20.5.2005

Uradni list Evropske unije

L 127/1

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 758/2005

z dne 19. maja 2005

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)	V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 20. maja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. maja 2005

Za Komisijo

J. M. SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1947/2002 (UL L 299, 1.11.2002, str. 17).

PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 19. maja 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	052	108,4
	204	65,2
	212	97,2
	999	90,3
0707 00 05	052	92,3
	204	51,2
	999	71,8
0709 90 70	052	84,4
	624	50,3
	999	67,4
0805 10 20	052	41,9
	204	39,9
	212	108,2
	220	45,2
	388	52,1
	400	44,6
	624	61,2
	999	56,2
0805 50 10	052	49,0
	388	63,6
	400	69,6
	528	43,4
	624	80,9
	999	61,3
0808 10 80	388	92,1
	400	112,5
	404	78,7
	508	62,3
	512	72,1
	524	57,3
	528	68,5
	720	64,4
	804	94,0
	999	78,0

(1) Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.

20.5.2005

Uradni list Evropske unije

L 127/4

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 760/2005

z dne 19. maja 2005

o določitvi količin surovega tobaka, ki se lahko prenesejo v drugo skupino sort v okviru jamstvenega praga za letino 2005 v Nemčiji, Grčiji, Španiji, Franciji, Italiji in na Portugalskem

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2075/92 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za surovi tobak (1) in zlasti člena 9(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 9 Uredbe (EGS) št. 2075/92 je določil sistem kvot za različne skupine sort tobaka. Posamezne kvote so bile porazdeljene med proizvajalce na osnovi jamstvenih pragov za letino 2005, določenih v Prilogi II k Uredbi Sveta (ES) št. 546/2002 z dne 25. marca 2002 o določitvi premij in jamstvenih pragov za tobak v listih po skupinah sort in državah članicah za letine 2002, 2003 in 2004 ter o spremembi Uredbe (EGS) št. 2075/92 (2). V skladu s členom 9(4) Uredbe (EGS) št. 2075/92 lahko Komisija dovoli državam članicam, da prenašajo delne količine svojih jamstvenih pragov med skupinami sort pod pogojem, da taki prenosi ne povzročijo dodatnih stroškov Evropskemu kmetijskemu usmerjevalnemu in jamstvenemu skladu EKUJS in ne zadevajo nobenega povečanja v celotnih dodeljenih jamstvenih pragovih držav članic.

(2)	Ker so ti pogoji izpolnjeni, je treba prenose dovoliti državam članicam, ki so za to vložile zahtevke.

(3)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za tobak –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za letino 2005 se državam članicam dovoli, da pred 30. majem 2005 prenesejo količine sortne skupine v drugo po Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. maja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 215, 30.7.1992, str. 70. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2319/2003 (UL L 345, 31.12.2003, str. 17).

(2) UL L 84, 28.3.2002, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1782/2003 (UL L 270, 21.10.2003, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 864/2004 (UL L 161, 30.4.2004, str. 48).

PRILOGA

Količine jamstvenega praga, ki so ga države članice pooblaščene prenesti iz ene sortne skupine v drugo sortno skupino

Država članica	Sortna skupina, iz katere se izvede prenos	Sortna skupina, v katero se izvede prenos
Nemčija	1 036,2 tone temno zračno sušenega (skupina III)	528,6 tone z zračnim tokom sušenega (skupina I)
Nemčija	1 036,2 tone temno zračno sušenega (skupina III)	367,2 tone lahko zračno sušenega (skupina II)
Grčija	1 694 ton lahko zračno sušenega (skupina II)	10 761 ton z zračnim tokom sušenega (skupina I)
	4 415 ton na soncu sušenega (skupina V)
	7 269 ton Kabak Koulak (skupina VIII)
	122 ton Katerini (skupina VII)
	5 267 ton Kabak Koulak (skupina VIII)	3 193 ton Basmas (skupina VI)
Španija	1 999,8 tone temno zračno sušenega (skupina III)	1 571,1 tone z zračnim tokom sušenega (skupina I)
Španija	1 999,8 tone temno zračno sušenega (skupina III)	35,6 tone lahko zračno sušenega (skupina II)
Francija	3 828,4 tone temno zračno sušenega (skupina III)	1 717,2 tone z zračnim tokom sušenega (skupina I)
Francija	3 828,4 tone temno zračno sušenega (skupina III)	1 444,5 tone lahko zračno sušenega (skupina II)
Italija	850,0 ton na soncu sušenega (skupina V)	611,9 tone z zračnim tokom sušenega (skupina I)
Italija	120,0 ton na soncu sušenega (skupina V)	98,2 tone na dimu sušenega (skupina IV)
Portugalska	50,0 ton lahko zračno sušenega (skupina II)	39,9 tone z zračnim tokom sušenega (skupina I)

20.5.2005

Uradni list Evropske unije

L 127/6

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 761/2005

z dne 19. maja 2005

o odprtju krizne destilacije iz člena 30 Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 za nekatera vina v Franciji

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (1) in zlasti člena 33(1)(f) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999 predvideva možnost ukrepa krizne destilacije, ki se lahko sprejme pri izrednih ovirah na trgu zaradi znatnih presežkov. Ukrep se lahko omeji na nekatere kategorije vina ali nekatere površine pridelave in se lahko uporabi za kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju, na prošnjo zadevne države članice.

(2)	S pismom z dne 18. februarja 2005 je francoska vlada zahtevala odprtje krizne destilacije za kakovostna mirna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih na njenem ozemlju. Dodatna pojasnila so bila poslana 25. februarja in 25. marca 2005.

(3)

Na trgu za kakovostna mirna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju v Franciji so bili zabeleženi precejšnji presežki, kar se odraža v padcu cen in zaskrbljujočem povečanju zalog proti koncu tekočega tržnega leta. Z namenom zaustavitve negativnega gibanja in izboljšanja težkega položaja na trgu je treba zaloge kakovostnih mirnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju, zmanjšati na raven, ki se šteje za običajno v smislu pokrivanja tržnih zahtev.

(4)	Ker so pogoji iz člena 30(5) Uredbe (ES) št. 1493/1999 izpolnjeni, je primerno predvideti odprtje krizne destilacije za največ 1,5 milijona hektolitrov kakovostnih mirnih vin, pridelanih na določenih pridelovalnih območjih.

(5)

Krizna destilacija, ki se odpre s to uredbo, mora biti glede ukrepa destilacije iz člena 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999 v skladu s pogoji iz Uredbe Komisije (ES) št. 1623/2000 z dne 25. julija 2000 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za Uredbo (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino ob upoštevanju tržnih mehanizmov (2). Druge določbe Uredbe (ES) št. 1623/2000 se morajo prav tako uporabljati, zlasti določbe glede dostave alkohola intervencijski agenciji in plačila predujma.

(6)	Odkupna cena, ki jo destilarne plačajo proizvajalcu, mora biti takšna, da omogoča premagovanje ovir na trgu in proizvajalcem omogoča koristi od tega ukrepa.

(7)	Proizvod krizne destilacije mora biti le surovi ali nevtralni alkohol, ki se obvezno dostavi intervencijski agenciji, da se izogne oviranju trga za pitni alkohol, ki se predvsem dobavlja z destilacijo, kot določa člen 29 Uredbe (ES) št. 1493/1999.

(8)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Krizna destilacija iz člena 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999 se s to uredbo odpre za največ 1,5 milijona hektolitrov kvalitetnega mirnega vina, pridelanega na določenih pridelovalnih območjih v Franciji, v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1623/2000 za to vrsto destilacije.

Člen 2

Vsak proizvajalec lahko od 23. maja 2005 do 15. julija 2005 sklene pogodbo o dostavi iz člena 65 Uredbe (ES) št. 1623/2000 (v nadaljnjem besedilu „pogodba“).

Pogodbe so opremljene z dokazom o varščini, ki znaša 5 EUR na hektoliter.

Pogodb ni mogoče prenesti.

Člen 3

1. Če skupna količina iz pogodb, predloženih intervencijski agenciji, presega količino iz člena 1, država članica določi stopnjo znižanja, ki se uporabi za navedene pogodbe.

2. Država članica sprejme potrebne administrativne postopke, da najpozneje do 15. avgusta odobri pogodbe. V odobritvi se navede možna stopnja znižanja in količina vina, sprejeta po pogodbi, ter se določi, da lahko proizvajalec prekliče pogodbo v primeru znižanja količine, namenjene za destilacijo.

Država članica pred 1. septembrom sporoči Komisiji količino vina, zajeto v odobrenih pogodbah.

3. Država članica lahko omeji število pogodb, ki jih lahko posamezni proizvajalec sklene v okviru te uredbe.

Člen 4

1. Količine vina iz odobrenih pogodb se dostavijo v destilarne najpozneje do 15. decembra 2005. Pridobljeni alkohol mora biti v skladu s členom 6(1) dostavljen v intervencijsko agencijo najpozneje do 15. marca 2006.

2. Varščina se sprosti, ko proizvajalec destilarni predloži dokazilo, da so bile količine dostavljene.

Če se dostava ne izvrši v roku iz odstavka 1, se varščina zadrži.

Člen 5

Najnižja odkupna cena za vino, dobavljeno za destilacijo v skladu s to uredbo, je 3,35 EUR na vol. % na hektoliter.

Člen 6

1. Destilarna dostavi dobljeni proizvod intervencijski agenciji. Ta proizvod mora vsebovati volumenski delež alkohola najmanj 92 vol. %.

2. Cena, ki jo intervencijska agencija plača destilarni za dostavljeni surovi alkohol, znaša 3,717 EUR na vol. % na hektoliter. Plačilo se izvede v skladu s členom 62(5) Uredbe (ES) št. 1623/2000. Vendar pa se plačilo te cene ne izvrši pred 16. oktobrom 2005.

