopalo od jasno določene prakse mednarodnih računovodskih standardov. Poleg tega dejstvo, da lahko pismo, ki ga je izdalo Ministrstvo za finance, domnevno spremeni ali ublaži jasno določeno zakonsko politiko, dokazuje, da se mednarodni računovodski standardi v praksi niso pravilno uporabljali.

(54)

Zato je bilo sklenjeno, da merili 1 in 2 nista izpolnjeni in zaradi tega MET ni mogoče odobriti.

(55)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, zajete v navedenem členu, določi dajatev za celotno državo, če sploh, razen ko lahko podjetja dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila, določena v členu 9(5) osnovne uredbe.

(56)

V zvezi z LRK sta oba sodelujoča proizvajalca izvoznika, ki sta zaprosila za MET, zahtevala tudi individualno obravnavo, če jima MET ne bi bil odobren.

(57)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da sta obe podjetji izpolnjevali vse zahteve za individualno obravnavo, kakor je določeno v členu 9(5) osnovne uredbe.

(58)

Zato je bilo sklenjeno, da se individualna obravnava odobri naslednjima proizvajalcema izvoznikoma v LRK:

(59)

V Vietnamu je proizvajalec izvoznik, ki je zaprosil za MET, zahteval tudi individualno obravnavo, če mu MET ne bi bil odobren.

(60)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da to podjetje ni izpolnjevalo vseh zahtev za individualno obravnavo, določenih v členu 9(5) osnovne uredbe.

Predvsem je bilo ugotovljeno, kakor je opredeljeno v zgornji analizi podjetja, ki deluje v tržnem gospodarstvu, da podjetje ni prosto določalo količin izvozne prodaje, temveč je te fiksno določala država v poslovnem dovoljenju podjetja. Zato je bilo ugotovljeno, da podjetje ni izpolnjevalo pogojev za odobritev individualne obravnave.

(61)

V danem roku sta za individualno obravnavo zaprosila še dva druga vietnamska proizvajalca izvoznika. Vendar pa je eden predložil nepopoln odgovor na vprašalnik, drugi pa na vprašalnik sploh ni odgovoril.

Podjetji nista zagotovili zahtevanih informacij ali kakršne koli druge razlage. Zato je Komisija sklenila, da ti podjetji nista dokazali, da izpolnjujeta pogoje za odobritev individualne obravnave.

(62)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se v gospodarstvih v prehodu normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim ni bil odobren MET, določi na podlagi cene ali računsko določene vrednosti v primerljivi državi.

(63)

V obvestilu o začetku je bila za ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK in Vietnam predlagana Indija. Komisija je povabila vse zainteresirane stranke, naj izrazijo svoje vidike o tem.

Različne zainteresirane stranke so predložile pripombe, v katerih so za primerljivo državo predlagale Tajvan, Tajsko, Republiko Korejo ali Italijo. Komisija se je obrnila na znana podjetja v Indiji, ki je bila prvotno predvidena kot ustrezna primerljiva država. Vendar pa od proizvajalcev v Indiji ni prejela nobenih odgovorov na vprašalnik ali kakršnih koli smiselnih pripomb. Stranke, ki so predlagale Republiko Korejo in Italijo, niso o teh državah zagotovile nobenih posebnih informacij. Zato se ju ni nadalje obravnavalo kot drugi možni primerljivi državi.

Glede Tajske je ugotovljeno, da je med preiskavo iz podatkov sodelujočih proizvajalcev postalo jasno, da na Tajskem ni nikakršne domače prodaje v običajnem poteku trgovanja in je zato ni mogoče obravnavati kot primerljive države.

Ugotovljeno pa je bilo, da ima Tajvan, ki je eden največjih svetovnih proizvajalcev zadevnega izdelka, reprezentativen domači trg, na katerem široka paleta izdelkov in veliko dobaviteljev zagotavljata zadostno raven konkurence. V preiskavi je ugotovila precejšnjo domačo prodajo štirih v vzorcu zajetih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Tajvanu med običajnim potekom trgovanja.

(64)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da je Tajvan ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(65)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija v vsaki državi izvoznici najprej proučila, ali je bila domača prodaja zadevnega izdelka neodvisnim kupcem vsakega proizvajalca izvoznika reprezentativna, tj. ali je bil skupni obseg takšne prodaje enak 5 % ali več skupnega obsega ustrezne izvozne prodaje v Skupnost.

(66)

Komisija je potem opredelila tipe izdelkov, ki so jih na domačem trgu prodajala podjetja z reprezentativno domačo prodajo, ki so bili enaki ali neposredno primerljivi s tipi, prodajanimi za izvoz v Skupnost. Uporabljena so bila naslednja merila: oznaka KN, tip uporabljene surovine, številka DIN (tj. številčna oznaka, pod katero je izdelek uvrščen v nomenklaturi DIN), premer v milimetrih, dolžina v milimetrih.

(67)

Domača prodaja določene vrste izdelka je veljala za dovolj reprezentativno, kadar je obseg navedenega izdelka, prodanega neodvisnim kupcem na domačem trgu med obdobjem preiskave, predstavljal 5 % ali več skupnega obsega primerljivega tipa izdelka, prodanega za izvoz v Skupnost.

(68)

Komisija je potem proučila, ali bi za domačo prodajo vsakega podjetja v vsaki državi izvoznici lahko veljalo, da je bila dosežena med običajnim potekom trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(69)

To je bilo izvedeno z ugotavljanjem deleža domače prodaje neodvisnim kupcem za vsak izvožen tip izdelka, ki je bil na domačem trgu med obdobjem preiskave prodan z izgubo:

(70)

Pri tipih, ki so jih preiskovana podjetja prodala za izvoz v Skupnost in pri katerih so bile izpolnjene zahteve iz zgornjih oddelkov 3.2.3 do 3.2.4(a) in (b), je normalna vrednost za ustrezne tipe izdelkov temeljila na dejanskih cenah, plačanih ali plačljivih s strani neodvisnih kupcev med obdobjem preiskave na domačem trgu preiskovane države, kakor je določeno v členu 2(1) osnovne uredbe.

(71)

Pri tipih izdelkov, zajetih v zgornjem oddelku 3.2.4(c), ter pri tipih izdelkov, ki jih proizvajalec izvoznik na domačem trgu preiskovani držav ni prodal v reprezentativnih količinah, kakor je navedeno v zgornjem oddelku 3.2.3, je bilo treba normalno vrednost računsko določiti.

Pri oblikovanju normalne vrednosti v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe so bili nastali prodajni, splošni in upravni stroški ter tehtani povprečni dobiček, ki so ga imeli med običajnim potekom trgovanja v obdobju preiskave zadevni sodelujoči proizvajalci izvozniki pri domači prodaji podobnega izdelka, dodani njihovim lastnim povprečnim stroškom proizvodnje med obdobjem preiskave. Po potrebi so bili prijavljeni proizvodni stroški ter prodajni, splošni in upravni stroški popravljeni, preden se jih je uporabilo v preskusu običajnega poteka trgovanja in pri računskem določanju normalnih vrednosti.

V preiskovanih državah, v katerih med običajnim potekom trgovanja v obdobju preiskave ni bilo proizvajalcev izvoznikov z domačo prodajo podobnega izdelka ali enako splošno kategorijo izdelkov, je bila normalna vrednost računsko določena z uporabo stroškov proizvodnje zadevnega proizvajalca izvoznika, ki so bili po potrebi popravljeni. Začasno je veljalo, da je tem stroškom proizvodnje primerno dodati tehtano povprečje nastalih prodajnih, splošnih in upravnih stroškov ter dobiček, ki so ga v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe pri svoji domači prodaji podobnega izdelka med obdobjem preiskave dosegli štirje v vzorcu zajeti sodelujoči proizvajalci izvozniki iz Tajvana.

(72)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za LRK in Vietnam določena na podlagi preverjenih informacij, prejetih od proizvajalcev v primerljivi državi, tj. na podlagi plačanih ali plačljivih cen na domačem trgu Tajvana za primerljive tipe izdelkov, kadar je bilo ugotovljeno, da so bile oblikovane med običajnim potekom trgovanja, ali na podlagi računsko določenih normalnih vrednosti, kadar za primerljive tipe izdelkov med običajnim potekom trgovanja ni bilo ugotovljene nobene domače prodaje.

Posledično je bila normalna vrednost določena kot tehtana povprečna cena domače prodaje nepovezanim strankam ali računsko določena vrednost po tipu štirih v vzorcu zajetih sodelujočih proizvajalcev v Tajvanu.

(73)

Ker ni bil odobren noben MAT, je bila normalna vrednost za LRK določena, kakor je opredeljeno v zgornji uvodni izjavi 72.