Destilarna lahko na ta znesek prejme predujem 2,558 EUR na vol. % na hektoliter. V tem primeru se predujem odšteje od dejansko plačane cene. Uporabita se člena 66 in 67 Uredbe (ES) št. 1623/2000. Vendar pa se predplačilo ne more izvršiti pred 16. oktobrom 2005.

Člen 7

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 23. maja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. maja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(2) UL L 194, 31.7.2000, str. 45. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 616/2005 (UL L 103, 22.4.2005, str. 15).

20.5.2005

Uradni list Evropske unije

L 127/8

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 762/2005

z dne 19. maja 2005

o odprtju krizne destilacije iz člena 30 Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 za namizna vina v Španiji

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (1) in zlasti člena 33(1)(f) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)	S pismom z dne 8. marca 2005 je španska vlada zahtevala odprtje krizne destilacije za namizna vina, pridelana na njenem območju.

(3)

Na trgu namiznih vin v Španiji so bili zabeleženi precejšnji presežki, kar se odraža v padcu cen in zaskrbljujočem povečanju zalog proti koncu tekočega tržnega leta. Z namenom zaustavitve negativnega gibanja in izboljšanja težkega položaja na trgu je treba zaloge namiznega vina zmanjšati na raven, ki se šteje za običajno v smislu pokrivanja tržnih zahtev.

(4)	Ker so pogoji iz člena 30(5) Uredbe (ES) št. 1493/1999 izpolnjeni, je primerno predvideti odprtje krizne destilacije za največ 4 milijone hektolitrov namiznega vina.

(5)

(6)	Odkupna cena, ki jo destilarne plačajo proizvajalcu, mora biti takšna, da omogoča premagovanje ovir na trgu in proizvajalcem omogoča koristi od tega ukrepa.

(7)	Proizvod krizne destilacije mora biti le surovi ali nevtralni alkohol, ki se obvezno dostavi intervencijski agenciji, da se izogne oviranju trga za pitni alkohol, ki se predvsem dobavlja z destilacijo, kot določa člen 29 Uredbe (ES) št. 1493/1999.

(8)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Krizna destilacija iz člena 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999 se s to uredbo odpre za največ 4 milijone hektolitrov namiznega vina v Španiji v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1623/2000 za to vrsto destilacije.

Člen 2

Vsak proizvajalec lahko od 23. maja do 15. junija 2005 sklene pogodbo o dostavi iz člena 65 Uredbe (ES) št. 1623/2000 (v nadaljnjem besedilu „pogodba“).

Pogodbe so opremljene z dokazom o varščini, ki znaša 5 EUR na hektoliter.

Pogodb ni mogoče prenesti.

Člen 3

1. Če skupna količina iz pogodb, predloženih intervencijski agenciji, presega količino iz člena 1, država članica določi stopnjo znižanja, ki se uporabi za navedene pogodbe.

2. Država članica sprejme potrebne administrativne postopke, da najpozneje do 18. julija 2005 odobri pogodbe. V odobritvi se navede možna stopnja znižanja in količina vina, sprejeta po pogodbi, ter se določi, da lahko proizvajalec v primeru znižanja količine, namenjene za destilacijo, prekliče pogodbo.

Država članica pred 1. avgustom 2005 sporoči Komisiji količino vina, zajeto v odobrenih pogodbah.

3. Država članica lahko omeji število pogodb, ki jih lahko posamezni proizvajalec sklene v okviru te uredbe.

Člen 4

1. Količine vina iz odobrenih pogodb se dostavijo v destilarne najpozneje do 15. oktobra 2005. Pridobljeni alkohol mora biti v skladu s členom 6(1) dostavljen v intervencijsko agencijo najpozneje do 15. marca 2006.

2. Varščina se sprosti, ko proizvajalec destilarni predloži dokazilo, da so bile količine dostavljene.

Če se dostava ne izvrši v roku iz odstavka 1, se varščina zadrži.

Člen 5

Najnižja odkupna cena za vino, dobavljeno za destilacijo v skladu s to uredbo, je 1,914 EUR na vol. % na hektoliter.

Člen 6

1. Destilarna dostavi dobljeni proizvod intervencijski agenciji. Ta proizvod mora vsebovati volumenski delež alkohola najmanj 92 vol %.

2. Cena, ki jo intervencijska agencija plača destilarni za dostavljeni surovi alkohol, znaša 2,281 EUR na vol % na hektoliter. Plačilo se izvede v skladu s členom 62(5) Uredbe (ES) št. 1623/2000. Vendar pa se plačilo te cene ne more izvršiti pred 16. oktobrom 2005.

Destilarna lahko na ta znesek prejme predujem 1,122 EUR na vol. % na hektoliter. V tem primeru se predujem odšteje od dejansko plačane cene. Uporabita se člena 66 in 67 Uredbe (ES) št. 1623/2000. Vendar pa se predplačilo ne more izvršiti pred 16. oktobrom 2005.

Člen 7

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 23. maja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. maja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(2) UL L 194, 31.7.2000, str. 45. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 616/2005 (UL L 103, 22.4.2005, str. 15).

20.5.2005

Uradni list Evropske unije

L 127/12

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 764/2005

z dne 19. maja 2005

o določitvi izvoznih nadomestil za žita, pšenično in rženo moko ter za drobljenec in zdrob

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. september 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 določa, da se lahko razlika med kotacijami oziroma cenami na svetovnem trgu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)	Pri določitvi nadomestil je treba upoštevati dejavnike iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)	Nadomestilo za pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob se izračuna na podlagi količine žit, potrebnih za njihovo proizvodnjo. Te količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)	Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)	Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V intervencijskem obdobju se lahko spremeni.

(6)	Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje razmere na trgu žitaric, zlasti glede kotacij oziroma cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v zneskih, navedenih v prilogi k tej uredbi.

(7)	Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 1(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1784/2003, pri čemer je izključen slad, se določijo v višini, navedeni v prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 20. maja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. maja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2) UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1431/2003 (UL L 203, 12.8.2003, str. 16).

PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 19. maja 2005 o določitvi izvoznih nadomestil za žita, pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob

Tarifna oznaka proizvoda

Namembna država

Merska enota

Višina nadomestil

1001 10 00 9200

—

EUR/t

—

1001 10 00 9400

A00

EUR/t

1001 90 91 9000

—

EUR/t

—

1001 90 99 9000

A00

EUR/t

1002 00 00 9000

A00

EUR/t

1003 00 10 9000

—

EUR/t

—

1003 00 90 9000

A00

EUR/t

1004 00 00 9200

—

EUR/t

—

1004 00 00 9400

A00

EUR/t

1005 10 90 9000

—

EUR/t

—

1005 90 00 9000

A00

EUR/t

1007 00 90 9000

—

EUR/t

—

1008 20 00 9000

—

EUR/t

—

1101 00 11 9000

—

EUR/t

—

1101 00 15 9100

C01

EUR/t

8,91

1101 00 15 9130

C01

EUR/t

8,32

1101 00 15 9150

C01

EUR/t

7,67

1101 00 15 9170

C01

EUR/t

7,09

1101 00 15 9180

C01

EUR/t

6,63

1101 00 15 9190

—

EUR/t

—

1101 00 90 9000

—

EUR/t

—

1102 10 00 9500

A00

EUR/t

1102 10 00 9700

A00

EUR/t

1102 10 00 9900

—

EUR/t

—

1103 11 10 9200

A00

EUR/t

1103 11 10 9400

A00

EUR/t

1103 11 10 9900

—

EUR/t

—

1103 11 90 9200

A00

EUR/t

1103 11 90 9800

—

EUR/t

—

NB: Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih držav v okviru serije „A“ so navedene v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1), kakor je bila spremenjena.

C01

Vse tretje države z izjemo Albanije, Bulgarije, Romunije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Lihtenštajna in Švice.

20.5.2005

Uradni list Evropske unije

L 127/17

SKLEP KOMISIJE

z dne 11. maja 2005

o obnovitvi mandata Evropske skupine za etiko v znanosti in novih tehnologijah

(Besedilo v francoskem jeziku je edino verodostojno)

(2005/383/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Novembra 1991 je Evropska komisija z ustanovitvijo skupine svetovalcev za etična vprašanja biotehnologije (GAEIB) sklenila vključiti etiko v proces odločanja na področju politike raziskovanja in tehnološkega razvoja Skupnosti.

(2)	Komisija je 16. decembra 1997 sklenila zamenjati GAEIB z Evropsko skupino za etiko v znanosti in novih tehnologijah (EGE) in razširiti mandat skupine na vsa področja uporabe znanosti in tehnologije.

(3)	Mandat skupine EGE je bil podaljšan s Sklepom Komisije z dne 26. marca 2001 za obdobje štirih let in nekoliko spremenjen z namenom izboljšati delovne metode skupine.

(4)	Skupina EGE potrebuje nove delovne metode, da lahko pravočasno reagira na hiter razvoj znanosti in tehnologije ter nove pristojnosti, da lahko krije široko paleto znanstvenih in tehnoloških aplikacij.

(5)	V Sporočilu Komisije o pridobitvi in uporabi strokovnega mnenja s strani Komisije: načela in smernice (COM(2002) 713) se glasi, da so „javni razpisi primerni zlasti takrat, kadar gre za kočljiva vprašanja in kadar so skupine ustanovljene verjetno za neko razumno obdobje“.

(6)	Ker se trenutni mandat skupine EGE izteče 25. marca 2005, naslednji sklep nadomešča vsebino mandata, priloženega Sporočilu Komisije z dne 26. marca 2001 (K(2001) 691) –

SKLENILA:

Člen 1

Komisija je sklenila podaljšati mandat Evropske skupine za etiko v znanosti in novih tehnologijah (EGE) za obdobje štirih let.

Člen 2

Naloga

Naloga skupine EGE je svetovati Komisiji o etičnih vprašanjih v zvezi z znanostmi in novimi tehnologijami, bodisi na zahtevo Komisije ali na lastno pobudo. Parlament in Svet lahko usmerita pozornost Komisije na vprašanja, za katera menita, da so etično bolj pomembna. Kadar želi Komisija mnenje skupine EGE, določi rok za oddajo tega mnenja.

Člen 3

Sestava – Imenovanje

1. Člane skupine EGE imenuje predsednik Komisije.

2. Veljajo naslednja pravila:

—	Člani so imenovani ad personam. V tem smislu svetujejo Komisiji neodvisno od zunanjih vplivov. Skupina EGE je neodvisno, pluralistično in multidisciplinarno telo.

—	Skupina EGE ima največ 15 članov.

—	Vsak član skupine EGE je imenovan za obdobje štirih let. Imenovanje se lahko podaljša za največ dva mandata.

—	Člani, ki niso več sposobni učinkovito sodelovati pri delu skupine, ali člani, ki odstopijo, se v skladu s členom 3(1) nadomestijo za preostanek mandata z drugim članom iz rezervnega seznama.

—	Izbor članov skupine EGE se izvrši na podlagi javnega razpisa za zbiranje ponudb. Druge vloge, predložene kako drugače, bodo prav tako upoštevane v izbirnem postopku.

—	Komisija objavi seznam članov skupine EGE v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Način dela

1. Člani skupine EGE med sabo izvolijo predsednika in podpredsednika za čas trajanja mandata.

2. Predsednik Komisije potrdi delovni program EGE (vključno z etičnimi pregledi, ki jih predlaga skupina EGE na lastno pobudo – glej člen 2). Urad evropskih strateških svetovalcev (BEPA) Komisije, ki tesno sodeluje s predsednikom skupine EGE, je odgovoren za organizacijo dela skupine EGE in njenega sekretariata.

3. Zasedanja skupine EGE so zaupna. Izven teh zasedanj se lahko skupina EGE o svojem delu posvetuje z zadevnimi oddelki Komisije in po potrebi povabi k izmenjavi mnenj predstavnike nevladnih organizacij ali reprezentativne organizacije. Dnevni red zasedanj skupine EGE se razdeli pristojnim službam Komisije.

4. Skupina EGE zaseda običajno na sedežu Komisije skladno s pogoji in načini ter časovnim načrtom, kot določi Komisija. Skupina EGE se v 12-mesečnem obdobju sestane najmanj šestkrat, kar pomeni približno 12 delovnih dni na leto. Od članov se pričakuje, da se udeležijo najmanj štirih zasedanj v letu.

5. Za pripravo mnenja lahko skupina EGE v okviru razpoložljivih sredstev za to dejavnost:

—	povabi strokovnjake s posebnimi strokovnimi pristojnostmi, da vodijo in informirajo skupino, če se to zdi uporabno in/ali potrebno,

—	izvede študijo z namenom zbrati vse potrebne znanstvene in tehnične podatke,

—	sestavi delovno skupino, ki se bo ukvarjala s posebnimi vprašanji,

—	organizira javno okroglo mizo za pospeševanje dialoga in zagotavljanje preglednosti za vsako izdelano mnenje,

—	vzpostavi tesne stike z oddelki Komisije, ki obravnavajo teme, s katerimi se ukvarja skupina,

—	vzpostavi tesnejše stike s predstavniki različnih etičnih teles v Evropski uniji in državah prosilkah.

6. Vsako mnenje se objavi takoj po sprejetju. Kadar mnenje ni sprejeto soglasno, se dodajo tudi nasprotna stališča. V primeru operativne zahteve za hitro svetovanje o določeni temi, se izdelajo kratke izjave, ki jim po potrebi sledi podrobna analiza, pri čemer je – kot pri vsakem mnenju – potrebna preglednost zagotovljena. Mnenja skupine EGE se vedno nanašajo na stanje tehnologije v času, ko je bilo mnenje izdano. Skupina EGE se lahko odloči posodobiti mnenje, če se ji zdi to potrebno.

7. Skupina EGE sprejme svoj poslovnik.

8. Pred iztekom mandata izdela EGE pod vodstvom predsednika poročilo o dejavnostih, ki se objavi.

Člen 5

Stroški zasedanj

Potne stroške in nadomestila za zasedanja skupine EGE krije Komisija v skladu s svojimi predpisi.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta sklep bo objavljen v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan imenovanja novih članov skupine EGE.

V Bruslju, 11. maja 2005

Za Komisijo

José Manuel BARROSO

Predsednik

20.5.2005

Uradni list Evropske unije

L 127/20

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 12. maja 2005

o spremembi odločb 2000/45/ES, 2001/405/ES, 2001/688/ES, 2002/255/ES in 2002/747/ES zaradi podaljšanja veljavnosti okoljskih meril za podelitev znaka Skupnosti za okolje določenim proizvodom

(notificirano pod dokumentarno številko K(2005) 1446)

(Besedilo velja za EGP)

(2005/384/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1980/2000 z dne 17. julija 2000 o spremenjenem sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje (1) in zlasti drugega pododstavka člena 6(1) Uredbe,

po posvetovanju z Odborom Evropske unije za znak za okolje,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Opredelitev skupine proizvodov in okoljska merila, določeni v Odločbi Komisije 2000/45/ES z dne 17. decembra 1999 o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka Skupnosti za okolje pralnim strojem (2), prenehajo veljati 30. novembra 2006.

(2)	Opredelitev skupine proizvodov in okoljska merila, določeni v Odločbi Komisije 2001/405/ES z dne 4. maja 2001 o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka za okolje Skupnosti izdelkom iz tissue papirja za higienske namene uporabe (3), prenehajo veljati 5. maja 2006.

(3)	Opredelitev skupine proizvodov in okoljska merila, določeni v Odločbi Komisije 2001/688/ES z dne 28. avgusta 2001 o določitvi ekoloških meril za podelitev znaka Skupnosti za okolje sredstvom za izboljšanje tal in rastnim substratom (4), prenehajo veljati 29. avgusta 2006.

(4)	Odločba Komisije 2002/255/ES z dne 25. marca 2002 o določitvi okoljskih meril za podeljevanje znaka za okolje Skupnosti televizijskim sprejemnikom (5) preneha veljati 31. marca 2006.

(5)	Odločba Komisije 2002/747/ES z dne 9. septembra 2002 o določitvi spremenjenih okoljskih meril za podelitev znaka za okolje Skupnosti žarnicam in o spremembi Odločbe 1999/568/ES (6) preneha veljati 31. avgusta 2006.

(6)	V skladu z Uredbo (ES) št. 1980/2000 je bil opravljen redni pregled okoljskih meril in z njimi povezanih zahtev za ocenjevanje in preverjanje, ki so bile določene z zgoraj navedenimi odločbami.

(7)	Glede na pregled navedenih meril in zahtev je primerno, da se obdobje veljavnosti okoljskih meril in zahtev podaljša za eno leto.

(8)	Ker se redni pregled v skladu z Uredbo (ES) št. 1980/2000 nanaša samo na okoljska merila ter zahteve za ocenjevanje in preverjanje, odločbi 2002/255/ES in 2002/747/ES ostaneta v veljavi.

(9)	Odločbe 2000/45/ES, 2001/405/ES, 2001/688/ES, 2002/255/ES in 2002/747/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(10)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1980/2000 –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

V Odločbi 2000/45/ES se člen 3 nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Okoljska merila za skupino proizvodov ‚pralni stroj’ ter s tem povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo do 30. novembra 2007.“

Člen 2

V Odločbi 2001/405/ES se člen 3 nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Okoljska merila za skupino proizvodov ‚izdelki iz tissue papirja za higienske namene uporabe’ ter s tem povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo do 4. maja 2007.“

Člen 3

V Odločbi 2001/688/ES se člen 3 nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Okoljska merila za skupino proizvodov ‚sredstva za izboljšanje tal in rastni substrati’ ter s tem povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo do 28. avgusta 2007.“

Člen 4

V Odločbi 2002/255/ES se člen 4 nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Okoljska merila za skupino proizvodov ‚televizijski sprejemniki’ ter s tem povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo do 31. marca 2007.“

Člen 5

V Odločbi 2002/747/ES se člen 5 nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Okoljska merila za skupino proizvodov ‚žarnice’ ter s tem povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo do 31. avgusta 2007.“

Člen 6

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 12. maja 2005

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije

(1) UL L 237, 21.9.2000, str. 1.

(2) UL L 16, 21.1.2000, str. 74. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2003/240/ES (UL L 89, 5.4.2003, str. 16).

(3) UL L 142, 29.5.2001, str. 10.

(4) UL L 242, 12.9.2001, str. 17.

(5) UL L 87, 4.4.2002, str. 53.

(6) UL L 242, 10.9.2002, str. 44.

20.5.2005

Uradni list Evropske unije

L 127/22

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 13. maja 2005

o potrditvi obračuna izdatkov držav članic, ki jih financira Jamstveni oddelek Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), za proračunsko leto 2004

(notificirano pod dokumentarno štrevilko K(2005) 1443)

(2005/385/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (1) in zlasti člena 7(3) Uredbe,

po posvetovanju z Odborom sklada,

upoštevanju naslednjega:

(1)

Po členu 7(3) Uredbe (ES) št. 1258/1999 Komisija, na podlagi letnih obračunov, ki so jih predložile države članice, skupaj s podatki, ki se jih zahteva za potrditev ter certifikata za verodostojnost, popolnost in točnost predloženih obračunov in poročil certifikacijskih organov, potrdi obračune plačilnih agencij iz člena 4(1) te uredbe.