(74)

Za edinega indonezijskega sodelujočega proizvajalca izvoznika je bilo ugotovljeno, da ni bilo nobene domače prodaje podobnega izdelka. Zato je bilo treba normalno vrednost računsko določiti v skladu z določbami iz zgornje uvodne izjave 71.

(75)

Ugotovljeno je, da je drugi indonezijski proizvajalec izvoznik uvodoma odgovoril na vprašalnik, ki ga je poslala Komisija, kasneje pa prenehal poslovati, tako da je bila nemogoča kakršna koli preveritev njegovega odgovora na vprašalnik. Zato je bilo sklenjeno, da zadevno podjetje ni več sodelovalo v preiskavi. Podjetje in indonezijske oblasti so bili ustrezno obveščeni in niso predložili pripomb na razvoj teh dogodkov.

(76)

Za dva sodelujoča malezijska proizvajalca izvoznika, ki sta imela sedež v prostotrgovinskih conah, je bilo ugotovljeno, da so bile prijavljene domače prodaje podobnega izdelka opravljene predvsem prostotrgovinskim conam ali carinskim skladiščem, tj. namenjene izvozu s strani drugih neodvisnih kupcev.

Zato je bilo sklenjeno, da med obdobjem preiskave za ta dva proizvajalca izvoznika ni bilo reprezentativne domače prodaje in je bilo treba normalno vrednost računsko določiti v skladu z določbami iz zgornje uvodne izjave 71.

(77)

Za štiri proizvajalce izvoznike se je normalna vrednost določila v skladu z metodologijo iz zgornjih uvodnih izjav 65 do 71.

(78)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da sta bila dva od teh štirih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov povezana. Ti podjetji sta na domačem trgu podobni izdelek prodajali prek povezanega prodajnega podjetja in neposredno nepovezanim strankam. Ugotovljeno je, da je v skladu s tretjim odstavkom člena 2(1) osnovne uredbe za tipe izdelkov, prodajanih povezanemu prodajnemu podjetju, te prodaje mogoče obravnavati, kakor da niso bile opravljene med običajnim potekom trgovanja. Zato in zaradi določitve normalne vrednosti se je od obeh podjetij precej pred preveritvijo na kraju samem zahtevalo, naj predložita cene, ki jih povezano preprodajno podjetje zaračunava prvemu neodvisnemu kupcu. Na kraju samem je bilo ugotovljeno, da sodelujoča proizvajalca ne moreta predložiti takšnih informacij. Preprodajno podjetje je zadevni izdelek kupovalo od različnih virov, vključno z dvema proizvajalcema izvoznikoma, in ga prodajalo končnim uporabnikom, prodajalcem na drobno in distributerjem. Vendar pa preprodajno podjetje s svojo računovodsko dokumentacijo ni moglo dokazati, kateri izdelki so bili kupljeni od obeh sodelujočih proizvajalcev, in zato tudi ni moglo navesti maloprodajnih cen, ki so veljale pri prodaji takšnih izdelkov neodvisnim kupcem.

Na podlagi zgoraj navedenega Komisija začasno sklepa, da se prodaja zadevnega izdelka na domačem trgu prek povezanega preprodajnega podjetja ne bo upoštevala pri izračunu normalne vrednosti, ker je preostalo domačo prodajo še vedno mogoče obravnavati kot reprezentativno.

(79)

Za petega v vzorcu zajetega proizvajalca izvoznika v Tajvanu je bilo ugotovljeno, da ni bilo nobene domače prodaje podobnega izdelka. Zato je bila normalna vrednost računsko določena v skladu z določbami iz zgornje uvodne izjave 71. Vendar pa so bila med preiskavo odkrita precejšnja neskladja v predloženih informacijah. Prvič, podjetje ni razvrstilo različnih tipov zadevnega izdelka v skladu z jasnimi specifikacijami Komisije in zato za precej tipov izdelka ni bilo mogoče opraviti primerjave z domačo prodajo drugih proizvajalcev v Tajvanu. Drugič, med preveritvijo na kraju samem ni bilo mogoče uskladiti stroškov proizvodnje zadevnega izdelka, prijavljenih v odgovoru na vprašalnik, s stroški prodanega blaga, navedenimi v tabeli izkaza uspeha v odgovoru na vprašalnik ali v kateri koli računovodski dokumentaciji podjetja. Prav tako ni bilo mogoče ugotoviti povezave med nakupi surovin in prijavljenimi stroški proizvodnje na tip izdelka. Po preveritvenem obisku je podjetje predložilo nove stroške proizvodnje, ki jih ni bilo mogoče podpreti s preverjenimi informacijami.

Zaradi zgoraj navedenega razvoja dogodkov in v skladu s členom 18 osnovne uredbe je bilo podjetje obveščeno, da določenih informacij ni mogoče uporabiti za dampinške izračune in da bodo začasne ugotovitve delno dokazane na podlagi razpoložljivih dejstev. Tako je za oblikovanje računsko določene normalne vrednosti Komisija uporabila popravljene stroške proizvodnje za izvožene tipe izdelkov, ki jih je bilo mogoče jasno ugotoviti na podlagi razpoložljivih specifikacij. K tem stroškom proizvodnje so bili dodani tehtani povprečni prodajni, splošni in upravni stroški ter dobiček od domače prodaje drugih štirih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Tajvanu.

(80)

Za štiri tajske sodelujoče proizvajalce izvoznike je bilo ugotovljeno, da med običajnim potekom trgovanja ni bilo nobene reprezentativne domače prodaje podobnega izdelka. Zato je bilo treba normalno vrednost računsko določiti v skladu z določbami iz zgornje uvodne izjave 71.

(81)

Ker nobenemu vietnamskemu proizvajalcu izvozniku ni bil odobren MET, je bila normalna vrednost za Vietnam določena, kakor je opredeljeno v zgornji uvodni izjavi 72.

(82)

Izvoz obeh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki jima je bila odobrena individualna obravnava, je bil opravljen neposredno neodvisnim kupcem v Skupnosti. Zato so izvozne cene temeljile na dejansko plačanih ali plačljivih cenah za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(83)

Izvoz edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika je bil opravljen neposredno neodvisnim kupcem v Skupnosti. Zato je izvozna cena temeljila na dejansko plačanih ali plačljivih cenah za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(84)

Za enega proizvajalca izvoznika, ki je neposredno izvažal neodvisnim kupcem v Skupnost, je bila izvozna cena določena na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih cen za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(85)

Drugi malezijski proizvajalec izvoznik je izvažal zadevni izdelek neodvisnim kupcem in enemu povezanemu podjetju v Skupnosti. Za izvoze neodvisnim strankam je bila izvozna cena določena na dejansko plačanih ali plačljivih cenah za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. Za izvoze povezani stranki je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, tj. na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki prvič ponovno prodani neodvisnemu kupcu. V ta namen so bili opravljeni popravki, da bi upoštevali vse stroške, vključno s pristojbinami in davki, nastale med uvozom in ponovno prodajo, ter normalno rastoče dobičke neodvisnih sodelujočih uvoznikov, tako da bi bilo mogoče določiti zanesljivo izvozno ceno.

(86)

Izvozne prodaje proizvajalcev izvoznikov v Skupnost so potekale neposredno neodvisnim kupcem ali prek trgovskih podjetij, ki se nahajajo v Tajvanu.

(87)

Pri izvozni prodaji v Skupnost, ki je potekala neposredno neodvisnim kupcem, so bile izvozne cene določene na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih cen za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(88)

Pri izvozni prodaji v Skupnost, ki je potekala prek trgovskih podjetij, so bile izvozne cene določene na podlagi cen izdelka, ko so ga zadevni proizvajalci prodali trgovskim podjetjem za izvoz v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(89)

En proizvajalec izvoznik, ki je prodajal zadevni izdelek tudi prek trgovskih podjetij v Tajvanu, ni mogel predložiti nobene podporne dokumentacije, ki bi pojasnila namembne kraje njegovih izdelkov, prodanih prek trgovcev. Takšnih prodaj se torej ni upoštevalo in izvozna cena je temeljila zgolj na neposrednem izvozu neodvisnim kupcem v Skupnosti.

(90)

Izvoz štirih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je bil opravljen neposredno neodvisnim kupcem v Skupnosti. Zato je izvozna cena temeljila na dejansko plačanih ali plačljivih cenah za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(91)

Kot je bilo razloženo v zgornji analizi individualne obravnave, je v Vietnamu sodelovalo samo eno podjetje, ki pa mu ni bila odobrena individualna obravnava. Poleg tega je to podjetje delovalo kot podizvajalec tajvanskega povezanega podjetja, ki je sodelovalo pri preiskavi. Tajvansko podjetje je bilo lastnik surovin in je opravljalo vse dejavnosti v zvezi z izvozno prodajo. Vendar pa s svojimi poročili ni moglo dokazati, da so izvozne cene pri prodaji neodvisnim kupcem, prijavljene v odgovoru vietnamskega podizvajalca na vprašalnik, zadevale izdelke, proizvedene v Vietnamu in izvožene v Skupnost. Zato takšnih cen ni mogoče uporabiti kot cene izvoza iz Vietnama v Skupnost. Podjetje je bilo ustrezno obveščeno. Ker ni bilo na voljo nobenega drugega vira, so bile izvozne cene začasno utemeljene na Eurostatovih statističnih podatkih o uvozu za vse proizvajalce izvoznike.