(2)

V zvezi s členom 7(1) Uredbe Komisije (ES) št. 296/96 z dne 16. februarja 1996 o podatkih, ki jih morajo posredovati države članice, in o mesečnem knjiženju izdatkov, ki se financirajo iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (2), se upošteva izdatek za finančno leto 2004, ki je nastal v državah članicah med 16. oktobrom 2003 in 15. oktobrom 2004.

(3)

Roki, dodeljeni državam članicam, da Komisiji predložijo dokumente iz člena 6(1)(b) Uredbe (ES) 1258/1999 in člena 4(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1663/95 z dne 7. julija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 729/70, ki se nanaša na postopek potrditve obračunov Jamstvenega oddelka EKUJS (3), so potekli.

(4)	Komisija je preverila predložene podatke in pred 31. marcem 2005 državam članicam sporočila rezultate preverjanja s potrebnimi spremembami.

(5)

Po prvem pododstavku člena 7(1) Uredbe (ES) št. 1663/95 in brez poseganja v odločitve, sprejete naknadno v skladu s členom 7(4) Uredbe, mora odločitev o potrditvi računovodskih izkazov iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1258/1999, določiti znesek izdatkov, ki so nastali v vsaki državi članici med zadevnim proračunskim letom, priznan v breme Jamstvenega oddelka EKUJS, na podlagi obračuna iz člena 6(1)(b) Uredbe (ES) št. 1258/1999 ter zmanjšanja in začasnih ustavitev predplačil za zadevno proračunsko leto, vključno z zmanjšanji iz drugega pododstavka člena 4(3) Uredbe (ES) št. 296/96. V skladu s členom 154 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4), se rezultat odločitev o potrditvi obračuna, to pomeni vsako razliko, ki lahko nastane med skupnimi izdatki, knjiženimi v obračun za proračunsko leto na podlagi člena 151(1) in člena 152 in skupnimi izdatki, ki jih upošteva Komisija v tej odločbi, vpiše v skupni člen kot dodatni izdatki ali zmanjšanje izdatkov.

(6)

V primeru nekaterih plačilnih agencij lahko v luči opravljenih preverjanj letni računovodski izkazi in spremni dokumenti omogočajo Komisiji, da sprejme sklep o celovitosti, točnosti in verodostojnosti predloženih izkazov. Priloga I navaja zneske, ki jih je potrdila država članica. Podrobnosti o teh zneskih so bile opisane v zbirnem poročilu, ki je bilo predloženo Odboru za sklad istočasno kot ta odločba.

(7)	Z vidika opravljenih preverjanj, se za podatke, ki so jih predložile nekatere druge plačilne agencije, zahtevajo dodatne preiskave in se njihovih obračunov v tej odločbi ne more potrditi. Priloga II navaja te plačilne agencije.

(8)

Člen 4(2) Uredbe (ES) št. 296/96, v povezavi s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 2040/2000 z dne 26. septembra 2000 o proračunski disciplini (5) določa, da se knjižena predplačila zmanjšajo za izdatke, ki nastanejo v državah članicah po dogovorjenih omejitvah ali rokih. Vendar pa naj se na podlagi člena 4(3) Uredbe (ES) št. 296/96 v odločbi o potrditvi obračuna upošteva vsaka prekoračitev rokov v avgustu, septembru in oktobru, razen če je bilo to sporočeno pred končno odločbo za proračunsko leto, ki se nanaša na predplačila. Del izdatkov, ki jih zahtevajo nekatere države članice med zgoraj navedenim obdobjem in za ukrepe, za katere Komisija ni sprejela nobenih olajševalnih okoliščin, je nastal po omejitvah ali dogovorjenih rokih. Zato je v tej odločbi treba določiti ustrezna znižanja. Za navedena zmanjšanja in kakršne koli druge izdatke, ki bi lahko nastali po omejitvah in dogovorjenih rokih, bo odločitev sprejeta poznejšega datuma, skladno s členom 7(4) Uredbe (ES) št. 1258/1999, in bo dokončno opredelila izdatke, ki jih Skupnost ne bo financirala.

(9)

Komisija je, skladno s členom 14 Uredbe (ES) št. 2040/2000 in členom 4(2) Uredbe (ES) št. 296/96, zmanjšala ali začasno ustavila število mesečnih predplačil pri vknjižbi izdatkov za proračunsko leto 2004 in v tej odločbi nadaljuje z zmanjšanji, določenimi v členu 4(3) Uredbe (ES) št. 296/96. Glede na zgoraj navedeno in da bi se izognili kakršnemu koli prezgodnjemu ali celo samo začasnemu povračilu zadevnih zneskov, jih v tej odločbi ne bi smeli priznati, brez poseganja v nadaljnji pregled skladno s členom 7(4) Uredbe (ES) št. 1258/1999.

(10)

Drugi pododstavek člena 7(1) Uredbe (ES) št. 1663/95 določa, da se zneski, ki se skladno z odločitvijo o potrditvi obračuna iz prvega pododstavka izterjajo od ali plačajo vsaki državi članici, določijo tako, da se predplačila, izplačana v zadevnem proračunskem letu tj. v letu 2004, odštejejo od izdatkov, priznanih za isto leto v skladu s prvim pododstavkom. Ti zneski se odštejejo ali dodajo predplačilom za izdatke od drugega meseca po mesecu, v katerem se sprejme odločitev o potrditvi obračuna.

(11)

V skladu z zadnjim pododstavkom člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1258/1999 in členom 7(1) Uredbe (ES) št. 1663/95 ta odločba, sprejeta na podlagi računovodske informacije, ne posega v poznejše odločitve Komisije, s katerimi se iz financiranja Skupnosti izločijo izdatki, ki niso bili izvedeni skladno s predpisi Skupnosti –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Razen plačilnih agencij iz člena 2, se obračun plačilnih agencij držav članic v zvezi z izdatki, ki jih financira Jamstveni oddelek EKUJS, za obračunsko leto 2004 potrdi. Zneske, ki se izterjajo od ali plačajo vsaki državi članici skladno s to odločbo, določa Priloga I.

Člen 2

Za proračunsko leto 2004, se obračuni plačilnih agencij držav članic za izdatke, ki jih financira Jamstveni oddelek EKUJS, prikazan v Prilogi II, izključijo iz te odločbe in bodo predmet prihodnje odločbe o potrditvi.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 13. maja 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

(2) UL L 39, 17.2.1996, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1655/2004 (UL L 298, 23.9.2004, str. 3).

(3) UL L 158, 8.7.1995, str. 6. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 465/2005 (UL L 77, 23.3.2005, str. 6).

(4) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(5) UL L 244, 29.9.2000, str. 27.

PRILOGA I

Potrditev obračunov plačilnih agencij – Finančno leto 2004

Znesek, ki ga je treba izterjati od države članice ali ji ga plačati

DČ

2004 – Izdatki za plačilne agencije, za katere so obračuni

Skupaj a + b

Znižanja in opustitve za celo finančno leto

Skupni znesek z znižanji in opustitvami

Predplačila izvršena državi članici za finančno leto

Znesek, ki ga je treba izterjati od (–) države članice ali ji ga plačati (+)

potrjeni

ločeni

= izdatki, navedeni v letnih obračunih

= celotni izdatki v mesečnih obračunih

c = a + b

e = c + d

g = e – f

EUR

1 141 832 188,85

0,00

1 141 832 188,85

0,00

1 141 832 188,85

1 141 832 509,04

– 320,19

EUR

1 072 926 545,09

0,00

1 072 926 545,09

0,00

1 072 926 545,09

1 072 805 591,37

120 953,72

CZK

148 270 977,89

0,00

148 270 977,89

0,00

148 270 977,89

0,00

EUR

6 010 175 861,68

23 818 955,08

6 033 994 816,76

– 150 191,69

6 033 844 625,07

6 033 635 575,97

209 049,10

DKK

9 058 346 238,16

0,00

9 058 346 238,16

– 68 177,57

9 058 278 060,59

9 058 602 584,17

– 324 523,58

EEK

8 595 434,55

0,00

8 595 434,55

0,00

8 595 434,55

0,00

EUR

2 781 442 489,74

0,00

2 781 442 489,74

– 5 228 942,57

2 776 213 547,17

2 777 610 434,43

– 1 396 887,26

EUR

6 269 452 812,02

57 020 505,80

6 326 473 317,82

– 7 926 338,98

6 318 546 978,84

6 319 215 724,26

– 668 745,42

EUR

869 358 525,94

0,00

869 358 525,94

– 4 383,80

869 354 142,14

868 904 449,67

449 692,47

EUR

9 395 956 559,98

1 868 053,41

9 397 824 613,39

– 9 219 078,83

9 388 605 534,56

9 389 117 043,59

– 511 509,03

HUF

125 098 884,00

0,00

125 098 884,00

0,00

125 098 884,00

0,00

EUR

1 829 924 935,77

0,00

1 829 924 935,77

– 1 354 653,66

1 828 570 282,11

1 829 730 495,20

– 1 160 213,09

EUR

1 194 172 909,54

3 835 460 014,48

5 029 632 924,02

– 48 452 006,98

4 981 180 917,04

5 022 642 872,80

– 41 461 955,76

LTL

1 826 753,89

0,00

1 826 753,89

0,00

1 826 753,89

0,00

EUR

0,00

37 803 193,51

– 42 350,66

37 760 842,85

0,00

LVL

23 671,15

0,00

23 671,15

0,00

23 671,15

0,00

EUR

1 262 187 678,33

0,00

1 262 187 678,33

– 313 300,35

1 261 874 377,98

1 261 891 680,76

– 17 302,78

PLN

46 695 429,61

0,00

46 695 429,61

0,00

46 695 429,61

0,00

EUR

824 235 249,10

0,00

824 235 249,10

– 884 668,91

823 350 580,19

823 155 282,67

195 297,52

SEK

7 740 689 327,48

0,00

7 740 689 327,48

0,00

7 740 689 327,48

0,00

SIT

16 964 300,84

0,00

16 964 300,84

0,00

16 964 300,84

0,00

SKK

57 252 395,16

0,00

57 252 395,16

0,00

57 252 395,16

0,00

GBP

2 782 254 804,67

0,00

2 782 254 804,67

– 36 835 148,07

2 745 419 656,60

2 747 004 082,12

– 1 584 425,52

1)	Za izračun zneska, ki ga je treba izterjati od države članice ali ji ga plačati, se upošteva celotni letni obračun za potrjene izdatke (stol. a) ali celotni mesečni obračun za ločene izdatke (stol. b)

2)	Znižanja in opustitve so tista, ki se upoštevajo pri predplačilu, katerim so dodani zlasti popravki zaradi neupoštevanja plačilnih rokov, določenih v avgustu, septembru in oktobru 2004.

PRILOGA II

Potrditev obračunov plačilnih agencij – Finančno leto 2004

Seznam plačilnih agencij, za katere so obračuni ločeni in so predmet kasnejše potrditve

Država članica	Plačilna agencija
Nemčija	Bayern Umwelt
Španija	Madrid
Francija	SDE
Italija	AGEA
Luksemburg	Ministère de l'agriculture

20.5.2005

Uradni list Evropske unije

L 127/27

SKLEP SVETA 2005/386/SZVP

z dne 14. marca 2005

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Novo Zelandijo o udeležbi Nove Zelandije v vojaški operaciji Evropske unije za krizno upravljanje v Bosni in Hercegovini (operacija Althea)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 24 Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila predsedstva,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 12. julija 2004 sprejel Skupni ukrep 2004/570/SZVP o vojaški operaciji Evropske unije v Bosni in Hercegovini (1).

(2)	Člen 11(3) tega skupnega ukrepa določa, da bodo podrobnosti v zvezi s sodelovanjem tretjih držav predmet sporazuma v skladu s členom 24 Pogodbe o Evropski uniji.

(3)

Na podlagi pooblastila Sveta z dne 13. septembra 2004 se je predsedstvo skupaj z generalnim sekretarjem/visokim predstavnikom dogovorilo o Sporazumu med Evropsko unijo in Novo Zelandijo o sodelovanju Nove Zelandije v vojaški operaciji Evropske unije za krizno upravljanje v Bosni in Hercegovini (operacija Althea).

(4)	Ta sporazum je treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum med Evropsko unijo in Novo Zelandijo o udeležbi Nove Zelandije v vojaški operaciji Evropske unije za krizno upravljanje v Bosni in Hercegovini (operacija Althea) se odobri v imenu Evropske unije.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo, pooblaščeno za podpis Sporazuma, ki je za Evropsko unijo zavezujoč.

Člen 3

Ta sklep se uveljavi z dnem sprejetja.

Člen 4

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 14. marca 2005

Za Svet

Predsednik

F. BODEN

(1) UL L 252, 28.7.2004, str. 10.

PREVOD

SPORAZUM

med Evropsko unijo in Novo Zelandijo o sodelovanju Nove Zelandije v vojaški operaciji Evropske unije za krizno upravljanje v Bosni in Hercegovini (operacija Althea)

EVROPSKA UNIJA (EU)

na eni strani in

VLADA NOVE ZELANDIJE (NOVA ZELANDIJA)

na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“,

STA SE OB UPOŠTEVANJU:

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Sodelovanje v operaciji

1. Nova Zelandija se pridruži Skupnemu ukrepu 2004/570/SZVP z dne 12. julija 2004 o vojaški operaciji Evropske unije v Bosni in Hercegovini in vsem skupnim ukrepom ali sklepom, s katerimi Svet Evropske unije odloči, da bo razširil vojaško operacijo Evropske unije za krizno upravljanje, v skladu z določbami tega sporazuma in vsemi potrebnimi izvedbenimi ukrepi.

2. Prispevek Nove Zelandije k vojaški operaciji Evropske unije za krizno upravljanje ne posega v avtonomijo odločanja Evropske unije.

3. Nova Zelandija zagotovi, da njene sile in osebje, ki sodelujejo v vojaški operaciji EU za krizno upravljanje, svojo nalogo opravljajo v skladu s:

—	Skupnim ukrepom 2004/570/SZVP in morebitnimi kasnejšimi spremembami,

—	operativnim načrtom,

—	izvedbenimi ukrepi.

4. Sile in osebje, ki jih Nova Zelandija dodeli operaciji, pri opravljanju svojih nalog in vedenju upoštevajo zgolj interese vojaške operacije EU za krizno upravljanje.

5. Nova Zelandija pravočasno obvesti poveljnika operacije EU o vsaki spremembi glede svojega sodelovanja v operaciji.

Člen 2

Status sil

1. Status sil in osebja, ki jih Nova Zelandija dodeli vojaški operaciji Evropske unije za krizno upravljanje, je urejen v skladu z določbami iz odstavka 12 Resolucije 1575 (2004) Varnostnega sveta Združenih narodov z dne 22. novembra 2004.

2. Status sil in osebja, dodeljenih poveljstvu ali poveljniškim elementom, ki se nahajajo zunaj Bosne in Hercegovine, urejajo dogovori med poveljstvom in zadevnimi poveljniškimi elementi ter Novo Zelandijo.

3. Ne glede na določbe o statusu sil iz odstavka 1 tega člena, je Nova Zelandija pristojna za svoje sile in osebje, ki sodelujejo v vojaški operaciji Evropske unije za krizno upravljanje.

4. Nova Zelandija je pristojna za odgovore na vse zahtevke v zvezi z udeležbo v vojaški operaciji Evropske unije za krizno upravljanje, ki jih vložijo pripadniki njenih sil in osebja. Nova Zelandija je pristojna za uvedbo kakršnih koli ukrepov, zlasti sodnih ali disciplinskih postopkov, zoper svoje oborožene sile in osebje, v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi.

5. Nova Zelandija se zavezuje, da bo ob podpisu tega sporazuma predložila izjavo o opustitvi zahtevkov do katere koli države, ki je udeležena v vojaški operaciji Evropske unije za krizno upravljanje.

6. Evropska unija se zavezuje, da bo zagotovila da države članice ob podpisu tega sporazuma predložijo izjavo o opustitvi zahtevkov v zvezi z udeležbo Nove Zelandije v vojaški operaciji Evropske unije za krizno upravljanje.

Člen 3

Zaupne informacije

1. Nova Zelandija sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi varovanje zaupnih informacij EU v skladu z varnostnimi predpisi Sveta Evropske unije iz Sklepa Sveta 2001/264/ES z dne 19. marca 2001 (4), in v skladu z drugimi smernicami pristojnih organov, vključno s smernicami poveljnika operacije EU.

2. Če sta EU in Nova Zelandija sklenili sporazum o varnostnih postopkih za izmenjavo zaupnih informacij, se določbe takšnega sporazuma uporabljajo v okviru vojaške operacije Evropske unije za krizno upravljanje.

Člen 4

Struktura poveljevanja

1. Vse v vojaški operaciji Evropske unije za krizno upravljanje sodelujoče sile in osebje ostanejo pod polnim poveljstvom svojih nacionalnih organov.

2. Nacionalni organi prenesejo operativno in taktično poveljevanje in/ali nadzor nad svojimi silami in osebjem na poveljnika operacije EU. Poveljnik operacije EU ima pravico prenesti svoja pooblastila.

3. Nova Zelandija ima pri vsakodnevnem vodenju operacije enake pravice in obveznosti kot države članice Evropske unije, ki so udeležene v operaciji.

4. Poveljnik operacije EU lahko po posvetovanju z Novo Zelandijo kadar koli zahteva umik prispevka Nove Zelandije.

5. Nova Zelandija imenuje višjega vojaškega predstavnika (VVP), ki zastopa njen nacionalni kontingent v vojaški operaciji Evropske unije za krizno upravljanje. VVP se s poveljnikom sil EU posvetuje o vseh zadevah v zvezi z operacijo in je odgovoren za vsakodnevno disciplino kontingenta.

Člen 5

Finančni vidiki

1. Nova Zelandija prevzame kritje vseh stroškov, povezanih z njenim sodelovanjem v operaciji, razen če je za stroške zagotovljeno skupno financiranje, kot je predvideno v pravnih instrumentih iz člena 1(1) tega sporazuma in Sklepu Sveta 2004/197/SZVP z dne 23. februarja 2004 o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij EU, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (5).

2. V primeru smrti, telesne poškodbe, izgube ali škode, ki jo utrpijo fizične ali pravne osebe iz držav(-e), v kateri(-h) poteka operacija, Nova Zelandija, ko je ugotovljena njena odgovornost, plača odškodnino pod pogoji iz določb o statusu sil iz člena 2(1) tega sporazuma.

Člen 6

Dogovori o izvajanju Sporazuma

Generalni sekretar Sveta Evropske unije/visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko sklene z ustreznimi organi Nove Zelandije vse potrebne tehnične in upravne dogovore o izvajanju tega sporazuma.

Člen 7

Neizpolnjevanje obveznosti

Če ena od pogodbenic ne izpolni svojih obveznosti iz prejšnjih členov ima druga pogodbenica pravico odpovedati ta sporazum z vročitvijo odpovedi v roku enega meseca.

Člen 8

Reševanje sporov

Spori v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma se med pogodbenicama rešujejo po diplomatski poti.

Člen 9

Začetek veljavnosti

1. Ta sporazum začne veljati prvi dan prvega meseca po tem, ko sta se pogodbenici uradno obvestili o zaključku za to potrebnih notranjih postopkov.