(92)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila opravljena na osnovi franko tovarna.

(93)

Zaradi zagotovitve poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno se je v obliki popravkov ustrezno upoštevalo razlike, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Vsem preiskovanim proizvajalcem izvoznikom so bila, kjer je bilo primerno in utemeljeno, odobrena nadomestila za razlike v stroških prevoza, stroških pomorskega prevoza in zavarovanja, manipulativnih stroških, stroških nakladanja ter dodatnih stroških, stroških pakiranja, stroških kredita, stroških garancije in jamstva ter stroških provizije.

(94)

V skladu s členom 2(11) in (12) so bile stopnje dampinga določene na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti po tipu izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno po tipu izdelka, kakor je določena zgoraj.

(95)

Stopnja dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki so se javili v skladu s členom 17 osnovne uredbe, vendar niso bili individualno obravnavani, je bila določena na podlagi tehtanega povprečja stopenj dampinga podjetij v vzorcu v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe.

(96)

Za proizvajalce izvoznike, ki niso niti odgovorili na vprašalnik Komisije niti se niso kako drugače javili, je bila stopnja dampinga v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe določena na podlagi razpoložljivih dejstev.

(97)

Za določitev stopnje dampinga nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov je bila najprej določena stopnja nesodelovanja. V ta namen je bil obseg izvoza v Skupnost, ki so ga prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, primerjan z ustreznimi Eurostatovi statističnimi podatki o uvozu.

(98)

Kadar je bila raven nesodelovanja visoka, tj. višja od 20 %, je veljalo, da je za nesodelujoče proizvajalce izvoznike ustrezno določiti stopnjo dampinga na ravni, ki je višja od najvišje stopnje dampinga, določene za sodelujoče proizvajalce izvoznike. Vsekakor obstaja razlog za prepričanje, da je visoka raven nesodelovanja posledica dejstva, da so nesodelujoči proizvajalci izvozniki v preiskovani državi na splošno izvajali damping na višji ravni kot kateri koli sodelujoči proizvajalec izvoznik. Zato je bila v takšnih primerih stopnja dampinga določena na ravni, ki ustreza tehtani povprečni stopnji dampinga najbolje prodajanih reprezentativnih tipov izdelka sodelujočih proizvajalcev izvoznikov z najvišjimi stopnjami dampinga.

(99)

Kadar je bila raven sodelovanja visoka, je veljalo, da je za vse nesodelujoče proizvajalce izvoznike ustrezno določiti stopnjo dampinga na ravni najvišje stopnje dampinga, ugotovljene za sodelujočega proizvajalca izvoznika v zadevni državi, ker ni bilo nobenega razloga za prepričanje, da je kateri koli nesodelujoči proizvajalec izvoznik izvajal damping na nižji ravni.

(100)

Dosledna praksa Komisije je bila, da je povezane proizvajalce izvoznike ali proizvajalce izvoznike, ki so pripadali isti skupini, obravnavala kot eno samo pravno osebo za določitev stopnje dampinga, ki je bila tako zanje enotna. Tako je bilo predvsem zato, ker bi lahko izračunavanje individualnih stopenj dampinga spodbujalo izogibanje protidampinškim ukrepom, zaradi česar bi ti postali neučinkoviti, saj bi tako povezanim proizvajalcem izvoznikom omogočili, da usmerijo svoj izvoz v Skupnost prek podjetja, ki ima najnižjo individualno stopnjo dampinga.

V skladu s to prakso sta bila dva povezana proizvajalca izvoznika v Tajvanu, ki pripadata isti skupini, obravnavana kot ena sama pravna oseba in jima je bila določena enotna stopnja dampinga. Za ta proizvajalca izvoznika je bilo odločeno, da bo najprej izračunana stopnja dampinga na podjetje, potem pa določeno tehtano povprečje teh stopenj dampinga, ki je bilo dodeljeno skupini kot celoti.

(101)

V LRK je bilo nesodelovanje proizvajalcev izvoznikov precejšnje (okrog 85 %).

(102)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, neocarinjeno, so:

(103)

V Indoneziji je bilo nesodelovanje proizvajalcev izvoznikov precejšnje (okrog 60 %). Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, neocarinjeno, so:

(104)

V Maleziji je bilo sodelovanje proizvajalcev izvoznikov 100 %. Za nobenega od obeh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ni bilo ugotovljenih začasnih stopenj dampinga (Tigges Stainless Steel Fasteners (M) Sdn. Bhd., Ipoh, Chemor in Tong Heer Fasteners Co. Sdn., Bhd, Penang), zato se uvozu iz Malezije ne uvede nobenih začasnih ukrepov. Če bodo te ugotovitve potrjene v nadaljnjem poteku preiskave, bo postopek glede Malezije zaključen.

(105)

Kakor je navedeno v zgornji uvodni izjavi 14, je bilo ugotovljeno, da celoten izvoz iz Filipinov v Skupnost pravzaprav zajema matice. Ker je bilo začasno sklenjeno, da se matice izključijo iz obsega izdelka, ni bila ugotovljene nobene stopnje dampinga in za uvoz iz Filipinov se ne uvede nobenih začasnih ukrepov.

(106)

Za enega v vzorcu zajetega tajvanskega proizvajalca izvoznika je bila stopnja dampinga določena z delno uporabo dejstev, razpoložljivih v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe. Zato se v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe njegova stopnja dampinga ni upoštevala pri izračunu tehtane povprečne stopnje dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili zajeti v vzorcu.

(107)

Dva v vzorcu zajeta proizvajalca izvoznika sta bila povezana, zato je bila zanju izračunana ena sama stopnja dampinga.

(108)

V Tajvanu je bilo nesodelovanje proizvajalcev izvoznikov precejšnje (okrog 22 %). Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, neocarinjeno, so:

(109)

Na Tajskem je bilo sodelovanje proizvajalcev izvoznikov 100 %. Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, neocarinjeno, so:

(110)

Začasna stopnja dampinga za vsa podjetja v Vietnamu, izražena kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, neocarinjeno, je 7,7 %.

(111)

Preiskava je v okviru vzorčenja pokazala, da je med obdobjem preiskave podobni izdelek v Skupnosti proizvajalo sedem proizvajalcev (glej uvodno izjavo 30). Vendar pa dva izmed njih nista sodelovala v nadaljnji preiskavi. Poleg tega je bilo v pritožbi zajetih še nekaj drugih malih proizvajalcev v Skupnosti, ki ravno tako niso sodelovali v preiskavi.

(112)

Zato je bil obseg proizvodnje Skupnosti za namen člena 4(1) osnovne uredbe začasno izračunan kot seštevek proizvodnje sedmih proizvajalcev, znanih iz vzorčenja, in obsega proizvodnje drugih malih nesodelujočih proizvajalcev, znanih iz pritožbe.

(113)

Pet sodelujočih proizvajalcev, navedenih v uvodni izjavi 30, je proizvedlo 54 % skupne proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti. Ta podjetja torej predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe in se bo nanje kot takšne sklicevalo v nadaljnjem besedilu. Štiri od teh podjetij, ki so proizvedla največji reprezentativni obseg proizvodnje, so bila zajeta v vzorcu v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe. Navedeni so kot „v vzorcu zajeti proizvajalci Skupnosti“.

(114)

Zaradi uporabe vzorčenja so bili kazalniki škode določeni delno za industrijo Skupnosti kot celoto, delno pa le za v vzorcu zajete proizvajalce Skupnosti. Analiza škode glede tržnega deleža, proizvodnje, zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti, obsega prodaje in vrednosti, rasti, zalog, zaposlenosti in produktivnosti temelji na podatkih celotne industrije Skupnosti. Sicer so bili uporabljeni podatki glede v vzorcu zajetih proizvajalcev Skupnosti (cene transakcije, naložbe in donosnost naložb, plače, donosnost, denarni tok in sposobnost zbiranja kapitala).

(115)

Pri oceni obsega in cenovnih trendov so bili uporabljeni ustrezni Eurostatovi statistični podatki za oznake KN 7318 12 10, 7318 14 10, 7318 15 30, 7318 15 51, 7318 15 61 in 7318 15 70 skupaj s podatki, pridobljenimi iz preverjenih odgovorov industrije Skupnosti na vprašalnik. Spomniti je treba, da matice v tej začasni fazi niso bile zajete v obsegu izdelka. Zato podatki v zvezi s to postavko (oznaka KN 7318 16 30) niso bili vključeni v to analizo.