2. Ta sporazum se začasno uporablja od datuma podpisa.

3. Ta sporazum velja ves čas trajanja prispevka Nove Zelandije k operaciji.

V Bruslju, , v angleškem jeziku v štirih izvodih

Za Evropsko unijo

Za Novo Zelandijo

(1) UL L 252, 28.7.2004, str. 10.

(2) UL L 324, 27.10.2004, str. 20.

(3) UL L 325, 28.10.2004, str. 64. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom BiH/5/2004 (UL L 357, 2.12.2004, str. 39).

(4) UL L 101, 11.4.2001, str. 1. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2004/194/ES (UL L 63, 28.2.2004, str. 48).

(5) UL L 63, 28.2.2004, str. 68.

IZJAVE

iz člena 2(5) in (6) Sporazuma

Izjava držav članic EU:

„Države članice EU, ki uporabljajo Skupni ukrep 2004/570/SZVP z dne 12. julija 2004 o vojaški operaciji Evropske unije v Bosni in Hercegovini, si bodo na podlagi vzajemnosti prizadevale, kolikor to dopuščajo njihovi notranji pravni sistemi, v čim večji meri opustiti zahtevke do Nove Zelandije zaradi telesne poškodbe, smrti svojega osebja, škode ali izgube sredstev, ki jim pripadajo in se uporabljajo v okviru operacije EU za krizno upravljanje, če je takšno telesno poškodbo, smrt, škodo ali izgubo povzročilo:

—	osebje iz Nove Zelandije pri opravljanju svojih nalog v povezavi z operacijo EU za krizno upravljanje, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve, ali

—	uporaba sredstev, ki pripadajo Novi Zelandiji, pod pogojem, da so bila ta sredstva uporabljena v povezavi z operacijo, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve osebja operacije EU za krizno upravljanje iz Nove Zelandije pri uporabi teh sredstev.“

Izjava Nove Zelandije:

„Nova Zelandija, ki uporablja Skupni ukrep EU 2004/570/SZVP z dne 12. julija 2004 o vojaški operaciji Evropske unije v Bosni in Hercegovini, si bo na podlagi vzajemnosti prizadevala, kolikor to dopušča njen notranji pravni sistem, v čim večji meri opustiti zahtevke do katerekoli druge države, sodelujoče v operaciji EU za krizno upravljanje, zaradi telesne poškodbe, smrti svojega osebja, škode ali izgube sredstev, ki ji pripadajo in se uporabljajo v okviru operacije EU za krizno upravljanje, če je takšno telesno poškodbo, smrt, škodo ali izgubo povzročilo:

—	osebje pri opravljanju svojih nalog v povezavi z operacijo EU za krizno upravljanje, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve, ali

—	uporaba sredstev, ki pripadajo sodelujočim državam v vojaški operaciji EU za krizno upravljanje, pod pogojem, da so bila ta sredstva uporabljena v povezavi z operacijo, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve osebja vojaške operacije EU za krizno upravljanje pri uporabi teh sredstev.“

20.5.2005

Uradni list Evropske unije

L 127/32

SKLEP SVETA 2005/387/PNZ

z dne 10. maja 2005

o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 29, 31(1)(e) in 34(2)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Posebne nevarnosti, ki izhajajo iz razvoja psihoaktivnih snovi, terjajo hitro ukrepanje držav članic.

(2)

Če nove psihoaktivne snovi niso podvržene kazenskemu pravu v vseh državah članicah, se zaradi dejstva, da enega ali več zadevnih kaznivih dejanj ni možno kaznovati po kazenskem pravu tako države prosilke kot tudi zaprošene države, lahko pojavijo težave pri sodelovanju med pravosodnimi organi in organi pregona držav članic.

(3)

Akcijski načrt Evropske unije na področju drog (2000–2004) od Komisije zahteva, da pripravi ustrezno oceno Skupnega ukrepa z dne 16. junija 1997 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru novih sintetičnih drog (2) (v nadaljnjem besedilu „Skupni ukrep“) ob upoštevanju zunanje ocene sistema zgodnjega opozarjanja, ki jo je naročil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (v nadaljnjem besedilu „ECSDZD“). Ocena je pokazala, da je Skupni ukrep izpolnil pričakovanja. Kljub temu pa je iz rezultatov ocene razvidno, da je treba Skupni ukrep okrepiti in preusmeriti. Še posebej je treba na novo opredeliti njegov glavni cilj, jasnost njegovih postopkov in opredelitev, preglednost njegovega delovanja ter ustreznost področja njegove uporabe. V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o vmesni oceni Akcijskega načrta EU na področju drog (2000–2004) je zapisano, da se bodo sprejele spremembe zakonodaje z namenom krepitve ukrepov proti sintetičnim drogam. Mehanizem, kakršnega vzpostavlja Skupni ukrep, je zato treba prilagoditi.

(4)	Nove psihoaktivne snovi lahko škodujejo zdravju.

(5)

Nove psihoaktivne snovi, na katere se nanaša ta sklep, lahko vsebujejo tudi zdravila, kot so opredeljena v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2001/82/ES z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (3) in Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2001/83/ES z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (4).

(6)	Izmenjava podatkov v okviru sistema zgodnjega opozarjanja, ki ga je vzpostavil Skupni ukrep, se je izkazal kot dragocena pomoč državam članicam.

(7)

Nič v tem sklepu ne sme preprečiti državam članicam, da v skladu s pooblastili in postopki ECSDZD v okviru Evropskega informacijskega omrežja za mamila in zasvojenost z mamili (v nadaljnjem besedilu „Reitox“) izmenjujejo podatke o nastajajočih trendih pri novih uporabah obstoječih psihoaktivnih snovi, ki lahko predstavljajo tveganje za javno zdravje, ter informacije o možnih zadevah, povezanih z javnim zdravjem.

(8)

Na podlagi tega sklepa ni dopustno nikakršno poslabšanje kakovosti zdravstvenega varstva ljudi ali živali. Zato so snovi, ki imajo dokazano in priznano zdravstveno vrednost, izključene iz nadzornih ukrepov na podlagi tega sklepa. V zvezi s snovmi z dokazano in priznano zdravstveno vrednostjo, ki se zlorabljajo, pa je treba sprejeti ustrezne ureditvene in javnozdravstvene ukrepe.

(9)

Poleg sistemov farmakovigilance, kot so opredeljeni v direktivah 2001/82/ES in 2001/83/ES, je treba okrepiti tudi izmenjavo podatkov o psihoaktivnih snoveh, ki se zlorabljajo ali protipravno uporabljajo, in zagotoviti ustrezno sodelovanje z Evropsko agencijo za vrednotenje zdravil (v nadaljnjem besedilu „EAVZ“). Resolucija Komisije Združenih narodov za droge (v nadaljnjem besedilu „KZND“) št. 46/7 „Ukrepi za pospeševanje izmenjave podatkov o novih vzorcih uporabe drog in o uživanih psihoaktivnih snoveh“ predstavlja uporaben okvir za ukrepanje držav članic.

(10)	Določitev rokov za vsako fazo postopka, ki ga določa ta sklep, naj bi zagotovila hitro odzivnost tega instrumenta in naj bi okrepila njegovo vlogo mehanizma za hitro odzivanje.

(11)	Znanstveni odbor ECSDZD, ki ima osrednjo vlogo pri ocenjevanju tveganj v zvezi z novimi psihoaktivnimi snovmi, bo za potrebe tega sklepa razširjen s strokovnjaki iz Komisije, Europola in EAVZ ter s strokovnjaki s tistih znanstvenih področij, ki niso zastopana ali ki niso dovolj zastopana v ECSDZD.

(12)

Razširjeni znanstveni odbor, ki ocenjuje tveganja v zvezi z novimi psihoaktivnimi snovmi, bi moral ostati relativno ozek tehnični organ strokovnjakov, sposobnih dejanskega ocenjevanja vseh tveganj v zvezi z novo psihoaktivno snovjo. Velikost razširjenega znanstvenega odbora bi zato morala ostati obvladljiva.

(13)

Ker cilja predlaganega ukrepa, in sicer izmenjave podatkov, ocene tveganja s strani znanstvenega odbora in postopka na ravni EU za uvedbo nadzora nad prijavljenimi snovmi, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže Evropska unija, Unija lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe ES. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(14)	V skladu s členom 34(2)(c) Pogodbe se lahko ukrepi na podlagi tega sklepa sprejmejo s kvalificirano večino, saj so ti ukrepi nujni za njegovo izvajanje.

(15)	Ta sklep upošteva temeljne pravice in spoštuje načela, ki jih priznava člen 6 Pogodbe in odraža Listina o temeljnih pravicah Evropske unije –

SKLENIL:

Člen 1

Vsebina

Ta sklep vzpostavlja mehanizem za hitro izmenjavo podatkov o novih psihoaktivnih snoveh. Upošteva informacije o možnih škodljivih reakcijah, o katerih se poroča v okviru sistema farmakovigilance, ki ga vzpostavlja Naslov IX Direktive 2001/83/ES.

Ta sklep predvideva tudi ocenjevanje tveganj v zvezi s temi novimi psihoaktivnimi snovmi, da bi se omogočila uporaba ukrepov nadzora nad narkotičnimi in psihotropnimi snovmi v državah članicah tudi za nove psihoaktivne snovi.

Člen 2

Področje uporabe

Ta sklep se uporablja za snovi, ki jih trenutno ni na seznamih iz:

(a)	Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih iz leta 1961 in ki lahko predstavljajo podobno nevarnost za javno zdravje kot snovi, naštete v seznamih I ali II ali IV te konvencije, ter

(b)	Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971 in ki lahko predstavljajo podobno nevarnost za javno zdravje kot snovi, naštete v seznamih I ali II ali III ali IV te konvencije.

Ta sklep se nanaša na končne proizvode za razliko od predhodnih sestavin, za katere ureditev v Skupnosti predvidevata Uredba Sveta (EGS) št. 3677/90 z dne 13. decembra 1990 o določitvi ukrepov, sprejetih za preprečevanje zlorabe nekaterih snovi za nezakonito proizvodnjo mamil in drugih psihotropnih snovi (5), ter Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 273/2004 z dne 11. februarja 2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah (6).

Člen 3

Opredelitve pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„nova psihoaktivna snov“ pomeni narkotično drogo ali novo psihotropno drogo v čisti obliki ali v pripravku;

(b)	„nova narkotična droga“ pomeni snov v čisti obliki ali v pripravku, ki je ni na seznamih Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih iz leta 1961 in ki lahko predstavlja podobno nevarnost za javno zdravje kot snovi, naštete v seznamih I, II ali IV;

(c)	„nova psihotropna droga“ pomeni snov v čisti obliki ali v pripravku, ki je ni na seznamih Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971 in ki lahko predstavlja podobno nevarnost za javno zdravje kot snovi, naštete v seznamih I, II, III ali IV;

(d)

„dovoljenje za promet“ pomeni dovoljenje, da se zdravilo da na trg, ki ga izda pristojni organ države članice v skladu z naslovom III Direktive 2001/83/ES (če gre za zdravila za uporabo v humani medicini) ali z naslovom III Direktive 2001/82/ES (če gre za zdravila za uporabo v veterinarski medicini), ali dovoljenje za promet, ki ga izda Komisija v skladu s členom 3 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 726/2004 z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (7);

(e)

„sistem Združenih narodov“ pomeni Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), Komisijo za droge (CND) in/ali Ekonomsko-socialni odbor, ki delujejo vsak v skladu s svojimi pooblastili, kot so opisana v členu 3 Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih iz leta 1961 in v členu 2 Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971;

(f)	„pripravek“ pomeni mešanico, ki vsebuje „novo psihoaktivno snov“;

(g)	„obrazec za poročanje“ pomeni strukturiran obrazec za prijavo nove psihoaktivne snovi in/ali pripravka, ki vsebuje novo psihoaktivno snov, o katerem so se dogovorili ECSDZD/Europol in njuni omrežji v državah članicah: Reitox in nacionalne enote Europola.

Člen 4

Izmenjava podatkov

1. Vsaka država članica zagotavlja, da njena nacionalna enota Europola in njen predstavnik v omrežju Reitox Europolu oz. ECSDZD, ob upoštevanju nalog teh dveh teles, posredujejo podatke o proizvodnji, prometu in uporabi novih psihoaktivnih snovi in pripravkov, ki vsebujejo nove psihoaktivne snovi, vključno z dodatnimi informacijami o njihovi možni uporabi v zdravstvene namene.

Europol in ECSDZD zbirata podatke, ki jih prejmeta od držav članic, s pomočjo obrazca za poročanje in jih takoj posredujeta drug drugemu ter nacionalnim enotam Europola in predstavnikom omrežja Reitox v državah članicah, Komisiji in EAVZ.

2. Če Europol in ECSDZD ocenita, da podatka o novi psihoaktivni snovi, ki ga posreduje država članica, ni potrebno posredovati na način, opisan v odstavku 1, o tem takoj obvestita državo članico, ki je podatek posredovala. Europol in ECSDZD Svetu utemeljita svojo odločitev v roku šestih tednov.

Člen 5

Skupno poročilo

1. Če Europol in ECSDZD ali Svet z navadno večino oceni, da podatek o novi psihoaktivni snovi, ki ga posreduje država članica, zasluži nadaljnje zbiranje podatkov, Europol in ECSDZD te podatke zbereta in jih predstavita v obliki skupnega poročila (v nadaljnjem besedilu „skupno poročilo“). Skupno poročilo se predloži Svetu, EAVZ in Komisiji.

2. Skupno poročilo vsebuje:

(a)	kemijski ali fizikalni opis, vključno z imenom, pod katerim je nova psihoaktivna snov poznana, in njenim znanstvenim imenom (kodo mednarodnega nelastniškega imena), če slednje obstaja;

(b)	podatke o pogostosti, okoliščinah in/ali količinah, v katerih se nova psihoaktivna snov pojavlja, ter podatke o sredstvih in načinih proizvodnje nove psihoaktivne snovi;

(c)	podatke o vpletenosti organiziranega kriminala v proizvodnjo ali trgovino z novo psihoaktivno snovjo;

(d)	okvirno informacijo o tveganjih v zvezi z novo psihoaktivno snovjo, vključno z zdravstvenimi in socialnimi tveganji, ter o značilnostih uporabnikov;

(e)	podatke o tem, ali se nova snov ocenjuje ali ne oziroma ali je že bila predmet ocenjevanja v okviru sistema ZN;

(f)	datum prijave z obrazcem za poročanje o novi psihoaktivni snovi ECSDZD ali Europolu;

(g)	podatke o tem, ali je nova psihoaktivna snov že predmet nadzornih ukrepov na nacionalni ravni v državi članici;

(h)

kolikor je mogoče, pa se priskrbijo še podatki o:

(i)	kemičnih predhodnih sestavinah, za katere se ve, da so bile uporabljene za proizvodnjo snovi;

(ii)	načinu in obsegu ugotovljene ali pričakovane rabe nove snovi;

(iii)

drugi uporabi nove psihoaktivne snovi in obsegu take uporaba ter tveganju v zvezi s to uporabo nove psihoaktivne snovi, vključno z zdravstvenimi in socialnimi tveganji.

3. EAVZ Europolu in ECSDZD posreduje podatke o tem, ali je v Evropski uniji oziroma v kateri koli državi članici:

(a)	nova psihoaktivna snov pridobila dovoljenje za promet;

(b)	za novo psihoaktivno snov vložena vloga za pridobitev dovoljenja za promet;

(c)	bilo izdano dovoljenje za promet za novo psihoaktivno snov začasno preklicano.

Če se ti podatki nanašajo na dovoljenja za promet, ki jih izdajo države članice, slednje te podatke posredujejo EAVZ na njeno zahtevo.

4. Države članice posredujejo podatke iz odstavka 2 v roku šestih tednov od datuma prijave z obrazcem za poročanje, kot je določeno v členu 4(1).

5. Skupno poročilo se predloži najkasneje v roku štirih tednov od datuma prejema podatkov od držav članic in EAVZ. Poročilo predloži Europol ali ECSDZD, kot je ustrezno, v skladu s členom 5(1) in (2).

Člen 6

Ocena tveganja

1. Ob upoštevanju nasvetov Europola in ECSDZD lahko Svet z navadno večino zahteva, da se tveganja, vključno z zdravstvenimi in socialnimi tveganji, ki jih povzroči uporaba, proizvodnja in trgovina z novo psihoaktivno snovjo, vpletenost organiziranega kriminala in možne posledice nadzornih ukrepov ocenijo v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4, pod pogojem, da predhodno vsaj četrtina njegovih članov ali Komisija Svet pisno obvesti, da odobravajo tako ocenjevanje. Države članice ali Komisija Svet o tem obvestijo takoj, ko je mogoče, v vsakem primeru pa v roku štirih tednov od prejema skupnega poročila. Generalni sekretariat Sveta to informacijo nemudoma posreduje ECSDZD.

2. Za izvedbo ocene ECSDZD skliče poseben sestanek pod okriljem svojega znanstvenega odbora. Za potrebe tega sestanka se znanstveni odbor lahko razširi z največ petimi dodatnimi strokovnjaki, ki jih na predlog predsednika znanstvenega odbora imenuje direktor ECSDZD iz skupine strokovnjakov, ki jih predlagajo države članice in vsaka tri leta potrdi upravni odbor ECSDZD. Ti strokovnjaki so s tistih znanstvenih področij, ki niso zastopana ali ki niso dovolj zastopana v znanstvenem odboru, njihov prispevek pa je potreben za uravnoteženo in ustrezno ocenjevanje možnih tveganj, vključno z zdravstvenimi in socialnimi tveganji. Prav tako se Komisijo, Europol in EAVZ pozove, da pošljejo vsak največ po dva strokovnjaka.

3. Ocena tveganja se izvede na podlagi podatkov, ki jih države članice, ECSDZD, Europol in EAVZ posredujejo znanstvenemu odboru, ob upoštevanju vseh dejavnikov, ki v skladu z Enotno konvencijo Združenih narodov o mamilih iz leta 1961 ali Konvencijo Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971 opravičujejo uvedbo mednarodnega nadzora nad snovjo.

4. Po izvedeni oceni tveganja znanstveni odbor pripravi poročilo (v nadaljnjem besedilu „poročilo o oceni tveganja“). Poročilo o oceni tveganja vsebuje analizo dostopnih znanstvenih podatkov in podatkov s področja kazenskega pregona ter odraža vsa mnenja članov odbora. Poročilo o oceni tveganja predsednik znanstvenega odbora v svojem imenu predloži Komisiji in Svetu v roku dvanajstih tednov od datuma, ko generalni sekretariat Sveta ECSDZD pošlje obvestilo iz odstavka 1.

Poročilo o oceni tveganja vsebuje:

(a)	fizikalni in kemijski opis nove psihoaktivne snovi ter mehanizme njenega delovanja, vključno z njeno zdravstveno vrednostjo;

(b)	zdravstvena tveganja v zvezi z novo psihoaktivno snovjo;

(c)	socialna tveganja v zvezi z novo psihoaktivno snovjo;

(d)	podatke o ravni vpletenosti organiziranega kriminala ter podatke o uradnih zasegih in/ali odkritjih in o proizvodnji nove psihoaktivne snovi;

(e)	podatke o morebitni oceni nove psihoaktivne snovi v sistemu Združenih narodov;

(f)	če je ustrezno, opis nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo za novo psihoaktivno snov v državah članicah;

(g)	različne možnosti nadzora in možne posledice nadzornih ukrepov ter

(h)	kemične predhodne sestavine, ki se uporabljajo za proizvodnjo snovi.

Člen 7

Okoliščine, v katerih se ocena tveganja ne izvede

1. Ocena tveganja se ne izvede v primeru, če Europol/ECSDZD ne pripravita skupnega poročila. Ocena tveganja se ne izvede tudi, ko je zadevna psihoaktivna snov v zaključnih fazah ocenjevanja v okviru sistema Združenih narodov, tj. ko je strokovni odbor za odvisnost od drog že objavil svoje poročilo s pisnim priporočilom, razen če niso na razpolago pomembni novi podatki, ki so relevantni v smislu tega sklepa.

2. Če je bila nova psihoaktivna snov ocenjena v okviru sistema Združenih narodov in je bilo odločeno, da se nova psihoaktivna snov ne uvrsti na seznam Enotne konvencije o mamilih iz leta 1961 ali Konvencije o psihotropnih snoveh iz leta 1971, se ocena tveganja izvede samo, če so na razpolago pomembni novi podatki, ki so relevantni v smislu tega sklepa.

3. Ocena tveganja se ne izvede, če:

(a)	se nova psihoaktivna snov uporablja za proizvodnjo zdravila, ki ima dovoljenje za promet; ali

(b)	se nova psihoaktivna snov uporablja za proizvodnjo zdravila, za katerega je vložena vloga za pridobitev dovoljenje za promet; ali

(c)

se nova psihoaktivna snov uporablja za proizvodnjo zdravila, ki ima dovoljenje za promet, ki ga je pristojni organ začasno preklical.

Če nova psihoaktivna snov sodi v eno od kategorij, naštetih v prvem pododstavku, Komisija na podlagi podatkov, ki jih zbereta ECSDZD in Europol, skupaj z EAVZ oceni potrebo po nadaljnjem ukrepanju v tesnem sodelovanju z ECSDZD ter v skladu s pooblastili in postopki EAVZ.

Komisija o rezultatih poroča Svetu.

Člen 8

Postopek uvedbe nadzora nad določeno novo psihoaktivno snovjo

1. V roku šestih tednov od prejema poročila o oceni tveganja Komisija Svetu predloži pobudo, da se za novo psihoaktivno snov uvedejo nadzorni ukrepi. Če Komisija meni, da ni potrebno, da v roku šestih tednov od datuma prejema poročila o oceni tveganja predloži pobudo, da se za novo psihoaktivno snov uvedejo nadzorni ukrepi, Svetu predloži poročilo, v katerem pojasni svoja stališča.

2. V primeru, ko Komisija meni, da ni potrebno, da predloži pobudo, da se za novo psihoaktivno snov uvedejo nadzorni ukrepi, lahko tako pobudo Svetu predloži ena ali več držav članic, po možnosti najkasneje v roku šestih tednov od datuma, ko je Komisija Svetu predložila svoje poročilo.

3. Svet o na podlagi pobude, predložene v skladu z odstavkom 1 ali 2, na podlagi člena 34(2)(c) Pogodbe s kvalificirano večino odloči, ali se za novo psihoaktivno snov uvedejo nadzorni ukrepi.

Člen 9

Nadzorni ukrepi držav članic

1. Če Svet odloči, da se za novo psihoaktivno snov uvedejo nadzorni ukrepi, si morajo države članice prizadevati, da v najkrajšem možnem času, najkasneje pa v roku enega leta od datuma te odločitve, ukrenejo vse potrebno, da v skladu s svojim nacionalnim pravom uvedejo:

(a)	za novo psihotropno drogo nadzorne ukrepe in kazenske sankcije, kot jih določa njihova zakonodaja na podlagi obveznosti iz Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971;

(b)	za novo narkotično drogo nadzorne ukrepe in kazenske sankcije, kot jih določa njihova zakonodaja na podlagi obveznosti iz Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih iz leta 1961.

2. Čimprej po sprejemu ustrezne odločitve države članice o sprejetih ukrepih poročajo tako Svetu kot Komisiji; ti podatki se nato sporočijo ECSDZD, Europolu, EAVZ in Evropskemu parlamentu.

3. Nič v tem sklepu ne preprečuje državam članicam, da potem, ko je bila v državi članici identificirana nova psihoaktivna snov, na svojem ozemlju ohranijo ali uvedejo kakršen koli nacionalni nadzorni ukrep, za katerega menijo, da je potreben.

Člen 10

Letno poročilo

ECSDZD in Europol letno poročata Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji o izvajanju tega sklepa. V poročilu se upoštevajo vsi vidiki, potrebni za oceno učinkovitosti in rezultatov sistema, ki ga vzpostavlja ta sklep. Poročilo še zlasti vsebuje izkušnje v zvezi z usklajevanjem med sistemom, ki ga vzpostavlja ta sklep, in sistemom farmakovigilance.

Člen 11

Sistem farmakovigilance

Države članice in EAVZ zagotovijo ustrezno izmenjavo podatkov med mehanizmi, vzpostavljenimi s tem sklepom, in sistemoma farmakovigilance, kot sta opredeljena in vzpostavljena v Naslovu VII Direktive 2001/82/ES in naslovu IX Direktive 2001/83/ES.

Člen 12

Razveljavitev

Skupni ukrep o novih sintetičnih drogah z dne 16. junija 1997 se razveljavi. Sklepi Sveta, sprejeti na podlagi člena 5 tega skupnega ukrepa, ostajajo veljavni.

Člen 13

Objava in začetek učinkovanja

Ta sklep začne učinkovati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 10. maja 2005

Za Svet

Predsednik

J. KRECKÉ

(1) Mnenje podano dne 13. januarja 2004 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) UL L 167, 25.6.1997, str. 1.

(3) UL L 311, 28.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/28/ES (UL L 136, 30.4.2004, str. 58).

(4) UL L 311, 28.11.2001, str. 67. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/27/ES (UL L 136, 30.4.2004, str. 34).

(5) UL L 357, 20.12.1990, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1232/2002 (UL L 180, 10.7.2002, str. 5).

(6) UL L 47, 18.2.2004, str. 1.

(7) UL L 136, 30.4.2004, str. 1.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 127

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 48 20. maj 2005

Vsebina		I Akti, katerih objava je obvezna	Stran
		Uredba Komisije (ES) št. 758/2005 z dne 19. maja 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	1
		Uredba Komisije (ES) št. 759/2005 z dne 19. maja 2005 o uporabi koeficienta znižanja za potrdila o nadomestilu za blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, iz člena 8(5) Uredbe (ES) št. 1520/2000	3
	*	Uredba Komisije (ES) št. 760/2005 z dne 19. maja 2005 o določitvi količin surovega tobaka, ki se lahko prenesejo v drugo skupino sort v okviru jamstvenega praga za letino 2005 v Nemčiji, Grčiji, Španiji, Franciji, Italiji in na Portugalskem	4
	*	Uredba Komisije (ES) št. 761/2005 z dne 19. maja 2005 o odprtju krizne destilacije iz člena 30 Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 za nekatera vina v Franciji	6
	*	Uredba Komisije (ES) št. 762/2005 z dne 19. maja 2005 o odprtju krizne destilacije iz člena 30 Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 za namizna vina v Španiji	8
		Uredba Komisije (ES) št. 763/2005 z dne 19. maja 2005 o izdaji uvoznih dovoljenj za riž s poreklom iz držav AKP in čezmorskih držav in ozemelj na podlagi zahtevkov, vloženih v prvih petih delovnih dneh maja 2005 v skladu z Uredbo (ES) št. 638/2003	10
		Uredba Komisije (ES) št. 764/2005 z dne 19. maja 2005 o določitvi izvoznih nadomestil za žita, pšenično in rženo moko ter za drobljenec in zdrob	12
		Uredba Komisije (ES) št. 765/2005 z dne 19. maja 2005 v zvezi s ponudbami za izvoz ječmena, predloženimi v okviru razpisa, objavljenega v Uredbi (ES) št. 1757/2004	14
		Uredba Komisije (ES) št. 766/2005 z dne 19. maja 2005 v zvezi s ponudbami, predloženimi za izvoz ovsa v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 1565/2004	15
		Uredba Komisije (ES) št. 767/2005 z dne 19. maja 2005 o določitvi najvišjega izvoznega nadomestila za navadno pšenico v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 115/2005	16

	Akti, sprejeti v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji
*	Sklep Sveta 2005/386/SZVP z dne 14. marca 2005 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Novo Zelandijo o udeležbi Nove Zelandije v vojaški operaciji Evropske unije za krizno upravljanje v Bosni in Hercegovini (operacija Althea)	27
	Sporazum med Evropsko unijo in Novo Zelandijo o sodelovanju Nove Zelandije v vojaški operaciji Evropske unije za krizno upravljanje v Bosni in Hercegovini (operacija Althea)	28

	II Akti, katerih objava ni obvezna
	Komisija
*	Sklep Komisije z dne 11. maja 2005 o obnovitvi mandata Evropske skupine za etiko v znanosti in novih tehnologijah	17
*	Odločba Komisije z dne 12. maja 2005 o spremembi odločb 2000/45/ES, 2001/405/ES, 2001/688/ES, 2002/255/ES in 2002/747/ES zaradi podaljšanja veljavnosti okoljskih meril za podelitev znaka Skupnosti za okolje določenim proizvodom (notificirano pod dokumentarno številko K(2005) 1446) ( 1 )	20
*	Odločba Komisije z dne 13. maja 2005 o potrditvi obračuna izdatkov držav članic, ki jih financira Jamstveni oddelek Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), za proračunsko leto 2004 (notificirano pod dokumentarno štrevilko K(2005) 1443)	22

		Akti, sprejeti v skladu z naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji
	*	Sklep Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi	32