(116)

Podatki industrije Skupnosti so bili pridobljeni iz preverjenih odgovorov sodelujočih proizvajalcev Skupnosti na vprašalnik.

(117)

Od septembra 1997 do februarja 2003 so veljali protidampinški ukrepi za pritrdilne elemente iz nerjavnega jekla in njihovih delov iz LRK, Indije, Malezije, Republike Koreje, Tajvana in Tajske (3).

(118)

Pri izračunu očitne porabe Skupnosti zadevnega in podobnega izdelka je Komisija dodala:

Kot kaže spodnja tabela, se je poraba zadevnega in podobnega izdelka v Skupnosti v obravnavanem obdobju povečala za 24 %.

(119)

Dampinški uvoz pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov iz LRK, Indonezije, Tajvana, Tajske in Vietnama („zadevne države“) je bil ocenjen kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe. Spomniti je treba, da pri uvozu iz Malezije ni bilo ugotovljenega dampinga, uvoz iz Filipinov pa je zadeval le matice, ki so bile začasno izključene iz obsega tega postopka. Zato nista bila obravnavana skupaj z dampinškim uvozom. Stopnje dampinga, ugotovljene v zvezi z uvozom iz vsake zadevne države, so višje od de minimis stopnje, opredeljene v členu 9(3) osnovne uredbe, tj. 2 % izvoznih cen, obseg uvoza iz vsake zadevne države pa je nad pragom enoodstotnega tržnega deleža, določenim v členu 5(7) osnovne uredbe. Povprečne uvozne cene iz vseh zadevnih držav so v obravnavanem obdobju stalno padale. Poleg tega so pritrdilni elementi iz nerjavnega jekla in njihovi deli iz zadevnih držav v vseh pogledih enaki, medsebojno zamenljivi in se v Skupnosti tržijo prek primerljivih prodajnih poti in pod podobnimi komercialnimi pogoji ter so tako konkurenčni drug drugemu in pritrdilnim elementom iz nerjavnega jekla in njihovim delom, proizvedenim v Skupnosti. Zato se začasno sklene, da je kumulativna ocena vplivov uvoza ustrezna.

(120)

Obseg uvoza zadevnega izdelka se je v obravnavanem obdobju precej povečal. Uvoz v obdobju preiskave je bil za 96 % večji kot leta 2001.

(121)

Povprečna uvozna cena zadevnega izdelka je v obravnavanem obdobju stalno padala. Splošne ravni cen v obdobju preiskave so bile 32 % nižje kot leta 2001.

(122)

Delež zadevnih držav na trgu Skupnosti je od leta 2001 do leta 2002 padel za 7 %. Vendar pa so od leta 2003 zadevne države na trgu Skupnosti močno in hitro povečale svoje dejavnosti, kar je imelo za posledico skupaj 58 % rast njihovega tržnega deleža v obravnavanem obdobju.

(123)

Za ugotovitev nelojalnega nižanja cen so bili analizirani podatki o cenah, ki se nanašajo na obdobje preiskave. V ta namen so bile prodajne cene industrije Skupnosti, ki so veljale za njene nepovezane kupce na podlagi cene franko tovarne, primerjane s prodajnimi cenami proizvajalcev izvoznikov zadevnih držav njihovim prvim neodvisnim kupcem v Skupnosti na podlagi uvozne cene CIF, obakrat po odbitku popustov, rabatov, provizij in davkov.

(124)

Prodajne cene industrije Skupnosti in uvozne cene CIF proizvajalcev izvoznikov so bile primerjane na enaki ravni trgovanja, in sicer pri trgovcih oziroma distributerjih na trgu Skupnosti, na podlagi tehtanih povprečnih cen. Primerjava je bila opravljena ločeno po tipu pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov ter uporabljenega nerjavnega jekla. Med obdobjem preiskave je pravzaprav celotna prodaja proizvajalcev izvoznikov v Skupnosti potekala prek trgovcev oziroma distributerjev.

(125)

Rezultati primerjave, izraženi kot odstotek prodajnih cen industrije Skupnosti med obdobjem preiskave, so pokazali precejšnje stopnje nelojalnega nižanja cen (do 59,2 %). Te stopnje nelojalnega nižanja cen kažejo pritisk na cene, ki ga izvaja uvoz iz zadevnih držav na trgu Skupnosti.

(126)

Stopnje nelojalnega nižanja cen na zadevno državo so bile naslednje:

(127)

Po 31 % povečanju proizvedene količine leta 2002, ki je v relativnih vrednostih preseglo porabo Skupnosti, je proizvodnja industrije Skupnosti upadla in od leta 2003 ostala stabilna na ravni, ki je 15 % višja od ravni iz leta 2001. Ugotovljeno je, da ta raven povečanja zaostaja za 24 % rastjo porabe Skupnosti v obravnavanem obdobju.

(128)

Proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti, ki je doživela vrh leta 2002, se je povečala za 24 %, kar odraža naložbe v vzorcu zajetih proizvajalcev Skupnosti.

(129)

Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti industrije Skupnosti je po rahlem izboljšanju leta 2002 upadla in je bila v obravnavanem obdobju skupaj 7 %.

(130)

Obseg prodaje industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečal za 7 %. Vendar pa je treba omeniti, da je po 22 % povečanju leta 2002 obseg prodaje industrije Skupnosti stalno upadal. To povečanje je pravzaprav precej nižje od 24 % rasti porabe Skupnosti in precej zaostaja za 96 % povečanjem uvoza iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju.

(131)

Povprečne prodajne cene industrije Skupnosti so se v obravnavanem obdobju povečale za 6 %. Po 13 % znižanju med letoma 2001 in 2002 so cene stalno rasle.

(132)

V obravnavanem obdobju se je tržni delež industrije Skupnosti zmanjšal za 14 %. Po 12 % povečanju med letoma 2001 in 2002 je tržni delež stalno upadal. Primerjava razmer v obdobju preiskave z letom 2002 razkrije celo 26 % upad. Hkrati se je močno povečal delež uvoza iz zadevnih držav.

(133)

Iz trendov proizvodnje in obsega prodaje v absolutnih vrednostih je razvidno, da je industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju sicer zrasla, vendar je od leta 2002 še vedno upadala. Poleg tega se je tržni delež v obravnavanem obdobju zmanjšal, kar relativno, tj. v primerjavi s tekmeci, kaže, da industrija Skupnosti ni rasla.

(134)

V obravnavanem obdobju se je donosnost v vzorcu zajetih proizvajalcev Skupnosti izboljšala. Po rahlem dobičku leta 2001 se je donosnost zmanjšala, kar je imelo za posledico ustvarjanje izgub leta 2002. Med letoma 2002 in 2003 se je donosnost izboljšala, vendar je industrija Skupnosti še naprej ustvarjala izgubo. V obdobju 2003–OP je Skupnost dosegla svoj najboljši rezultat glede donosnosti v obravnavanem obdobju in 4,3 % povprečno stopnjo dobička. To se morda na prvi pogled zdi pozitivno, vendar zahteva nadaljnjo oceno v ustreznem kontekstu.

(135)

Dejansko v vzorcu zajeti proizvajalci Skupnosti niti v obdobju preiskave niso dosegli minimalne stopnje dobička, ki velja za primerno in dosegljivo, če ne bi bilo dampinga, tj. 5 % (glej spodnjo uvodno izjavo 178), in so bili daleč od stopnje donosnosti, ki jo je industrija Skupnosti dosegla leta 1995, tj. 9,1 % (4), preden se je na trgu pojavil dampinški uvoz.

(136)

Poleg tega je primerno upoštevati, da je bila takšna izboljšana donosnost v obdobju preiskave (i) dosežena na račun upadajočega tržnega deleža in (ii) predvsem rezultat močnega špekulativnega povečanja cene glavnega dejavnika, ki vpliva na stroške, tj. nerjavnega jekla. Pričakovano povečanje cen nerjavnega jekla je industriji Skupnosti omogočilo, da je dosegla višje cene za podoben izdelek, tako da je pri svoji proizvodnji začasno uporabila zaloge razmeroma poceni nerjavnega jekla, nabavljenega pred špekulativnim povečanjem cene. Vendar pa se je ta stroškovna prednost končala, ko so bile zaloge surovin izčrpane in je bilo treba nabaviti novo jeklo po precej višjih cenah. Poleg tega takšna špekulativna faza na splošno ni trajna in kupci, predvsem veliki distributerji s precejšnjo pogajalsko močjo, znova začnejo izvajati precejšen pritisk na cene, ko zaznajo zastoj ali padec cen jekla. Zato je večjo donosnosti pripisati predvsem zelo ugodnim tržnim pogojem za industrijo Skupnosti, predvsem v drugi fazi obdobja preiskave, ki pa niso trajni.

(137)

Stopnje zalog industrije Skupnosti ob koncu leta so v obravnavanem obdobju močno upadle – za 52 %. To je mogoče razložiti: (i) s povečano proizvodnjo „na zahtevo“ (v tem primeru postanejo zaloge manj pomemben indikator) in (ii) z upadom proizvodnje od leta 2002.

(138)

Od leta 2001 do 2003 so v vzorcu zajeti proizvajalci Skupnosti stalno povečevali svoje naložbe, zlasti zaradi nadomestitve zastarelih strojev in opreme. V obdobju preiskave so se naložbe zmanjšale za 35 % v primerjavi z začetkom obravnavanega obdobja. Vendar pa je ta upad v obdobju preiskave mogoče delno razložiti s precejšnjimi naložbami v prejšnjih letih. Naložbe za proizvodnjo podobnega izdelka so potrebne, da se ohrani in popravi konkurenčnost ter izboljšajo okoljski in varnostni standardi.

(139)

Donosnost naložb se je v obravnavanem obdobju izboljšala. To (i) potrjuje ustreznost investicijskih odločitev, ki jih je sprejelo vodstvo, in (ii) odraža boljše stopnje donosnosti v vzorcu zajetih proizvajalcev Skupnosti med OP. Kot je že bilo razloženo v okviru analize donosnosti, pa je boljšo donosnost v veliki meri mogoče razložiti s posebnimi, netrajnimi okoliščinami (razvoj špekulativnih cen jekla med OP). Poleg tega dejstvo, da je del v vzorcu zajetih proizvajalcev Skupnosti za svojo proizvodnjo vedno pogosteje uporabljal najete stroje, razloži relativno boljšo uspešnost kazalnika donosnosti naložb v primerjavi s kazalnikom donosnosti.

(140)

Čeprav se je denarni tok, ki so ga v vzorcu zajeti proizvajalci Skupnosti ustvarili s prodajo podobnega izdelka, od leta 2002 izboljšal, se je ta v obravnavanem obdobju zmanjšal za 36 %.

(141)

V vzorcu zajeti proizvajalci Skupnosti niso izkusili večjih težav s sposobnostjo zbiranja kapitala, kar dokazuje njihovo zmožnost investiranja med obravnavanim obdobjem.

(142)

V industriji Skupnosti se je zaposlenost v letu 2002 povečala. Vendar pa je pozneje stalno upadala, v obravnavanem obdobju skupaj za 5 %. Ta negativni razvoj dogodkov sovpada z zmanjšano proizvodnjo od leta 2002.

(143)

Produktivnost, izražena v kilogramih proizvodnje na delavca, se je v obravnavanem obdobju izboljšala za 22 %, kar kaže na odločenost in zmožnost ohranjanja in izboljševanja konkurenčnosti.

(144)

Plače na delavca so se v obravnavanem obdobju povečale za 10 %. Takšno povečanje odraža nagrade za izboljšano produktivnost in kompenzacijo za inflacijo glede na plačila delavcem. Poleg tega so se absolutne vrednosti stroškov dela od leta 2002 zniževale.

(145)

Ugotovljenih stopenj dampinga predvsem ob upoštevanju obsega dampinškega uvoza iz zadevnih držav ni mogoče obravnavati kot zanemarljivih.

(146)

Protidampinški ukrepi na uvoz zadevnega izdelka iz LRK, Indije, Republike Koreje, Tajvana in Tajske so veljali do začetka leta 2003. Vendar pa si industrija Skupnosti ni popolnoma opomogla od posledic preteklega dampinga, kar je posebej razvidno iz razvoja tržnega deleža, obsega prodaje in zaposlenosti. To je postalo še posebej očitno po poteku prejšnjih protidampinških ukrepov.

(147)

V obravnavanem obdobju je industrija Skupnosti povečala proizvodnjo in obseg prodaje, zmanjšala svoje zaloge in stalno investirala. Ni imela težav z zbiranjem kapitala in izboljšala je produktivnost. Absolutne vrednosti stroškov dela so se znižale. Poleg tega je industrija Skupnosti v OP povišala svoje cene, da je izboljšala svojo donosnost in donosnost naložb.

(148)

Vendar je treba te pozitivne vidike oceniti v kontekstu. Višje cene in boljša donosnost so bile dosežene na račun precejšnjih izgub tržnega deleža za industrijo Skupnosti, tj. 14 % v obravnavanem obdobju in celo 26 % od leta 2002. Predvsem zaradi razpoložljivosti poceni dampinškega uvoza so se kupci odločali za druge vire dobave, čemur industrija Skupnosti ni bila zmožna slediti.

(149)

Poleg tega, in v skladu z ugotovitvami o tržnem deležu, v obravnavanem obdobju rast proizvodnje (15 %) in obsega prodaje (7 %) industrije Skupnosti ni dohajala precej ugodnejšega razvoja porabe na trgu Skupnosti (24 %). Zaposlenost v industriji Skupnosti je upadla za 5 %, kar pravzaprav razloži nižje stroške dela. Poleg tega tudi donosnosti v vzorcu zajetih proizvajalcev Skupnosti na splošno ni mogoče obravnavati kot zadovoljive. V večjem delu obravnavanega obdobja je bila očitno nezadostna (izgube ali nezadostna stopnja dobička). Čeprav se je donosnost v vzorcu zajetih proizvajalcev Skupnosti v OP povečala (4,3 % stopnja dobička), je to: (i) še vedno precej pod minimalno 5 % stopnjo, za katero je bilo mogoče pričakovati, da bi jo dosegla industrija Skupnosti, če ne bi bilo škodljivega dampinga, in (ii) v veliki meri mogoče pripisati netrajnim učinkom povečanja cen jekla. Negativen položaj industrije Skupnosti je razviden tudi iz trenda denarnega toka.

(150)

Zaradi tega negativni kazalniki trenda na splošno prevladajo nad pozitivnimi trendi, in začasno se sklene, da je industrija utrpela materialno škodo v smislu člena 3(1) osnovne uredbe.

(151)

V skladu s členoma 3(6) in 3(7) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka, s poreklom iz zadevnih držav, povzročil materialno škodo industriji Skupnosti. Za zagotovitev, da dampinškemu uvozu ni bila pripisana možna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki, so bili preučeni tudi ti drugi dejavniki, ki niso dampinški uvoz in bi lahko hkrati škodili panogi Skupnosti.

(152)

Od leta 2003 so zadevne države močno izboljšale svoj položaj na trgu. Jasno je opaziti, da njihovo 58 % povečanje tržnega deleža sovpada z zmanjšanjem deleža industrije Skupnosti. Poleg tega se je obseg uvoza iz zadevnih držav (96 % povečanje) povečal bolj kot poraba na trgu Skupnosti (24 %). Kot posledica nepoštenega trgovanja v obliki dampinga po poteku protidampinških ukrepov je bila povprečna uvozna cena zadevnih držav od leta 2003 precej nižja od ravni cene industrije Skupnosti, ter je tako izvajala pritisk na cene.

Zato je bilo začasno ugotovljeno, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju precej negativno vplival na položaj industrije Skupnosti, zlasti v smislu tržnega deleža in obsega prodaje.

(153)

Uvoz obravnavanega proizvoda iz držav, ki niso zadevne države, je na splošno upadel. Dejansko se je tržni delež takšnega drugega uvoza v obravnavanem obdobju zmanjšal za 20 %. Poleg tega je bila v povprečju uvozna cena teh drugih držav precej višja od ravni cen iz zadevnih držav.

(154)

Dva izvoznika sta trdila, da bi uvoz iz Indije, Republike Koreje in Norveške prekinil vsako vzročno zvezo, ki bi lahko obstajala med materialno škodo, ki bi jo lahko utrpela industrija Skupnosti, in dampinškim uvozom iz zadevnih držav.

(155)

Vendar pa na podlagi razpoložljivih dejstev uvoz iz Republike Koreje (OP: 221 ton po povprečno 2,72 EUR/kg) in Norveške (OP: 438 ton po povprečno 2,89 EUR/kg) glede na njun majhen obseg in ravni cen skupaj ne moreta razložiti škode, povzročene industriji Skupnosti. Upošteva se tudi, da se je uvoz iz Norveške v obravnavanem obdobju zmanjšal za 36 %.

(156)

Glede Indije je opaziti, da se je uvoz od leta 2003 precej povečal (OP: 1 147,6 tone) po nizkih cenah (povprečno 1,91 EUR/kg). Ni mogoče izključiti dejstva, da bi v OP ta uvoz iz Indije lahko nekoliko negativno vplival na položaj industrije Skupnosti zlasti v smislu pritiska na cene. Vendar pa je bilo glede na relativno majhno količino obsega uvoza iz Indije v primerjavi z obsegom uvoza iz zadevnih držav (povprečno 27 400 ton po 2,41 EUR/kg) sklenjeno, da vpliv uvoza iz Indije (1,4 % tržni delež v obdobju preiskave) ni bil tolikšen, da bi lahko prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Sam uvoz iz Indije ne more razložiti precejšnje izgube tržnega deleža, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in, v zvezi z rastjo porabe, njenega precej manj ugodnega povečanja prodaje.

(157)

Poleg tega, kljub navedbam dveh izvoznikov, pri izključitvi uvoza iz Indije iz te preiskave ne gre za diskriminacijo v smislu člena 9(5) osnovne uredbe. V tem okviru bi se bilo treba spomniti, da je bil uvoz iz Indije v obravnavanem obdobju do OP zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. Uvoz se je povečal le v obdobju preiskave, pa še celo takrat je ostal relativno majhen (1,4 % tržni delež). Poleg tega je treba upoštevati, da ob začetku tega postopka Komisija ni imela nikakršnih zadostnih dokazov, da gre pri uvozu iz Indije za damping.

(158)

Ker je uvoz iz Filipinov in Malezije sedaj izključen iz te preiskave, se je še proučilo, ali je ta uvoz prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Vendar pa je bil po izključitvi matic iz obsega izdelka uvoz drugih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov iz Filipinov očitno zanemarljiv (0,1 % delež v obdobju preiskave), raven njegovih cen pa je bila precej visoka (3,47 EUR/kg). Na tej podlagi ni mogoče ugotoviti nobenega resnega škodljivega učinka. Tudi obseg uvoza iz Malezije je bil nižji, cene pa v povprečju višje (OP: 1 456 ton po 2,70 EUR/kg) v primerjavi z uvozom iz zadevnih držav. Poleg tega se je tržni delež uvoza iz Malezije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 6 %. Zato je bilo kljub dejstvu, da bi uvoz iz Malezije lahko negativno vplival na položaj industrije Skupnosti, začasno sklenjeno, da ta uvoz ni bil tolikšen, da bi lahko nevtraliziral škodljive vplive, ki jih je povzročil dampinški izvoz iz zadevnih držav.

(159)

Začasno je bilo torej sklenjeno, da uvoz iz držav, ki niso zadevne države, ni prekinil vzročne zveze med materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in dampinškim uvozom iz zadevnih držav.

(160)

Na trgu Skupnosti se je poraba izdelka, ki je predmet preiskave, v obravnavanem obdobju povečala za 24 %. Tako škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ni mogoče pripisati skrčenju povpraševanja na trgu Skupnosti.

(161)

Industrija Skupnosti je pomemben tekmec na področju podobnega izdelka, kar kaže tudi njen tržni delež, in je stalno vlagala v vzdrževanje najsodobnejše tehnologije svoje proizvodnje. Dejansko se je produktivnost na delavca v obravnavanem obdobju celo izboljšala za 22 %. V nasprotju z navedbami štirih izvoznikov ta izboljšana produktivnost industrije Skupnosti, ki sovpada z njenimi naložbami, kaže, da njena naložbena politika ne more razložiti materialne škode, ki jo je utrpela. Ravno nasprotno, glede na večjo produktivnost so naložbe prispevale h kar največjemu zmanjšanju škode. Torej ni bilo najdenega nobenega dokaza, da bi pomanjkanje konkurenčnosti lahko prekinilo vzročno zvezo med uvozom iz zadevnih držav in materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(162)

Na splošno je bilo torej začasno ugotovljeno, da je skupni uvoz iz petih zadevnih držav povzročil materialno škodo industriji Skupnosti. Ugotovljen ni bil noben drug dejavnik, ki bi prekinil to vzročno zvezo.

(163)

Preučeno je bilo, ali so obstajali prepričljivi razlogi, zaradi katerih bi sklepali, da začasna uvedba ukrepov v tem primeru ni v interesu Skupnosti. V ta namen in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe je bil upoštevan verjetni vpliv ukrepov na vse zadevne stranke v preiskavi. Zaradi ocene, ali je uvedba ukrepov v interesu Skupnosti, so bili poslani vprašalniki uporabnikom in uvoznikom zadevnega izdelka ter dobaviteljem v zgornjem delu nabavne verige, ki zagotavljajo surovine, potrebne pri proizvodnji podobnega izdelka.

(164)

Preiskava je pokazala, da je industrija Skupnosti v poštenih tržnih pogojih sposobna preživeti in biti konkurenčna. Kot je navedeno zgoraj, ima industrija Skupnosti precejšnje proste zmogljivosti za proizvodnjo podobnega izdelka. Uporaba teh prostih zmogljivosti bi bila ugodna za izboljšanje njene prodaje in tržnega deleža, za večjo zaposlenost in sčasoma za ustrezno trajno donosnost zaradi večje ekonomije obsega. Vendar pa takšne izboljšave preprečuje predvsem stalen pritisk na cene, ki ga izvaja dampinški uvoz zadevnega izdelka na trgu Skupnosti. Uvedba protidampinških ukrepov bi ublažila učinke takšnega nepoštenega pritiska na cene.

(165)

Dejstvo je, da se bo brez ukrepov za popravek negativnih učinkov dampinškega uvoza industrija Skupnosti še naprej spopadala z nelojalnim nižanjem cen in tako s padanjem cen, ki škodljivo vpliva predvsem na tržni delež in obseg prodaje industrije. To lahko sčasoma celo ogrozi sposobnost preživetja industrije Skupnosti. Zato velja mnenje, da bi bila uvedba ukrepov v interesu industrije Skupnosti.

(166)

Uvozniki oziroma distributerji dejansko imajo ekskluzivno vlogo posrednikov med proizvajalci (v Skupnosti in zunaj nje) in uporabniki pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov. Njihova pogajalska moč in zmožnost shranjevanja velikih količin pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov močno vpliva na cene pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov.

(167)

Štirje v vzorcu zajeti uvozniki oziroma distributerji so poslali odgovore na vprašalnik. Samo dva uvoznika pa sta zagotovila popolne odgovore. Ta dva uvoznika sta med OP prispevala okrog 14 % uvoza zadevnega izdelka v Skupnosti. Poleg tega je pripombe poslalo nemško združenje uvoznikov oziroma distributerjev. Organizirano je bilo tudi zaslišanje, na katerem so sodelovali uvozniki oziroma distributerji in to združenje.

(168)

Uvozniki oziroma distributerji v Skupnosti niso za uvedbo ukrepov. Sodelujoči uvozniki in njihovo združenje so uveljavljali mnenje, da bo uvedba ukrepov povišala cene za uporabnike, ker menda zadevni in podobni izdelek industrije Skupnosti nista vedno primerljiva. Poleg tega bi takšni ukrepi škodili njihovemu poslovanju in njihovim zaposlenim.

(169)

Vendar pa se na podlagi prejetih informacij zdi, da uvozniki oziroma distributerji kupujejo izdelek, ki je predmet preiskave, od različnih virov v Skupnosti in zunaj nje, vključno z industrijo Skupnosti. Ker med izdelkom, uvoženim iz zadevnih držav, in podobnim izdelkom, pridobljenim iz katerih koli drugih virov, ni nobenih bistvenih razlik glede kakovosti ali tipa izdelka, začasno velja mnenje, da uvozniki oziroma distributerji v Skupnosti ne bi imeli težav s pridobivanjem izdelka, če bi bili uvedeni protidampinški ukrepi, predvsem ob upoštevanju precejšnjega števila alternativnih dobaviteljev. Poleg tega uvozniki niso utemeljili svoje trditve, da bi uvedba protidampinških ukrepov pomembneje vplivala na zaposlenost, in predvsem da uvozne dejavnosti niso delovno intenzivne. Glede na povečanje cen zaradi uvedbe začasnih protidampinških ukrepov je ugotovljeno, da protidampinški ukrepi, ki so veljali od leta 1997 do 2003, niso ogrozili gospodarskega položaja uvoznikov oziroma distributerjev. Poleg tega se na podlagi prejetih odgovorov na vprašalnike zdi, da so stopnje dobička uvoznikov v obravnavanem obdobju precej nad donosnostjo industrije Skupnosti. V takšnih okoliščinah ni pričakovati, da bi se kakršno koli povišanje cen zaradi uvedbe ukrepov samodejno preneslo na uporabnike.

(170)

Čeprav uvozniki oziroma distributerji ne odobravajo ukrepov, je mogoče na podlagi razpoložljivih informacij skleniti, da interes industrije Skupnosti za odpravo nepoštenih in škodljivih praks trgovanja iz zadevnih držav odtehta kakršno koli prednost, ki bi jo uvozniki oziroma distributerji morda imeli, če protidampinški ukrepi ne bi bili uvedeni.

(171)

Za oceno možnega učinka, ki bi ga imeli protidampinški ukrepi na dobavitelje industrije Skupnosti v zgornjem delu nabavne verige, so bili vsem takšnim znanim dobaviteljem poslani vprašalniki. Skupaj je bilo poslanih devet vprašalnikov, prejet pa je bil en odgovor. Ta dobavitelj v zgornjem delu nabavne verige, ki je proizvajalec nerjavnega jekla, se strinja z uvedbo ukrepov. Čeprav industrija Skupnosti ni med najpomembnejšimi kupci navedenega dobavitelja v zgornjem delu nabavne verige, ta posel še vedno prispeva k njegovi zaposlenosti in donosnosti. Če bi industrija Skupnosti omejila ali celo zaustavila proizvodnjo podobnega izdelka, bi dobavitelji z zgornjega dela nabavne verige izgubili nekaj svojega posla.

(172)

Ker ni nobenih informacij o nasprotnem, se zato sklene, da bi bila uvedba protidampinških ukrepov v interesu dobaviteljev v zgornjem delu nabavne verige.

(173)

Združenja potrošnikov se niso javila in niso zagotovila nobenih informacij v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe. Ker se pritrdilni elementi iz nerjavnega jekla in njihovi deli uporabljajo predvsem pri montaži nadaljnjih izdelkov v spodnjem delu nabavne verige, je bila analiza omejena na vpliv ukrepov na uporabnike. Pritrdilni elementi iz nerjavnega jekla in njihovi deli se uporabljajo v širokem razponu sektorjev, med drugim: avtomobilskem, ladjedelniškem, gradbenem, kemijskem, farmacevtskem, medicinskem in živilskem. Vprašalniki so bili poslani dvanajstim znanim uporabnikom zadevnega izdelka v Skupnosti. Komisija je med drugimi informacijami zahtevala njihove vidike, ali bi bila uvedba protidampinških ukrepov v interesu Skupnosti in kako bi ti ukrepi vplivali nanje. Prejet je bil en odgovor na vprašalnik, poslal ga je proizvajalec vozil železniškega voznega parka. Poudaril je, da izdelek, ki je predmet preiskave, prispeva manj kot 1 % k skupnim stroškom končnih izdelkov.

(174)

Ob upoštevanju dejstva, da bi uporabniki lahko dobili izdelek, ki je predmet preiskave, tudi iz drugih virov in ne le iz zadevnih držav, ter glede na obrobni učinek pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov na stroške izdelkov v spodnjem delu nabavne verige ni bilo ugotovljene nobene večje škode za interes uporabnika.

(175)

Po proučitvi različnih vpletenih interesov je začasno sklenjeno, da z vidika splošnega interesa Skupnosti noben interes ne prevlada nad interesom industrije Skupnosti za začasno uvedbo ukrepov, da bi odpravili izkrivljajoče učinke trgovanja, ki so posledica dampinškega uvoza.

(176)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti velja za primerno, da se uvedejo začasni protidampinški ukrepi, ki bi preprečili povzročanje nadaljnje škode industriji Skupnosti zaradi dampinškega uvoza. Zaradi določitve stopnje teh ukrepov so bili upoštevani stopnje dampinga, ugotovljene med obdobjem preiskave, in znesek pristojbine, potreben za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(177)

Potrebno povišanje cene za odpravo škode je bilo za vsako podjetje posebej določeno s primerjavo tehtane povprečne uvozne cene zadevnega izdelka z neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga je na trgu Skupnosti prodajala industrija Skupnosti. Razlika v ceni je bila izražena kot odstotek uvozne vrednosti CIF.

(178)

Neškodljiva cena je bila izračunana tako, da se je tehtanim stroškom proizvodnje industrije Skupnosti prištela 5 % stopnja dobička. Ta začasno velja za stopnjo dobička, ki bi jo industrija Skupnosti lahko dosegla, če ne bi bilo dampinškega uvoza. Odraža dosegljivo stopnjo dobička za podobno skupino izdelkov industrije Skupnosti, pri kateri ni nepoštene konkurence, npr. pritrdilne elemente, ki ne sodijo pod oznake KN obsega izdelkov te preiskave.

(179)

Glede na navedeno velja, da je treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe uvesti začasno protidampinško dajatev na uvoz iz zadevnih držav. Ta dajatev se uvede na ravni ugotovljenih stopenj dampinga ali na stopnji odpravljanja škode, če je ta nižja (člen 7(2) osnovne uredbe).

(180)

Glede stopnje dajatve je bilo pri dveh sodelujočih proizvajalcih izvoznikih (enem v Tajvanu in drugem v LRK) ugotovljeno, da je stopnja odpravljanja škode nižja od stopnje dampinga. Pri njiju je stopnja dajatve omejena z stopnjo odpravljanja škode. V vseh drugih primerih se stopnja dajatve določi na ravni ugotovljene stopnje dampinga. Stopnje začasne protidampinške dajatve za zadevne države so naslednje:

(181)

Stopnje protidampinških dajatev za posamično podjetje, določene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo okoliščine, ugotovljene med preiskavo glede teh podjetij. Te stopnje dajatev (nasprotno kot dajatev za celotno državo, ki velja za „vsa druga podjetja“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov, ki so s poreklom iz zadevnih držav in jih proizvajajo ta podjetja in s tem navedene specifične pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih je proizvedlo katero koli drugo podjetje, ki ni posebej omenjeno v operativnem delu te uredbe, vključno s pravnimi osebami, povezanimi s posebej omenjenimi podjetji, ne morejo biti deležni koristi teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vsa druga podjetja“.

(182)

Vsak zahtevek, v katerem se zahteva uporaba teh stopenj protidampinških dajatev za posamična podjetja (npr. po spremembi imena pravne osebe ali po ustanovitvi novih proizvodnih ali prodajnih obratov), se naslovi na Komisijo (5), skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, še zlasti glede kakršne koli spremembe dejavnosti podjetja, povezanih s proizvodnjo, domačo prodajo in izvozno prodajo, ki se nanašajo na primer na spremembo imena ali na spremembo imena proizvodnih oziroma prodajnih obratov. Če je primerno, bo Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom ustrezno spremenila uredbo, tako da bo posodobila seznam podjetij, ki imajo korist od individualnih stopenj dajatev.

(183)

V interesu dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, v pisni obliki predstavijo svoje vidike in zahtevajo zaslišanje. Povedati bi bilo treba tudi, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev za namen te uredbe začasne in se zaradi kakršne koli dokončne dajatve spremenijo –

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate B

J-79 5/17

Rue de la Loi/Wetstraat 200

B-1049 Brussels.

21.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 128/51

(1)

Uredba (ES) št. 48/2004 vzpostavlja skupen okvir za pripravo letne statistike Skupnosti za jeklo za referenčna leta od 2003 do 2009.

(2)

V skladu s členom 7(a) Uredbe (ES) št. 48/2004 so ukrepi za izvajanje potrebni za določanje pokrivanja zahtevanih značilnosti.

(3)

V skladu s členom 7(b) Uredbe (ES) št. 48/2004 so ukrepi za izvajanje potrebni za opredelitev tehnične oblike za prenos letne statistike Skupnosti za jeklo.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program –

21.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 128/71

(1)

Komisija je 5. novembra 2003 prejela pritožbo v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 3286/94 („Uredba o trgovinskih ovirah“). Pritožbo je vložil Bureau International Permanent des Associations de Vendeurs et Rechapeurs de Pneumatiques („BIPAVER“).

(2)

Pritožba je zadevala nekatere domnevne brazilske trgovinske prakse, ki so preprečevale uvoz protektiranih gum (2) v Brazilijo. V pritožbi je bilo še zlasti navedeno, da te prakse niso v skladu s členoma III in IX Splošnega sporazuma o carinah in trgovini („GATT 1994“). Na tej osnovi je pritožnik zaprosil, da Komisija ustrezno ukrepa.

(3)

Pritožba je vsebovala dovolj dokazov, da upraviči začetek postopka preverjanja Skupnosti v skladu s členom 8(1) Uredbe o trgovinskih ovirah. Komisija je posledično 7. januarja 2004 (3) sprožila postopek, potem ko se je posvetovala z državami članicami v okviru svetovalnega odbora.

(4)

Po začetku postopka preverjanja je Komisija opravila preiskavo. Preiskava je zajela domnevno prepoved uvoza in denarne kazni v zvezi z uvoženimi protektiranimi gumami.

(5)

Preiskava je zajela ustrezno brazilsko zakonodajo v zvezi s prepovedjo uvoza in uvedbo denarnih kazni ter je enakovredno upoštevala mnenja, ki so jih izrazila različna brazilska vladna ministrstva in brazilska trgovinska združenja.

(6)

Preiskava je pokazala, da brazilski preiskovani ukrepi niso v skladu z vrsto določb GATT 1994, še zlasti s členi I:1, III:4, XI:1 in XIII:1, in niso upravičeni v skladu s členom XX GATT 1994, pooblastilno klavzulo in drugimi veljavnimi instrumenti mednarodnega prava. Ker sporazum STO prepoveduje dvomljive prakse, obstajajo dokazi za trgovinsko oviro v smislu člena 2(1) Uredbe o trgovinskih ovirah.

(7)

Preiskava je pokazala, da je bila Brazilija pomemben trg za evropske proizvajalce protektiranih gum pred uvedbo prepovedi 25. septembra 2000. V obdobju 1995–2000 se je izvoz protektiranih gum za osebne avtomobile v Brazilijo povprečno povečal za 58 % in v letu 2001, tj. po uvedbi prepovedi, prvič v šestih letih upadel za 32 %.

(8)

Po uvedbi prepovedi se je izvoz bodisi po zaslugi uvoznih dovoljenj, ki so bila še vedno v obtoku, bodisi kot posledica pravne preveritve, ki so jo nekateri uvozniki opravili pri brazilskih sodiščih, sicer nadaljeval, vendar je očitno, da se je trg za evropske izvoznike postopoma zapiral. Četudi je veliko izvoznikov Skupnosti na koncu vendarle našlo nove trge, še vedno niso mogli nadomestiti visokega deleža svojih izvoznih prihodkov iz Brazilije. Vsi niso bili uspešni pri iskanju novih trgov ali pri uvajanju nove proizvodne linije protektiranih gum za posebna vozila (4×4, športna itd.), zato je prepoved skupaj z drugimi dejavniki (zapoznela plačila brazilskih uvoznikov, tečajna nihanja) privedla nekatere proizvajalce Skupnosti do stečaja.

(9)

Dokazi jasno kažejo, da je industrija Skupnosti utrpela in še vedno trpi zaradi škodljivih učinkov v smislu člena 2(4) Uredbe o trgovinskih ovirah.

(10)

Podatki o izvozu in odgovori na vprašalnike, ki jih je Komisija poslala evropskim proizvajalcem in izvoznikom protektiranih gum, potrjujejo trditev te gospodarske panoge Skupnosti, da je bila Brazilija pomemben izvozni trg pred uvedbo prepovedi in da je pričakovala letno prodajo, ki naj bi dosegla 3 milijone kosov do konca leta 2002. Dokazi tudi podpirajo njeno trditev, da je v zadnjih treh letih utrpela škodo zaradi brazilske prepovedi uvoza. V nekaterih primerih so bila podjetja, ki niso mogla najti novih izvoznih trgov, likvidirana.

(11)

Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da je v smislu člena 12(1) Uredbe o trgovinskih ovirah v interesu Skupnosti, da se v okviru STO ukrepa v prizadevanju za hitro odpravo brazilske prepovedi uvoza protektiranih gum, kar predstavlja kršitev temeljnih pravil STO in trgovinsko oviro v smislu člena 2(1) Uredbe o trgovinskih ovirah.

(12)

Za Skupnost je nadvse pomembno zagotoviti, da partnerji STO v polni meri spoštujejo svoje obveznosti, tako kakor se to zahteva od Skupnosti. Zato je za dobro delovanje večstranskega trgovinskega sistema bistveno, da se neskladnosti s pravili STO obravnavajo v okviru navedenega foruma.

(13)

Poskusi, da bi se ta spor razrešil v okviru številnih sestankov z brazilskimi organi od uvedbe prepovedi in v celotnem času poteka te preiskave, niso pokazali pripravljenosti brazilskih oblasti za medsebojno dogovorjeno rešitev. Ker ni verjetno, da se bo brazilsko stališče spremenilo, je potreben začetek postopka v okviru Sporazuma STO o pravilih in postopkih poravnavanja sporov.

(14)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora TBR –

21.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 128/73

(1)

Uredba (ES) št. 2232/96 predvideva postopek za določitev pravil v zvezi z aromatičnimi snovmi, uporabljenimi ali namenjenimi za uporabo v ali na živilih. Navedena uredba predvideva sprejetje registra aromatičnih snovi („registra“) potem, ko so države članice poslale sporočilo s seznamom aromatičnih snovi, ki se lahko uporabljajo v ali na živilih, v prometu na njihovem ozemlju, in ko navedeno sporočilo Komisija podrobno pregleda. Navedeni register je bil sprejet z Odločbo Komisije 1999/217/ES (2).

(2)

Poleg tega Uredba (ES) št. 2232/96 predvideva program ovrednotenja aromatičnih snovi, da bi lahko preverili, ali izpolnjujejo splošna merila za uporabo aromatičnih snovi, navedenih v Prilogi k navedeni uredbi.

(3)

Evropska agencija za varno hrano („Agencija“) je v svojem mnenju z dne 13. julija 2004 o para-hidroksibenzoatih ugotovila, da propil 4-hidroksibenzoat (FL 09.915) učinkuje na spolne hormone in moške razmnoževalne organe pri mladih podganah. Agencija ni mogla priporočiti sprejemljivega dnevnega vnosa (SDI) te snovi, ker ni bilo jasne ravni brez opaznega škodljivega učinka (NOAEL). Uporaba propil 4-hidroksibenzoata kot aromatične snovi v hrani ni sprejemljiva, ker ne izpolnjuje splošnih meril za uporabo aromatičnih snovi, navedenih v Prilogi k Uredbi (ES) št. 2232/96. Posledično je treba propil 4-hidroksibenzoat črtati iz registra.

(4)

Agencija je v svojem mnenju z dne 7. decembra 2004 o alifatskih dialkoholih, diketonih in hidroksiketonih ugotovila, da je pentan-2,4-dion (FL 07.191) genotoksičen in vitro in in vivo. V skladu s tem njegova uporaba kot aromatične snovi ni sprejemljiva, ker ne izpolnjuje splošnih meril za uporabo aromatičnih snovi, navedenih v Prilogi k Uredbi (ES) št. 2232/96. Posledično je treba pentan-2,4-dion črtati iz registra.

(5)

Pri uporabi Uredbe (ES) št. 2232/96 in Priporočila Komisije 98/282/ES z dne 21. aprila 1998 o načinih, kako morajo države članice in države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru varovati intelektualno lastnino v povezavi z razvojem in izdelavo aromatičnih snovi iz Uredbe (ES) št. 2232/96 Evropskega parlamenta in Sveta (3) pri vrsti snovi, so države članice, ki pošljejo uradno obvestilo, zahtevale, da jih je treba registrirati tako, da se zavarujejo pravice intelektualne lastnine izdelovalca.

(6)

Varstvo v zvezi s temi snovmi, navedenimi v delu B registra, je omejeno na obdobje največ pet let od datuma prejema obvestila. Navedeno obdobje se je sedaj izteklo za 28 snovi, ki jih je posledično treba prenesti v del A registra.

(7)

Zato je treba Odločbo 1999/217/ES ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

21.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 128/77

(1)

Odločba Komisije 2000/666/ES z dne 16. oktobra 2000 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in izdajanju veterinarskih potrdil za uvoz ptic, razen perutnine, in pogojih za karanteno (3) določa, da morajo države članice dovoliti uvoz ptic iz tretjih držav, ki so navedene kot članice Mednarodnega urada za živalske kužne bolezni (OIE), in da se navedene ptice pri vstopu v Skupnost pošlje v karanteno ter zanje izvede pregled.

(2)

Demokratična ljudska republika Koreja (Severna Koreja) je potrdila izbruh aviarne influence na svojem ozemlju. Severna Koreja je član OIE in zato morajo države članice v skladu z Odločbo 2000/666/ES sprejeti uvoze takih ptic iz navedene države. Zaradi možnih resnih posledic v zvezi s posebnim sevom virusa aviarne influence, ki se je pojavil drugod v Aziji, je treba kot previdnostni ukrep uvoz navedenih ptic iz Severne Koreje začasno ustaviti.

(3)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (4), je uvoz nepredelanega perja in delov perja s poreklom iz Severne Koreje dovoljen. Glede na trenutno stanje bolezni v Severni Koreji je treba navedene uvoze začasno ustaviti.

(4)

Odločba Komisije 2004/122/ES z dne 6. februarja 2004 o nekaterih ukrepih zaščite v zvezi z aviarno influenco v več azijskih državah (5), je bila sprejeta kot odgovor na izbruhe aviarne influence v več azijskih državah. Člen 4 navedene Odločbe določa, da morajo države članice iz določenih držav začasno ustaviti uvoz nepredelanega perja in delov perja ter živih ptic, ki niso perutnina, kot je opredeljeno v Odločbi 2000/666/ES. Zaradi zdravja živali in javnega zdravja je treba Severno Korejo dodati med tretje države iz člena 4 Odločbe 2004/122/ES.

(5)

Odločbo 2004/122/ES je treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz te odločbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –