PRILOGA

IZJAVA EVROPSKE SKUPNOSTI V SKLADU S ČLENOM 19 KONVENCIJE O DOSTOPU DO INFORMACIJ, UDELEŽBI JAVNOSTI PRI ODLOČANJU IN DOSTOPU DO PRAVNEGA VARSTVA V OKOLJSKIH ZADEVAH

„Evropska skupnost izjavlja, da je v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti s členom 175(1) Pogodbe pristojna za sklenitev mednarodnih sporazumov in za izvajanje obveznosti iz teh sporazumov, ki prispevajo k doseganju naslednjih ciljev:

—	ohranjanje, varovanje in izboljševanje kakovosti okolja,

—	varovanje zdravja ljudi,

—	skrbna in preudarna raba naravnih virov,

—	spodbujanje mednarodnih ukrepov za spopadanje z regionalnimi in svetovnimi okoljskimi problemi.

Poleg tega Evropska skupnost izjavlja, da je že sprejela vrsto pravnih aktov, ki so za njene države članice zavezujoči, izvedbenih določb te konvencije, ter bo po potrebi predložila depozitarju posodobljen seznam teh pravnih aktov v skladu s členom 10(2) in členom 19(5) te konvencije. Zlasti pa Evropska skupnost tudi izjavlja, da veljavni pravni akti ne zajemajo v celoti izvajanja obveznosti iz člena 9(3) te konvencije, saj zadevajo upravne in sodne postopke izpodbijanja dejanj in opustitve s strani posameznikov in državnih organov iz člena 2(2)(d) te konvencije, ki niso institucije Evropske skupnosti, ter da so njene države članice posledično odgovorne za izvajanje teh obveznosti ob odobritvi te konvencije s strani Evropske skupnosti in ostanejo odgovorne, razen če in dokler Skupnost pri izvrševanju svojih pooblastil na podlagi Pogodbe ne sprejme določb zakonodaje Skupnosti o izvajanju navedenih obveznosti.

Na koncu Skupnost ponovno poudarja izjavo, podano ob podpisu te konvencije, v skladu s katero bodo institucije Skupnosti uporabljale to konvencijo v okviru obstoječih in bodočih predpisov o dostopu do dokumentov ter drugih ustreznih predpisov Skupnosti na področju, ki ga ureja ta konvencija.

Evropska skupnost je odgovorna za izvajanje tistih obveznosti iz omenjene konvencije, ki jih zajema veljavna zakonodaja Skupnosti.

Izvrševanje pristojnosti Skupnosti je samo po sebi v neprestanem razvoju.“

IZJAVA EVROPSKE SKUPNOSTI O NEKATERIH POSEBNIH DOLOČBAH DIREKTIVE 2003/4/ES

V zvezi s členom 9 Aarhuške konvencije Evropska skupnost pogodbenice te konvencije opozarja na člen 2(2) in člen 6 Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju. Te določbe državam članicam Evropske skupnosti omogočajo, da v izrednih primerih in pod strogo določenimi pogoji izvzamejo nekatere institucije in organe od pravil o revizijskih postopkih v zvezi z odločitvami o zahtevah za informacije.

Z ratifikacijo Aarhuške konvencije s strani Evropske skupnosti je zajet kakršen koli pridržek države članice Evropske skupnosti, kolikor je ta pridržek združljiv s členom 2(2) in členom 6 Direktive 2003/4/ES.

KONVENCIJA O DOSTOPU DO INFORMACIJ, UDELEŽBI JAVNOSTI PRI ODLOČANJU IN DOSTOPU DO PRAVNEGA VARSTVA V OKOLJSKIH ZADEVAH

V Aarhusu, Danska, 25. junija 1998

Pogodbenice te konvencije

se sklicujejo na 1. načelo Stockholmske deklaracije o človekovem okolju,

se sklicujejo tudi na 10. načelo Deklaracije o okolju in razvoju iz Ria,

se nadalje sklicujejo na resoluciji Generalne skupščine št. 37/7 o Svetovni listini za naravo z dne 28. oktobra 1982 in št. 45/94 o potrebi zagotoviti zdravo okolje za blaginjo ljudi z dne 14. decembra 1990,

se sklicujejo na Evropsko listino o okolju in zdravju, sprejeto 8. decembra 1989 na prvi evropski konferenci Svetovne zdravstvene organizacije o okolju in zdravju v Frankfurtu ob Majni, Nemčija,

potrjujejo, da je treba varovati, ohranjati in izboljševati stanje okolja in zagotoviti trajnostni in okolju primeren razvoj,

priznavajo, da je primerno varstvo okolja bistveno za blaginjo ljudi in za uresničevanje temeljnih človekovih pravic skupaj s samo pravico do življenja,

priznavajo tudi, da ima vsaka oseba pravico živeti v okolju, primernem za njeno zdravje in blaginjo, in dolžnost, da sama in skupaj z drugimi varuje in izboljšuje okolje za sedanje in prihodnje generacije,

upoštevajo, da morajo imeti državljani, da bi lahko uveljavljali to pravico in izpolnjevali to dolžnost, dostop do informacij, pravico do udeležbe pri odločanju in dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ter se v zvezi s tem zavedajo, da državljani za uresničevanje svojih pravic morda potrebujejo pomoč,

priznavajo, da boljši dostop do informacij in udeležba javnosti pri odločanju na področju okolja povečujeta kakovost in izvajanje odločitev, prispevata k ozaveščanju javnosti o okoljskih vprašanjih, dajeta javnosti možnost, da izraža svoje interese, in omogočata organom javne oblasti, da jih ustrezno upoštevajo,

imajo s tem namen povečati odgovornost in preglednost odločanja in okrepiti podporo javnosti pri okoljskem odločanju,

priznavajo, da je preglednost zaželena v vseh vejah oblasti, in pozivajo zakonodajna telesa, da pri svojih postopkih uresničujejo načela te konvencije,

priznavajo tudi, da mora biti javnost seznanjena s postopki za udeležbo pri okoljskem odločanju, imeti do njih prost dostop ter vedeti, kako jih uporabljati,

priznavajo nadalje pomen vloge, ki jo imajo lahko posamezniki, nevladne organizacije in zasebni sektor pri varstvu okolja,

želijo spodbujati okoljsko izobraževanje za boljše razumevanje okolja in trajnostnega razvoja ter splošno ozaveščanje javnosti in njeno udeležbo pri odločitvah, ki vplivajo na okolje in trajnostni razvoj,

ugotavljajo v zvezi s tem pomen uporabe medijev in elektronskih ali drugih prihodnjih oblik komuniciranja,

priznavajo, da je pomembno v odločanje državnih organov v celoti vključevati okoljske vsebine in morajo zato organi javne oblasti imeti natančne, vsestranske in najnovejše okoljske informacije,

priznavajo, da imajo organi javne oblasti okoljske informacije v interesu javnosti,

se zavzemajo, da bi bili javnosti, vključno z organizacijami, dostopni učinkoviti pravosodni mehanizmi za varstvo njihovih legitimnih interesov in za izvajanje zakonov,

ugotavljajo, da je pomembno potrošnikom zagotoviti ustrezne informacije o izdelkih, da bi se tako obveščeni pri izbiri lahko odločali glede na njihove posledice za okolje,

priznavajo zaskrbljenost javnosti zaradi namernega sproščanja gensko spremenjenih organizmov v okolje in potrebo po večji preglednosti in večji udeležbi javnosti pri odločanju na tem področju,

so prepričane, da bo izvajanje te konvencije prispevalo h krepitvi demokracije na območju, ki ga pokriva Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo (ECE),

se zavedajo vloge, ki jo ima pri tem ECE, in se med drugim sklicujejo na Smernice ECE o dostopu do okoljskih informacij in o udeležbi javnosti pri okoljskem odločanju, potrjene v ministrski deklaraciji, ki je bila sprejeta 25. oktobra 1995 na tretji ministrski konferenci „Okolje za Evropo“ v Sofiji, Bolgarija,

upoštevajo ustrezne določbe Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje, sprejete 25. februarja 1991 v kraju Espoo na Finskem, 1991, in Konvencije o čezmejnih vplivih industrijskih nesreč in Konvencije o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer, sprejetih 17. marca 1992 v Helsinkih, ter drugih regionalnih konvencij,

se zavedajo, da bo sprejetje te konvencije prispevalo k nadaljnji krepitvi procesa „Okolje za Evropo“ in k dosežkom četrte ministrske konference, ki je bila junija 1998 v Aarhusu, Danska,

ZATO SO SE DOGOVORILE:

Člen 1

Cilj

Da bi prispevali k varstvu pravice vsake osebe sedanjih in prihodnjih generacij, da živi v okolju, primernem za njeno zdravje in blaginjo, vsaka pogodbenica v skladu z določbami te konvencije zagotavlja pravico do dostopa do informacij, do udeležbe javnosti pri odločanju in do dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah.

Člen 2

Pomen izrazov

V tej konvenciji:

1.	„pogodbenica“ pomeni pogodbenico te konvencije, če ni v besedilu drugače določeno;

2.

„organ javne oblasti“ pomeni: (a) vlado na državni, regionalni in drugi ravni; (b) fizične ali pravne osebe, ki opravljajo javnoupravne naloge po notranji zakonodaji, vključno s posebnimi nalogami, dejavnostmi ali storitvami v zvezi z okoljem; (c) vse druge fizične ali pravne osebe, ki imajo javna pooblastila ali naloge ali opravljajo javne storitve v zvezi z okoljem pod nadzorom organa ali osebe iz pododstavka (a) ali (b); (d) institucije katere koli organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje iz člena 17, ki je pogodbenica te konvencije. Ta izraz pa ne vključuje organov ali institucij, kadar delujejo v sodni ali zakonodajni pristojnosti;

3.

„okoljske informacije“ pomenijo vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije ali informacije v kakšni koli drugi materialni obliki: (a) o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in o medsebojnem vplivu teh elementov; (b) o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bilahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka (a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju; (c) o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, življenjskih razmerah ljudi, stanju kulturnih znamenitosti in objektov, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, dejavnosti ali ukrepi iz pododstavka (b);

4.	„javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in v skladu z notranjo zakonodajo ali prakso posameznih držav njihova združenja, organizacije ali skupine;

5.	„vključena javnost“ pomeni javnost, ki jo okoljsko odločanje prizadene ali bi jo lahko prizadelo ali ki ima interes pri okoljskem odločanju; šteje se, da imajo interes nevladne organizacije, ki spodbujajo varstvo okolja in izpolnjujejo vse zahteve, ki jih določa notranja zakonodaja.

Člen 3

Splošne določbe

1.   Pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne, ureditvene in druge ukrepe, vključno z ukrepi za uskladitev določb za izvajanje določb te konvencije o informacijah, udeležbi javnosti in dostopu do pravnega varstva, kakor tudi ustrezne ukrepe za njihovo izvrševanje, da vzpostavi in ohrani jasen, pregleden in dosleden okvir za izvajanje določb te konvencije.

2.   Pogodbenica si prizadeva zagotoviti, da uradniki in organi usmerjajo javnost in ji pomagajo pri iskanju dostopa do informacij, lažji udeležbi pri odločanju in iskanju dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah.

3.   Pogodbenica spodbuja izobraževanje ter ozaveščanje javnosti o okolju, zlasti glede možnosti dostopa do informacij, udeležbe pri odločanju in dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah.

4.   Pogodbenica zagotovi ustrezno priznanje in podporo združenjem, organizacijam ali skupinam, ki spodbujajo varstvo okolja, in zagotovi tudi, da je njen notranji pravni sistem skladen s to obvezo.

5.   Določbe te konvencije ne vplivajo na pravico pogodbenice, da ohrani ali uvede ukrepe, ki zagotavljajo širši dostop do informacij, večjo udeležbo javnosti pri odločanju in širši dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah, kot to zahteva konvencija.

6.   Ta konvencija ne zahteva zmanjšanja obstoječih pravic do dostopa do informacij, udeležbe javnosti pri odločanju in dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah.

7.   Pogodbenica spodbuja uporabo načel te konvencije v postopkih mednarodnega okoljskega odločanja in v mednarodnih organizacijah pri zadevah, povezanih z okoljem.

8.   Pogodbenica zagotavlja, da tisti, ki uresničujejo svoje pravice v skladu z določbami te konvencije, zaradi tega ne smejo biti na noben način kaznovani, sodno preganjani ali nadlegovani. Ta določba ne vpliva na pristojnost državnih sodišč, da v sodnih postopkih dosodijo razumne stroške.

9.   V skladu z ustreznimi določbami te konvencije ima javnost dostop do informacij, možnost udeležbe pri odločanju in dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah brez razlikovanja glede na državljanstvo, narodnost ali stalno prebivališče, pri pravni osebi pa brez razlikovanja glede na sedež ali dejanski kraj poslovanja.

Člen 4

Dostop do okoljskih informacij

1.	(a) ne da bi bilo treba navesti interes; (b) v zahtevani obliki, razen če: (i) ima organ javne oblasti utemeljen razlog, da jih da v drugačni obliki, pri čemer mora navesti razloge, zakaj jih daje v taki obliki; ali (ii) je informacija že javno na razpolago v drugačni obliki.

2.   Okoljske informacije iz prvega odstavka se dajo na razpolago čim prej in najpozneje v enem mesecu od vložitve zahtevka, razen če obseg in celovitost informacij opravičujeta podaljšanje tega roka do dveh mesecev od vložitve zahtevka. Vložnika je treba obvestiti o vsakem podaljšanju in o razlogih zanj.

3.

(a) če organ javne oblasti, na katerega je naslovljen, nima zahtevanih okoljskih informacij; (b) če je zahtevek očitno nerazumen ali presplošno izražen; ali (c) če se nanaša na gradivo, ki se še dopolnjuje, ali na notranje komuniciranje med organi javne oblasti, če tako izjemo predvideva notranja zakonodaja ali običajna praksa, pri čemer je treba upoštevati javni interes za razkritje.

4.   Zahtevek za okoljske informacije se lahko zavrne, če bi razkritje škodljivo vplivalo:

(a)	na zaupnost postopkov organov javne oblasti, če tako zaupnost predvideva notranja zakonodaja;

(b)	na mednarodne odnose, obrambo države ali javno varnost;

(c)	na potek pravnega postopka, možnost osebe, da se ji pravično sodi, ali možnost organa javne oblasti, da izvede kazensko ali disciplinsko preiskavo;

(d)	na zaupnost poslovnih in industrijskih informacij, če tako zaupnost varuje zakon zaradi zaščite legitimnih gospodarskih interesov. V tem okviru pa je treba razkriti informacije o emisijah, pomembne za varstvo okolja;

(e)	na pravice intelektualne lastnine;

(f)	na zaupnost osebnih podatkov in/ali zbirke podatkov, ki se nanašajo na fizično osebo, če ta oseba ne da soglasja za razkritje informacij javnosti in če je taka zaupnost predvidena v notranji zakonodaji;

(g)	na interese tretjega, ki je dal zahtevane informacije, ne da bi bil to po zakonu dolžan storiti ali bi bilo po zakonu mogoče to od njega zahtevati, in če ta tretji ne da soglasja za predajo gradiva; ali

(h)	na okolje, na katero se informacije nanašajo, kot so na primer kraji razmnoževanja redkih vrst.

Omenjene razloge za zavrnitev je treba razlagati omejevalno ob upoštevanju javnega interesa za razkritje in ob upoštevanju, ali se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje.

5.   Če organ javne oblasti nima zahtevanih okoljskih informacij, vložniku čim prej sporoči, pri katerem organu javne oblasti jih je po njegovem mnenju mogoče zahtevati, ali pa zahtevek odstopi temu organu in o tem obvesti vložnika.

6.   Pogodbenica zagotovi, da organi javne oblasti dajo na razpolago preostale zahtevane okoljske informacije, če se informacija, ki se ne razkrije na podlagi odstavkov 3(c) in (4) tega člena, lahko izloči, ne da bi to vplivalo na zaupnost tako izločene informacije.

7.   Zahtevek je treba zavrniti pisno, če je bil zahtevek pisno vložen ali če vložnik tako zahteva. V zavrnitvi je treba navesti razloge za zavrnitev in obvestiti o dostopu do revizijskega postopka, zagotovljenega v skladu s členom 9. Zahtevek je treba zavrniti čim prej oziroma najpozneje v enem mesecu, razen če celovitost informacij opravičuje podaljšanje tega roka do dveh mesecev po prejemu zahtevka. Vložnika je treba obvestiti o vsakem podaljšanju in o razlogih zanj.

8.   Pogodbenica lahko dovoli, da njeni organi javne oblasti zaračunavajo stroške dajanja informacij, vendar taki stroški ne smejo presegati razumnega zneska.

Organi javne oblasti, ki nameravajo zaračunavati dajanje informacij, morajo vložnikom dati na voljo cenik svojih storitev, ki jih lahko zaračunajo, in navesti okoliščine, v katerih lahko zahtevajo plačilo ali se mu odpovejo in kdaj se za dajanje informacij zahteva vnaprejšnje plačilo.

Člen 5

Zbiranje okoljskih informacij in njihovo razširjanje v javnosti

1.

(a) da organi javne oblasti imajo in sproti dopolnjujejo okoljske informacije, ki se nanašajo na njihove naloge; (b) da se vzpostavijo obvezni sistemi za zagotavljanje ustreznega dotoka informacij do organov javne oblasti o predlaganih in obstoječih dejavnostih, ki lahko pomembno vplivajo na okolje; (c) da se ob neposredni nevarnosti za zdravje ljudi ali za okolje zaradi dejavnosti ljudi ali zaradi naravnih vzrokov članom javnosti, ki bi jih to lahko prizadelo, nemudoma sporočijo vse informacije, ki jih ima na razpolago organ javne oblasti in bi lahko omogočile javnosti, da prepreči ali ublaži škodo zaradi take nevarnosti.

2.

(a) zagotovi, da je javnost dovolj obveščena o vrsti in obsegu okoljskih informacij, ki jih imajo ustrezni organi javne oblasti, o osnovnih določilih in pogojih, pod katerimi so take informacije na razpolago in dostopne, ter o postopku za pridobitev teh informacij; (b) vzpostavi in vzdržuje praktično ureditev, tako da: (i) poskrbi za javno dostopne sezname, registre ali zbirke podatkov; (ii) zahteva od svojih uradnikov, da pomagajo javnosti pri iskanju dostopa do informacij po tej konvenciji; in (iii) določi točke za stike in (c) zagotovi, da je dostop do okoljskih informacij iz seznamov, registrov ali zbirk podatkov, omenjenih v pododstavku (b)(i), brezplačen.

3.

(a) poročila o stanju okolja iz odstavka 4 tega člena; (b) besedila okoljske zakonodaje ali zakonodaje, ki se nanaša na okolje; (c) okoljske in z okoljem povezane politike, načrte in programe ter okoljske sporazume, kadar je to primerno; in (d) druge informacije, če bi njihova dostopnost v tej obliki olajšala uporabo notranje zakonodaje za izvajanje te konvencije, in sicer če so take informacije že na voljo v elektronski obliki.

4.   Pogodbenica v rednih časovnih presledkih, ki niso daljši od treh ali štirih let, objavi in razširi v javnosti poročilo o stanju okolja v državi, ki vključuje informacije o kakovosti okolja in informacije o pritiskih na okolje.

5.

(a) zakonodaje in političnih dokumentov, kot so dokumenti o strategijah, politikah, programih in akcijskih načrtih v zvezi z okoljem, ter poročil o njihovem izvajanju, pripravljenih na različnih vladnih ravneh; (b) mednarodnih pogodb, konvencij in sporazumov o okoljskih vprašanjih; in (c) drugih pomembnih mednarodnih dokumentov o okoljskih vprašanjih, kadar je to primerno.

6.   Pogodbenica spodbuja obratovalce, katerih dejavnosti pomembno vplivajo na okolje, da redno obveščajo javnost o vplivih svojih dejavnosti in izdelkov na okolje, kadar je to primerno v okviru prostovoljnega okoljskega označevanja ali programov presoje ravnanja z okoljem ali z drugimi načini.

7.

(a) objavlja tista dejstva in analize dejstev, za katere meni, da so ustrezni in pomembni za oblikovanje glavnih predlogov okoljske politike; (b) objavlja razpoložljiva pojasnila o svojem ravnanju v odnosu do javnosti v zadevah s področja te konvencije ali omogoča dostop do njih na drugačen način; in (c) v ustrezni obliki zagotavlja informacije, kako vlada na vseh ravneh opravlja javne funkcije ali zagotavlja javne storitve v zvezi z okoljem.

8.   Pogodbenica razvije mehanizme, s katerimi zagotovi, da je javnost dovolj obveščena o izdelkih, da bi se tako obveščeni potrošniki lahko pri izbiri odločali glede na njihove posledice za okolje.

9.   Pogodbenica po potrebi z upoštevanjem mednarodnih procesov postopoma vzpostavi medsebojno povezan vsedržavni sistem popisov ali registrov onesnaževanja v strukturirani, računalniški in javno dostopni podatkovni bazi, zbrani na podlagi standardiziranega poročanja. Tak sistem lahko vključuje vnose, izpuste in prenose določenih vrst snovi in izdelkov, vključno s porabo vode, energije in virov, iz določenih vrst dejavnosti v okolje, v proces čiščenja na kraju samem in drugje ter na odlagališča.

10.   Nobena določba tega člena ne sme vplivati na pravico pogodbenic, da zavrnejo razkritje določene okoljske informacije v skladu s členom 4, odstavka 3 in 4.

Člen 6

Udeležba javnosti pri odločanju o posebnih dejavnostih

1.

(a) pri odločanju o dovoljenju za predlagane dejavnosti, naštete v Prilogi I, uporablja določbe tega člena; (b) v skladu s svojo notranjo zakonodajo uporablja določbe tega člena tudi pri odločanju o predlaganih dejavnostih, ki niso naštete v Prilogi I in bi lahko pomembno vplivale na okolje. Pogodbenice v ta namen določijo, ali za tako predlagano dejavnost veljajo določbe tega člena; in (c) lahko za vsak primer posebej, če tako predvideva notranja zakonodaja, odloči, da se za predlagane dejavnosti, ki so namenjene obrambi države, ne uporabljajo določbe tega člena, če meni, da bi njihova uporaba škodljivo vplivala na obrambne namene.

2.

(a) predlagani dejavnosti in vlogi, o kateri se bo odločalo; (b) vrsti možnih odločitev ali o osnutku odločitve; (c) organu javne oblasti, ki je pristojen za odločanje; (d) predvidenem postopku, in takoj ko je informacija na razpolago, o: (i) začetku postopka; (ii) možnostih za udeležbo javnosti; (iii) času in kraju vsake predvidene javne obravnave; (iv) organu javne oblasti, pri katerem je mogoče dobiti ustrezno informacijo, in o tem, kje se ustrezne informacije hranijo, da jih javnost lahko pregleda; (v) ustreznem organu javne oblasti ali katerem koli drugem uradnem organu, ki se mu lahko predložijo pripombe ali vprašanja, ter predvidenem roku za predložitev pripomb ali vprašanj in (vi) o tem, katere okoljske informacije v zvezi s predlagano dejavnostjo so na razpolago, in (e) dejstvu, da je za dejavnost treba pripraviti državno ali čezmejno presojo vplivov na okolje.

3.   Zagotoviti je treba ustrezno časovno obdobje za posamezne faze pri udeležbi javnosti, da je na voljo dovolj časa za obveščanje javnosti v skladu z drugim odstavkom tega člena in da se javnost lahko pripravi in učinkovito sodeluje pri okoljskem odločanju.

4.   Pogodbenica zagotovi udeležbo javnosti že na začetku odločanja, ko so še vse možnosti odprte in lahko javnost učinkovito sodeluje.

5.   Kadar je to primerno, pogodbenica spodbudi možne vložnike, da preden zaprosijo za dovoljenje, opredelijo vključeno javnost, začnejo razpravo in dajo informacije o ciljih svoje vloge.

6.

(a) opis kraja ter fizičnih in tehničnih značilnosti predlagane dejavnosti skupaj z oceno pričakovanih ostankov in emisij; (b) opis pomembnih učinkov predlagane dejavnosti na okolje; (c) opis predvidenih ukrepov za preprečevanje in/ali zmanjšanje teh učinkov in emisij; (d) poljuden povzetek navedenega; (e) prikaz glavnih drugih možnosti, ki jih je vložnik proučil; in (f) v skladu z notranjo zakonodajo glavna poročila in nasveti, ki jih prejme organ javne oblasti v času, ko mora obveščati vključeno javnost v skladu z drugim odstavkom tega člena.

7.   V postopkih za udeležbo javnosti je treba javnosti omogočiti, da pisno oz. na javni obravnavi ali ob zaslišanju vložnika predloži vse pripombe, informacije, analize ali mnenja, za katere meni, da se nanašajo na predlagano dejavnost.

8.   Pogodbenica zagotovi, da se pri odločitvah ustrezno upošteva izid udeležbe javnosti.

9.   Pogodbenica zagotovi, da je javnost v skladu z ustreznimi postopki nemudoma obveščena o odločitvi, ki jo je sprejel organ javne oblasti. Pogodbenica omogoči javnosti dostop do besedila odločitve skupaj z razlogi in utemeljitvami, na podlagi katerih je bila odločitev sprejeta.

10.   Pogodbenica zagotovi, da se s potrebnimi spremembami, in kadar je to primerno, uporabljajo določbe drugega do devetega odstavka tega člena, kadar organ javne oblasti ponovno prouči ali dopolni pogoje za izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka.

11.   Pogodbenica za odločitve o tem, ali dovoli namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje, uporablja v okviru svojega notranjega prava določbe tega člena, kolikor je to izvedljivo in primerno.

Člen 7

Udeležba javnosti pri načrtih, programih in politikah v zvezi z okoljem

Ko pogodbenica javnosti zagotovi potrebne informacije, sprejme ustrezne praktične in/ali druge ukrepe, da zagotovi pregledno in pravično udeležbo javnosti pri pripravi načrtov in programov v zvezi z okoljem. Pri tem se uporabljajo tretji, četrti in osmi odstavek člena 6. Ustrezen organ javne oblasti ob upoštevanju ciljev te konvencije opredeli javnost, ki lahko sodeluje. Pogodbenica si primerno prizadeva zagotoviti možnosti za udeležbo javnosti pri pripravi politik, ki se nanašajo na okolje.

Člen 8

Udeležba javnosti pri pripravi izvršilnih predpisovin/ali splošno veljavnih pravno obvezujočih normativnih aktov

Na ustrezni stopnji in ko so možnosti še odprte, si pogodbenica prizadeva spodbuditi učinkovito udeležbo javnosti pri pripravi izvršilnih predpisov in drugih splošno veljavnih pravno obvezujočih pravil organov javne oblasti, ki lahko pomembno vplivajo na okolje.

V ta namen je treba:

(a)	določiti dovolj dolgo časovno obdobje za učinkovito udeležbo;

(b)	objaviti osnutek pravil ali ga kako drugače dati na razpolago javnosti; in

(c)	dati javnosti možnost, da neposredno ali po predstavniških svetovalnih telesih daje svoje pripombe.

Izid udeležbe javnosti je treba čim bolj upoštevati.

Člen 9

Dostop do pravnega varstva

1.   Pogodbenica v okviru svoje notranje zakonodaje zagotavlja, da ima vsaka oseba, ki meni, da njen zahtevek za informacije iz člena 4 ni bil upoštevan, da je bil delno ali v celoti neupravičeno zavrnjen, da je bil odgovor neustrezen ali da njen zahtevek kako drugače ni bil obravnavan v skladu z določbami tega člena, dostop do revizijskega postopka pred sodiščem ali pred drugim neodvisnim in nepristranskim telesom, določenim z zakonom.

Kadar pogodbenica predvidi revizijo pred sodiščem, mora zagotoviti, da ima taka oseba dostop tudi do hitrega brezplačnega ali poceni z zakonom določenega postopka za ponovno obravnavo zahtevka s strani organa javne oblasti ali za revizijo, ki jo opravi neodvisno in nepristransko telo, ki ni sodišče.

Končna odločitev po tem prvem odstavku je obvezujoča za organ javne oblasti, ki razpolaga z informacijami. Razloge je treba navesti pisno, vsaj kadar je dostop do informacij zavrnjen po tem odstavku.

2.   Pogodbenica v okviru svoje notranje zakonodaje zagotovi, da imajo člani vključene javnosti,

(a)	ki imajo zadosten interes; oziroma

(b)

ki trdijo, da je bila kršena njihova pravica, če se to zahteva kot pogoj po upravnem postopkovnem pravu pogodbenice; dostop do revizijskega postopka pred sodiščem in/ali drugim neodvisnim in nepristranskim telesom, določenim z zakonom, da izpodbijajo stvarno in postopkovno zakonitost katere koli odločitve, dejanja ali opustitve na podlagi določb člena 6, in kadar je to predvideno po notranjem pravu in brez vpliva na tretji odstavek tega člena, tudi drugih ustreznih določb te konvencije.

Kaj sta zadosten interes in kršitev pravice, se določi v skladu z zahtevami notranjega prava in skladno s ciljem te konvencije, da se s to konvencijo daje vključeni javnosti širok dostop do pravnega varstva. V ta namen se za pododstavek (a) tega odstavka šteje za zadosten tudi interes vsake nevladne organizacije, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 5 člena 2. Za take organizacije se tudi šteje, da imajo pravice, ki se lahko kršijo v smislu pododstavka (b) tega odstavka.

Določbe tega drugega odstavka ne izključujejo možnosti predhodnega revizijskega postopka pred upravnim organom in ne vplivajo na zahtevo, da je treba izčrpati vse upravne revizijske postopke, preden se zateče k sodnim revizijskim postopkom, če je taka zahteva predvidena po notranjem pravu.

3.   Poleg tega in brez vpliva na revizijske postopke iz prvega in drugega odstavka tega člena mora pogodbenica zagotoviti, da imajo člani javnosti, kadar izpolnjujejo morebitna merila po njenem notranjem pravu, dostop do upravnih ali sodnih postopkov za izpodbijanje dejanj in opustitev oseb zasebnega prava in organov javne oblasti, ki so v nasprotju z določbami njenega notranjega prava, ki se nanaša na okolje.

4.   Poleg tega in brez vpliva na prvi odstavek tega člena morajo postopki iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena zagotavljati ustrezna in učinkovita pravna sredstva, vključno s sodno prepovedjo, če je ta primerna, in biti morajo pošteni, pravični, pravočasni in ne pretirano dragi. Odločitve po tem členu morajo biti izdane ali evidentirane v pisni obliki. Odločitve sodišč in po možnosti tudi drugih teles morajo biti javno dostopne.

5.   Da bi povečala učinkovitost določb tega člena, pogodbenica zagotovi, da je javnost seznanjena z dostopom do upravnih in sodnih revizijskih postopkov, ter prouči možnosti za vzpostavitev ustreznih mehanizmov pomoči za odpravo ali zmanjšanje finančnih in drugih ovir za dostop do pravnega varstva.

Člen 10

Sestanek pogodbenic

1.   Prvi sestanek pogodbenic se skliče najpozneje eno leto po datumu začetka veljavnosti te konvencije. Nato so redni sestanki pogodbenic najmanj enkrat vsaki dve leti, razen če pogodbenice določijo drugače, ali na pisno zahtevo katere koli pogodbenice pod pogojem, da zahtevo podpre najmanj ena tretjina pogodbenic, v šestih mesecih, potem ko je izvršilni sekretar Gospodarske komisije ZN za Evropo zahtevo sporočil vsem pogodbenicam.

2.

(a) pregledujejo politike ter pravne in metodološke pristope glede dostopa do informacij, udeležbe javnosti pri odločanju in dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah, da bi jih še izboljšale; (b) izmenjujejo informacije o pridobljenih izkušnjah pri sklepanju in izvajanju dvostranskih in večstranskih ali drugih sporazumov, pomembnih za namene te konvencije, katerih pogodbenica je ena ali več pogodbenic te konvencije; (c) po potrebi prosijo za pomoč ustrezne organe Gospodarske komisije ZN za Evropo kot tudi druga ustrezna mednarodna telesa in posebne odbore na vseh področjih, pomembnih za doseganje namenov te konvencije; (d) ustanavljajo pomožna telesa, ki se jim zdijo potrebna; (e) po potrebi pripravijo protokole k tej konvenciji; (f) obravnavajo in sprejemajo predloge za spremembe te konvencije v skladu z določbami člena 14; (g) obravnavajo in sprejmejo vse dodatne ukrepe, potrebne za doseganje namenov te konvencije; (h) na svojem prvem sestanku obravnavajo in soglasno sprejmejo poslovnik svojih sestankov in sestankov pomožnih teles; (i) na svojem prvem sestanku pregledajo svoje izkušnje pri izvajanju določb odstavka 9 člena 5 in proučijo, kateri ukrepi so potrebni za nadaljnji razvoj sistema iz omenjenega odstavka, pri čemer upoštevajo mednarodne procese in razvoj, vključno s pripravo ustreznega dokumenta o registrih ali popisih izpustov in prenosa onesnaževanja, ki je lahko priloga te konvencije.

3.   Na sestanku pogodbenic se po potrebi prouči možnost sklepanja dogovorov o financiranju na podlagi soglasja.

4.   Organizacija združenih narodov, njene specializirane agencije in Mednarodna agencija za atomsko energijo ter tudi vsaka država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ki ima v skladu s členom 17 pravico podpisati to konvencijo, ni pa pogodbenica te konvencije, in medvladna organizacija, ki je usposobljena za področja, na katera se nanaša ta konvencija, lahko na sestankih pogodbenic sodelujejo kot opazovalke.

5.   Nevladna organizacija, usposobljena za področja, na katera se nanaša ta konvencija, ki je obvestila izvršilnega sekretarja Gospodarske komisije ZN za Evropo, da želi biti zastopana na sestanku pogodbenic, ima pravico sodelovati kot opazovalka, razen če najmanj ena tretjina na sestanku navzočih pogodbenic temu nasprotuje.

6.   Za namene odstavkov 4 in 5 tega člena se s poslovnikom iz odstavka 2(h) tega člena uredijo postopek za udeležbo in drugi s tem povezani pogoji.

Člen 11

Glasovalna pravica

1.   Pogodbenica te konvencije ima en glas, razen v primerih iz odstavka 2 tega člena.

2.   Organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje lahko pri zadevah, ki so v njihovi pristojnosti, uresničujejo svojo glasovalno pravico s številom glasov, ki je enako številu držav njihovih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije. Te organizacije pa nimajo pravice glasovati, če to pravico uresničijo njihove države članice, in obratno.

Člen 12

Sekretariat

(a)	sklicuje in pripravlja sestanke pogodbenic;

(b)	pogodbenicam pošilja poročila in druge informacije, ki jih prejme v skladu z določbami te konvencije; in

(c)	druge naloge, ki jih lahko določijo pogodbenice.

Člen 13

Priloge

Priloge te konvencije so njen sestavni del.

Člen 14

Spremembe konvencije

1.   Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe te konvencije.

2.   Besedilo predlagane spremembe konvencije se pisno predloži izvršilnemu sekretarju Gospodarske komisije ZN za Evropo, ki ga pošlje vsem pogodbenicam najmanj devetdeset dni pred sestankom pogodbenic, na katerem naj bi spremembo sprejeli.

3.   Pogodbenice si po svojih močeh prizadevajo, da se soglasno dogovorijo o vsaki predlagani spremembi te konvencije. Če so vse možnosti za soglasno sprejetje izčrpane in ni dosežen sporazum, se sprememba v skrajnem primeru lahko sprejme s tričetrtinsko večino glasov pogodbenic, ki so na sestanku navzoče in glasujejo.

4.   Depozitar pošlje spremembe te konvencije, sprejete v skladu z odstavkom 3 tega člena, vsem pogodbenicam v ratifikacijo, odobritev ali sprejetje. Spremembe konvencije razen sprememb prilog začnejo za pogodbenice, ki so jih ratificirale, odobrile ali sprejele, veljati devetdeseti dan od dneva, ko je depozitar od najmanj treh četrtin pogodbenic prejel uradno obvestilo o njihovi ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju. Nato pa začnejo za vse druge pogodbenice spremembe veljati devetdeseti dan od dneva, ko pogodbenica deponira svojo listino o ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju.

5.   Pogodbenica, ki ne more odobriti spremembe priloge te konvencije, o tem pisno uradno obvesti depozitarja v dvanajstih mesecih od dneva sporočila o sprejetju te spremembe. Depozitar o vsakem takem prejetem uradnem obvestilu nemudoma uradno obvesti vse pogodbenice. Pogodbenica lahko svoje predhodno obvestilo kadar koli nadomesti z uradnim obvestilom o sprejetju in za to pogodbenico spremembe take priloge začnejo veljati po deponiranju listine o sprejetju pri depozitarju.

6.   Po preteku dvanajstih mesecev od dneva depozitarjevega sporočila iz odstavka 4 tega člena začne sprememba priloge veljati za tiste pogodbenice, ki depozitarju niso poslale uradnega obvestila v skladu z določbami odstavka 5 tega člena, če takega uradnega obvestila ni predložila več kot ena tretjina pogodbenic.

7.   V tem členu izraz „pogodbenice, ki so navzoče in glasujejo“ pomeni pogodbenice, ki so navzoče in glasujejo za ali proti.

Člen 15

Pregled skladnosti

Na sestanku pogodbenic se soglasno določijo možni nekonfliktni, nesodni in posvetovalni postopki za pregled skladnosti z določbami te konvencije. Ti postopki naj omogočajo ustrezno vključevanje javnosti in lahko zajemajo tudi možnost obravnavanja sporočil članov javnosti o zadevah, povezanih s to konvencijo.

Člen 16

Reševanje sporov

1.   Pri sporu med dvema ali več pogodbenicami o razlagi ali uporabi te konvencije si pogodbenice prizadevajo za rešitev spora s pogajanji ali na drug za stranke v sporu sprejemljiv način.

2.	(a) predložitev spora Meddržavnemu sodišču; (b) arbitražo v skladu s postopkom iz Priloge II.

3.   Če so stranke v sporu sprejele oba načina reševanja sporov iz odstavka 2 tega člena, se lahko spor predloži samo Meddržavnemu sodišču, razen če se stranke dogovorijo drugače.

Člen 17

Podpis

Ta konvencija je na voljo za podpis v Aarhusu (Danska) 25. junija 1998, nato pa na sedežu Združenih narodov v New Yorku do 21. decembra 1998 za države članice Gospodarske komisije ZN za Evropo kot tudi za države, ki imajo v Gospodarski komisiji ZN za Evropo svetovalni status v skladu z odstavkoma 8 in 11 resolucije št. 36 (IV) Ekonomsko-socialnega sveta z dne 28. marca 1947, in za organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki so jih ustanovile suverene države članice Gospodarske komisije ZN za Evropo, na katere so njihove države članice prenesle pristojnost za zadeve, ki jih ureja ta konvencija, vključno s pristojnostjo za sklepanje mednarodnih pogodb v zvezi s temi zadevami.

Člen 18

Depozitar

Depozitar te konvencije je generalni sekretar Združenih narodov.

Člen 19

Ratifikacija, sprejetje, odobritev in pristop

1.   Države podpisnice in organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo to konvencijo.

2.   Za države in organizacije za regionalno gospodarsko sodelovanje iz člena 17 je konvencija na voljo za pristop od 22. decembra 1998 dalje.

3.   Katera koli druga država, ki ni navedena v odstavku 2 tega člena in je članica Združenih narodov, lahko pristopi h konvenciji po odobritvi sestanka pogodbenic.

4.   Za organizacijo iz člena 17, ki postane pogodbenica te konvencije, ne da bi bila tudi katera koli od njenih držav članic pogodbenica te konvencije, veljajo vse obveznosti iz te konvencije. Če je ena ali več držav članic te organizacije pogodbenica te konvencije, se organizacija in njene države članice dogovorijo o svojih nalogah za izvajanje obveznosti po tej konvenciji. V takih primerih organizacija in države članice ne morejo hkrati uresničevati pravic iz te konvencije.

5.   Organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje iz člena 17 v svojih listinah o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu navedejo obseg svojih pristojnosti v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta konvencija. Te organizacije tudi obvestijo depozitarja o vsaki bistveni spremembi obsega svojih pristojnosti.

Člen 20

Začetek veljavnosti

1.   Konvencija začne veljati devetdeseti dan po datumu deponiranja šestnajste listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

2.   Za odstavek 1 tega člena se listina, ki jo deponira organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ne šteje kot dodatna k listinam, ki so jih deponirale države članice te organizacije.

3.   Za državo ali organizacijo iz člena 17, ki ratificira, sprejme ali odobri to konvencijo ali k njej pristopi po deponiranju šestnajste listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, začne konvencija veljati devetdeseti dan po datumu, ko je ta država ali organizacija deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

Člen 21

Odpoved

Kadar koli po treh letih od datuma, ko je konvencija za določeno pogodbenico začela veljati, lahko ta pogodbenica konvencijo odpove s pisnim uradnim obvestilom depozitarju. Taka odpoved začne veljati devetdeseti dan po datumu, ko jo je depozitar prejel.

Člen 22

Verodostojna besedila

Izvirnik te konvencije, katerega besedila v angleščini, francoščini in ruščini so enako verodostojna, se hrani pri generalnem sekretarju Združenih narodov.

V POTRDITEV TEGA so podpisani in za to pravilno pooblaščeni podpisali to konvencijo.

SESTAVLJENO v Aarhusu (Danska) petindvajsetega junija tisoč devetsto osemindevetdeset.

PRILOGA I

SEZNAM DEJAVNOSTI IZ ODSTAVKA (1)(a) ČLENA 6

1.	Energetika:

—	rafinerije nafte in plina,

—	obrati za uplinjanje in utekočinjanje,

—	termoelektrarne in druge kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo 50 megavatov (MW) ali več,

—

koksarne,

—	jedrske elektrarne in drugi jedrski reaktorji, vključno z razstavitvijo ali razgradnjo takih elektrarn ali reaktorjev (1) (razen raziskovalnih objektov za proizvodnjo in pretvorbo cepljivih in oplodljivih materialov, katerih največja moč ne presega 1 kW stalne toplotne obremenitve),

—	obrati za predelavo ožarčenega jedrskega goriva,

—

obrati: — za proizvodnjo ali obogatitev jedrskega goriva, — za obdelavo ožarčenega jedrskega goriva ali visokoradioaktivnih odpadkov, — za končno odlaganje ožarčenega jedrskega goriva, — izključno za končno odlaganje radioaktivnih odpadkov, — izključno za skladiščenje (načrtovano za več kot 10 let) ožarčenega jedrskega goriva ali radioaktivnih odpadkov zunaj mesta proizvodnje.

2.	Proizvodnja in predelava kovin:

—	obrati za praženje ali sintranje rud (vključno s sulfidnimi rudami),

—	obrati za proizvodnjo surovega železa ali jekla (primarno ali sekundarno taljenje), vključno s kontinuirnim litjem, z zmogljivostjo več kot 2,5 tone na uro,

—

obrati za predelavo železa in jekla: (i) obrati za vroče valjanje z zmogljivostjo več kot 20 ton surovega jekla na uro, (ii) kovačije, v katerih uporabljena toplotna moč presega 20 MW, in s kladivi, katerih energija je večja od 50 kilodžulov na kladivo, (iii) nanašanje zaščitnih prevlek iz staljenih kovin z vložkom več kot 2 toni surovega jekla na uro;

—	livarne železa in jekla s proizvodno zmogljivostjo več kot 20 ton na dan,

—

obrati: (i) za proizvodnjo surovih barvnih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z metalurškimi, kemičnimi ali elektrolitskimi postopki; (ii) za taljenje in legiranje barvnih kovin, vključno z izrabljenimi izdelki za predelavo (rafinacija, litje itd.) s talilno zmogljivostjo več kot 4 tone na dan za svinec in kadmij ali 20 ton na dan za vse druge kovine;

—	obrati za površinsko obdelavo kovin in plastičnih mas z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov v kadeh s prostornino več kot 30 m3.

3.	Nekovinska industrija:

—	obrati za proizvodnjo cementnega klinkerja v rotacijskih pečeh s proizvodno zmogljivostjo več kot 500 ton na dan ali apna v rotacijskih pečeh s proizvodno zmogljivostjo več kot 50 ton na dan ali v drugih pečeh s proizvodno zmogljivostjo več kot 50 ton na dan,

—	obrati za proizvodnjo azbesta in azbestnih izdelkov,

—	obrati za proizvodnjo stekla, vključno s steklenimi vlakni, s talilno zmogljivostjo več kot 20 ton na dan,

—	obrati za taljenje nekovin, vključno s proizvodnjo mineralnih vlaken, s talilno zmogljivostjo več kot 20 ton na dan,

—	obrati za izdelavo keramičnih izdelkov z žganjem, posebno strešnikov, opek, ognjevzdržnih opek, ploščic, lončevine ali porcelana, s proizvodno zmogljivostjo več kot 75 ton na dan in/ali z zmogljivostjo peči več kot 4 m3 in vložkom v posamezno peč več kot 300 kg/m3.

4.	Kemična industrija: proizvodnja v okviru kategorij dejavnosti iz tega odstavka pomeni proizvodnjo na industrijski ravni s kemično predelavo snovi ali skupin snovi iz pododstavkov (a) do (g):

(a)

kemični obrati za proizvodnjo osnovnih organskih kemikalij, kot so: (i) enostavni ogljikovodiki (ciklični ali neciklični, nasičeni ali nenasičeni, alifatski ali aromatski); (ii) ogljikovodiki z vezanim kisikom, kot so alkoholi, aldehidi, ketoni, karboksilne kisline, estri, acetati, etri, peroksidi, epoksi smole; (iii) žveplovi ogljikovodiki; (iv) dušikovi ogljikovodiki, kot so amini, amidi, dušikove, nitro- ali nitratne spojine, nitrili, cianati, izocianati; (v) ogljikovodiki z vezanim fosforjem; (vi) halogeni ogljikovodiki; (vii) organokovinske spojine; (viii) osnovne plastične mase (polimeri, sintetična vlakna in vlakna na osnovi celuloze); (ix) sintetične gume; (x) barve in pigmenti; (xi) površinsko aktivne snovi;

(b)

kemični obrati za proizvodnjo osnovnih anorganskih kemikalij, kot so: (i) plini, kot so amoniak, klor ali vodikov klorid, fluor ali vodikov fluorid, ogljikovi oksidi, žveplove spojine, dušikovi oksidi, vodik, žveplov dioksid, karbonilklorid; (ii) kisline, kot so kromova kislina, fluorovodikova kislina, fosforjeva kislina, dušikova kislina, klorovodikova kislina, žveplova kislina, oleum, žveplasta kislina; (iii) lugi, kot so amonijev hidroksid, kalijev hidroksid, natrijev hidroksid; (iv) soli, kot so amonijev klorid, kalijev klorat, kalijev karbonat, natrijev karbonat, perborat, srebrov nitrat; (v) nekovine, kovinski oksidi ali druge anorganske spojine, kot so kalcijev karbid, silicij, silicijev karbid;

(c)	kemični obrati za proizvodnjo fosfornih, dušikovih ali kalijevih gnojil (enostavnih ali sestavljenih);

(d)	kemični obrati za proizvodnjo osnovnih sredstev za varstvo rastlin in biocidov;

(e)	obrati, v katerih se uporabljajo kemični ali biološki postopki za proizvodnjo osnovnih farmacevtskih izdelkov;

(f)	kemični obrati za proizvodnjo eksplozivnih snovi;

(g)	kemični obrati, v katerih se s kemičnimi ali biološkimi postopki proizvajajo beljakovinski dodatki krme, encimi in druge beljakovinske snovi.

5.	Ravnanje z odpadki:

—	obrati za sežiganje, predelavo, kemično obdelavo ali odlaganje nevarnih odpadkov,

—	obrati za sežiganje komunalnih odpadkov z zmogljivostjo več kot 3 tone na uro,

—	obrati za odstranjevanje nenevarnih odpadkov z zmogljivostjo več kot 50 ton na dan,

—	odlagališča, ki sprejmejo več kot 10 ton odpadkov na dan ali s skupno zmogljivostjo več kot 25 000 ton, razen odlagališč za inertne odpadke.

6.	Čistilne naprave za odpadno vodo z zmogljivostjo za več kot 150 000 populacijskih ekvivalentov.

7.	Industrijski obrati za:

(a)	proizvodnjo papirne kaše iz lesa ali podobnih vlaknatih materialov;

(b)	proizvodnjo papirja in lepenke s proizvodno zmogljivostjo več kot 20 ton na dan.

8.

(a) Gradnja prog za železniški promet na dolge razdalje in letališč (2) z osnovno dolžino vzletnih stez 2 100 m ali več; (b) gradnja avtocest in hitrih cest (3); (c) gradnja novih štiri- ali večpasovnih cest ali premestitev in/ali razširitev obstoječih dvo- ali manjpasovnih cest v štiri- ali večpasovne ceste, če je neprekinjena dolžina take nove ali premeščene in/ali razširjene ceste 10 ali več km.

9.

(a) Notranje plovne poti in pristanišča za promet po notranjih plovnih poteh za plovila z nosilnostjo več kot 1 350 ton; (b) trgovska pristanišča, pomoli za natovarjanje in raztovarjanje, povezani s kopnim, in zunanja pristanišča (razen trajektnih pomolov), ki lahko sprejmejo plovila z nosilnostjo več kot 1 350 ton.

10.	Črpanje podtalnice ali sistemi za umetno bogatenje podtalnice, če je letna količina načrpane ali obogatene vode enaka ali večja od 10 milijonov kubičnih metrov.

11.

(a) Objekti za prenos vode med porečji, če je prenos namenjen preprečevanju morebitnega pomanjkanja vode in če je količina prenesene vode večja od 100 milijonov kubičnih metrov na leto; (b) v vseh drugih primerih objekti za prenos vode med porečji, če je večletni povprečni pretok porečja, v katerem se voda črpa, večji od 2 000 milijonov kubičnih metrov na leto in če je količina prenesene vode večja od 5 % tega pretoka. V obeh primerih ni zajet prenos vodovodne pitne vode.

12.	Komercialno črpanje nafte in zemeljskega plina, če količina načrpane nafte presega 500 ton na dan in 500 000 kubičnih metrov plina na dan.

13.	Jezovi in drugi objekti za zadrževanje ali trajno skladiščenje vode, če nova ali dodatna količina zadržane ali uskladiščene vode presega 10 milijonov kubičnih metrov.

14.	Cevovodi za plin, nafto ali kemikalije s premerom več kot 800 mm in dolžino več kot 40 km.

15.	Obrati za intenzivno rejo perutnine ali prašičev z več kot: (a) 40 000 mest za perutnino; (b) 2 000 mest za pitance (težje od 30 kg); ali (c) 750 mest za plemenske svinje.

16.	Kamnolomi in površinski kopi, če pridobivalna površina presega 25 hektarjev, ali kopanje šote, če pridobivalna površina presega 150 hektarjev.

17.	Gradnja nadzemne električne napeljave z napetostjo 220 kV ali več in dolžino več kot 15 km.

18.	Objekti za skladiščenje nafte, petrokemičnih ali kemičnih izdelkov z zmogljivostjo 200 000 ton ali več.

19.

Druge dejavnosti: — obrati za predhodno obdelavo (postopki, kot so pranje, beljenje, mercerizacija) ali barvanje vlaken ali tkanin, katerih zmogljivost obdelave presega 10 ton na dan, — obrati za strojenje kož, katerih zmogljivost obdelave presega 12 ton končnih izdelkov na dan, (a) klavnice z zmogljivostjo zakola več kot 50 ton na dan; (b) obdelava in predelava za proizvodnjo živil iz: (i) živalskih surovin (razen mleka) s proizvodno zmogljivostjo več kot 75 ton končnih izdelkov na dan; (ii) rastlinskih surovin s proizvodno zmogljivostjo več kot 300 ton končnih izdelkov na dan (povprečna četrtletna vrednost); (c) obdelava in predelava mleka, če je količina zbranega mleka več kot 200 ton na dan (povprečna letna vrednost); — kafilerije z zmogljivostjo predelave več kot 10 ton na dan, — obrati za površinsko obdelavo snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil, zlasti za apreturo, tiskanje, premazovanje, razmaščevanje, impregniranje proti vlagi, klejanje, barvanje, čiščenje ali impregniranje, s porabo več kot 150 kg na uro ali več kot 200 ton na leto, — obrati za proizvodnjo ogljika (antracita) ali elektrografita s sežiganjem ali grafitizacijo.

20.	Dejavnost, ki ni omenjena v odstavkih 1 do 19 in za katero je udeležba javnosti v skladu z notranjo zakonodajo predvidena s postopkom presoje vplivov na okolje.

21.	Določba odstavka 1(a) člena 6 te konvencije se ne uporablja za nobeno od zgornjih naštetih dejavnosti, ki se izvaja manj kot dve leti izključno ali v glavnem za raziskave, razvoj in preizkušanje novih metod ali izdelkov, razen če bi lahko povzročila pomembne škodljive učinke na okolje ali zdravje.

22.	Če sprememba ali razširitev dejavnosti sama po sebi izpolnjuje merila/mejne vrednosti, določene v tej prilogi, se zanjo odstavek 1(a) člena 6 te konvencije. Za vse druge spremembe ali razširitev dejavnosti se uporablja pododstavek odstavek 1(b) člena 6 te konvencije.

---

(1)  Jedrske elektrarne in drugi jedrski reaktorji se ne štejejo več za take obrate, če so bili jedrsko gorivo in drugi radioaktivno onesnaženi elementi trajno odstranjeni iz obrata.

(2)  V tej konvenciji „letališče“ pomeni letališče, ki je skladno z opredelitvijo v Čikaški konvenciji iz leta 1944, s katero je bila ustanovljena Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (Priloga 14).

(3)  V tej konvenciji „hitra cesta“ pomeni cesto, ki je skladna z opredelitvijo v Evropskem sporazumu o glavnih mednarodnih prometnih žilah z dne 15. novembra 1975.

PRILOGA II

ARBITRAŽA

1.

Če se spor predloži v reševanje arbitraži v skladu z drugim odstavkom člena 16, morajo stranka ali stranke v sporu obvestiti sekretariat o predmetu arbitraže in zlasti navesti člene konvencije, katerih razlaga ali uporaba je sporna. Sekretariat pošlje prejete informacije vsem pogodbenicam te konvencije.

2.

Razsodišče sestavljajo trije člani. Tožeča stranka ali stranke in druga stranka ali stranke v sporu imenujejo po enega razsodnika in tako imenovana razsodnika sporazumno določita tretjega razsodnika, ki bo predsednik razsodišča. Ta ne sme biti državljan nobene od strank v sporu, ne sme imeti običajnega prebivališča na njihovem ozemlju, ne sme biti pri njih zaposlen, niti se ni s to zadevo kakor koli drugače ukvarjal.

3.	Če predsednik razsodišča ni bil določen v dveh mesecih od imenovanja drugega razsodnika, imenuje predsednika izvršilni sekretar Gospodarske komisije za Evropo na zahtevo ene od strank v sporu v naslednjih dveh mesecih.

4.

Če ena od strank v sporu ne imenuje razsodnika v dveh mesecih po prejemu zahteve, lahko druga stranka o tem obvesti izvršilnega sekretarja Gospodarske komisije za Evropo, ki v naslednjih dveh mesecih določi predsednika razsodišča. Ko je predsednik razsodišča določen, zahteva od stranke, ki ni imenovala razsodnika, da to stori v dveh mesecih. Če tega ne stori v tem roku, predsednik o tem obvesti izvršilnega sekretarja Gospodarske komisije za Evropo, ki imenuje razsodnika v naslednjih dveh mesecih.

5.	Razsodišče sprejme svojo odločitev v skladu z mednarodnim pravom in določbami te konvencije.

6.	Vsako razsodišče, ustanovljeno v skladu z določbami iz te priloge, pripravi svoj poslovnik.

7.	Razsodišče sprejme odločitev o postopku in vsebini z večino glasov svojih članov.

8.	Razsodišče lahko sprejme vse potrebne ukrepe za ugotovitev dejstev.

9.	Stranke v sporu morajo olajšati delo razsodišča, z vsemi razpoložljivimi sredstvi pa morajo predvsem: (a) priskrbeti vso ustrezno dokumentacijo, sredstva za delo in informacije; (b) omogočiti razsodišču, da po potrebi vabi priče ali izvedence in pridobi njihovo pričevanje.

10.	Stranke in razsodniki varujejo tajnost podatkov, ki jih prejmejo kot tajne med postopkom razsodišča.

11.	Na zahtevo ene od strank lahko razsodišče predlaga začasne odredbe.

12.

Če ena od strank v sporu ne pride pred razsodišče ali če ji ne uspe zagovarjati njenega primera, lahko druga stranka zahteva, da razsodišče nadaljuje postopek in sprejme končno odločitev. Odsotnost stranke ali dejstvo, da ji ni uspelo zagovarjati njenega primera, ne sme biti ovira za nadaljevanje postopka.

13.	Razsodišče lahko obravnava in določi nasprotne zahtevke, ki izhajajo neposredno iz predmeta spora.

14.	Če razsodišče zaradi posebnih okoliščin primera ne določi drugače, krijejo stroške razsodišča, vključno z denarnim nadomestilom za njegove člane, stranke v sporu v enakih deležih. Razsodišče vodi evidenco vseh svojih stroškov in predloži strankam končni obračun stroškov.

15.	Vsaka pogodbenica te konvencije, ki ima pravni interes v sporni zadevi in jo odločitev v tej zadevi lahko prizadene, lahko s soglasjem razsodišča vstopi v postopek.

16.	Razsodišče izda razsodbo v petih mesecih od datuma, ko je bilo ustanovljeno, razen če ugotovi, da je treba ta rok podaljšati, vendar le za obdobje, ki ne sme biti daljše od petih mesecev.

17.	Razsodbi razsodišča je treba priložiti utemeljitev. Razsodba je dokončna in zavezujoča za vse stranke v sporu. Razsodišče pošlje razsodbo strankam v sporu in sekretariatu. Sekretariat pošlje prejete informacije vsem pogodbenicam te konvencije.

18.	Morebiten spor med strankami zaradi razlage ali izvršitve arbitražne odločbe lahko katera koli stranka predloži razsodišču, ki je razsodbo izdalo, če pa to ni več mogoče, pa drugemu razsodišču, ki se v ta namen ustanovi na enak način kot prvo.

SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Republiko Albanijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja

VISOKI POGODBENICI

EVROPSKA SKUPNOST, v nadaljevanju „Skupnost“, in

REPUBLIKA ALBANIJA, v nadaljevanju „Albanija“,

ODLOČENI, da okrepita sodelovanje z namenom bolj učinkovitega boja proti nezakonitemu priseljevanju;

Z ŽELJO vzpostaviti s tem sporazumom in na osnovi recipročnosti hitre in učinkovite postopke za identifikacijo ter varno in urejeno vračanje oseb, ki ne ali več ne izpolnjujejo pogojev za vstop, prisotnost ali bivanje na območju Albanije ali ene od držav članic Evropske unije, in za olajšanje prehoda teh oseb v duhu sodelovanja;

POUDARJAJOČ, da ta sporazum ne posega v pravice, dolžnosti in odgovornosti Skupnosti, držav članic Evropske unije in Albanije, ki izhajajo iz mednarodnega prava in zlasti iz Evropske konvencije z dne 4. novembra 1950 o varstvu človekovih pravic, Konvencije z dne 28. julija 1951 in Protokola z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev in mednarodnih instrumentih o izročitvi;

UPOŠTEVAJOČ, da določbe tega sporazuma, ki spadajo na področje naslova IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne veljajo za Kraljevino Dansko v skladu s Protokolom o stališču Danske, priloženim k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,

STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Opredelitve pojmov

V tem sporazumu:

(a)	„država članica“ pomeni vsako državo članico Evropske unije, razen Kraljevine Danske;

(b)	„državljan države članice“ pomeni vsako osebo z državljanstvom države članice, kakor je opredeljeno za namene Skupnosti;

(c)	„državljan Albanije“ pomeni vsako osebo z državljanstvom Albanije;

(d)	„državljan tretje države“ pomeni vsako osebo z državljanstvom, ki ni državljanstvo Albanije ali ene od držav članic;

(e)	„oseba brez državljanstva“ pomeni vsako osebo brez državljanstva;

(f)

„dovoljenje za bivanje“ pomeni dovoljenje katere koli vrste, ki ga je izdala Albanija ali ena od držav članic in s katerim je osebi dovoljeno bivanje na zadevnem ozemlju. Ne vključuje začasnih dovoljenj, s katerimi je osebam dovoljeno ostati na ozemlju zaradi obravnavanja prošnje za azil ali prošnje za dovoljenje za bivanje;

(g)	„vizum“ pomeni dovoljenje, ki ga je izdala, ali odločitev, ki jo je sprejela Albanija ali ena izmed držav članic, potrebno za vstop ali prehod čez njeno ozemlje. Ne vključuje letališkega prehodnega vizuma.

Oddelek I

Obveznosti Albanije glede ponovnega sprejema

Člen 2

Ponovni sprejem lastnih državljanov

1.   Albanija ponovno sprejme, na prošnjo države članice in brez nadaljnjih formalnosti, razen tistih, ki so določene v tem sporazumu, vse osebe, ki ne izpolnjujejo ali več ne izpolnjujejo veljavnih pogojev za vstop, prisotnost ali bivanje na ozemlju države članice prosilke, pod pogojem, da je dokazano ali da se lahko utemeljeno domneva na podlagi predloženih dokazil, da so državljani Albanije.

Enako velja za osebe, ki jim je državljanstvo Albanije bilo odvzeto ali so se mu odpovedale po vstopu na ozemlje države članice, razen če jim je bila s strani države članice obljubljena vsaj naturalizacija.

2.   Albanija po potrebi in brez odlašanja izda osebi, katere ponovno sprejetje je bilo odobreno, potni dokument, potreben za njegovo ali njeno vrnitev, ki velja vsaj šest mesecev. Če zaradi pravnih ali dejanskih razlogov zadevna oseba ne more biti predana v času, ko prvotno izdani potni dokument še velja, Albanija v roku 14 koledarskih dni podaljša veljavnost potnega dokumenta ali, če je to potrebno, izda nov potni dokument z enakim obdobjem veljavnosti. Če Albanija v roku 14 koledarskih dni potnega dokumenta ne izda, ne podaljša njegove veljavnosti ali ga, če je to potrebno, ne obnovi, se šteje, da se uporabi standardni potni dokument EU za namene izgona (1).

Člen 3

Ponovni sprejem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva

1.   Albanija ponovno sprejme, na prošnjo države članice in brez nadaljnjih formalnosti, razen tistih, ki so določene v tem sporazumu, vse državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki ne izpolnjujejo ali več ne izpolnjujejo veljavnih pogojev za vstop, prisotnost ali bivanje na ozemlju države članice prosilke, pod pogojem, da je dokazano, ali se lahko utemeljeno domneva na podlagi predloženih dokazil, da te osebe

(a)	imajo ali so v času vstopa imele veljaven vizum ali dovoljenje za bivanje, ki ga je izdala Albanija; ali

(b)	so vstopile na ozemlje države članice zatem, ko so se zadrževale ali potovale čez ozemlje Albanije.

2.   Obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 se ne uporablja, če

(a)	je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva bila v letališkem prehodu čez albansko mednarodno letališče; ali

(b)

je država članica prosilka izdala državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva vizum ali dovoljenje za bivanje pred ali po njenem vstopu na njeno ozemlje, razen če — ima ta oseba vizum ali dovoljenje za bivanje, ki ju je izdala Albanija, ki ima daljše obdobje veljavnosti, ali — je bil vizum ali dovoljenje za bivanje, ki ga je izdala zaprošena država članica, pridobljen z uporabo ponarejenih ali prenarejenih dokumentov.

3.   Albanija po potrebi in brez odlašanja izda osebi, katere ponovno sprejetje je bilo odobreno, potni dokument, potreben za njegovo ali njeno vrnitev, ki velja vsaj šest mesecev. Če zaradi pravnih ali dejanskih razlogov zadevna oseba ne more biti predana v času, ko prvotno izdani potni dokument še velja, Albanija v roku 14 koledarskih dni podaljša veljavnost potnega dokumenta ali, če je to potrebno, izda nov potni dokument z enakim obdobjem veljavnosti. Če Albanija v roku 14 koledarskih dni potnega dokumenta ne izda, ne podaljša njegove veljavnosti ali ga, če je to potrebno, ne obnovi, se šteje, da se uporabi standardni potni dokument EU za namene izgona.

Oddelek II

Obveznosti Skupnosti glede ponovnega sprejema

Člen 4

Ponovni sprejem lastnih državljanov

1.   Država članica ponovno sprejme, na prošnjo Albanije in brez nadaljnjih formalnosti, razen tistih, ki so določene v tem sporazumu, vse osebe, ki ne izpolnjujejo ali več ne izpolnjujejo veljavnih pogojev za vstop, prisotnost ali bivanje na ozemlju Albanije, pod pogojem, da je dokazano, ali da se lahko utemeljeno domneva na podlagi predloženih dokazil, da so državljani države članice.

Enako velja za osebe, ki jim je državljanstvo države članice bilo odvzeto ali so se mu odpovedale po vstopu na ozemlje Albanije, razen če jim je bila s strani Albanije obljubljena vsaj naturalizacija.

2.   Država članica po potrebi in brez odlašanja izda osebi, katere ponovno sprejetje je bilo odobreno, potni dokument, potreben za njegovo ali njeno vrnitev, ki velja vsaj šest mesecev. Če zaradi pravnih ali dejanskih razlogov zadevna oseba ne more biti predana v času, ko prvotno izdani potni dokument še velja, država članica v roku 14 koledarskih dni podaljša veljavnost potnega dokumenta ali, če je to potrebno, izda nov potni dokument z enakim obdobjem veljavnosti. Če država članica v roku 14 koledarskih dni potnega dokumenta ne izda, ne podaljša njegove veljavnosti ali, če je to potrebno, ne obnovi, se šteje, da se uporabi standardni potni dokument EU za namene izgona (2).

Člen 5

Ponovni sprejem državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva

1.   Država članica ponovno sprejme, na prošnjo Albanije in brez nadaljnjih formalnosti, razen tistih, ki so določene v tem sporazumu, vse državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki ne izpolnjujejo ali več ne izpolnjujejo veljavnih pogojev za vstop, prisotnost ali bivanje na ozemlju Albanije, pod pogojem, da je dokazano, ali se lahko utemeljeno domneva na podlagi predloženih dokazil, da te osebe

(a)	imajo ali so v času vstopa imele veljaven vizum ali dovoljenje za bivanje, ki ga je izdala zaprošena država članica; ali

(b)	so vstopile na ozemlje Albanije zatem, ko so se zadrževale ali potovale čez ozemlje zaprošene države članice.

2.   Obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 se ne uporablja, če

(a)	je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva bila v letališkem prehodu čez mednarodno letališče zaprošene države članice; ali

(b)

je Albanija izdala državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva vizum ali dovoljenje za bivanje pred ali po njenem vstopu na njeno ozemlje, razen če — ima ta oseba vizum ali dovoljenje za bivanje, ki ju je izdala zaprošena država članica, ki ima daljše obdobje veljavnosti, ali — je bil vizum ali dovoljenje za bivanje, ki ga je izdala Albanija, pridobljen z uporabo ponarejenih ali prenarejenih dokumentov.

3.   Obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 velja za državo članico, ki je izdala vizum ali dovoljenje za bivanje. Če sta vizum ali dovoljenje za bivanje izdali dve ali več držav članic, velja obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 za državo članico, ki je izdala dokument z daljšim obdobjem veljavnosti ali, če je enemu ali več od njih veljavnost že potekla, dokument, ki je še vedno veljaven. Če je veljavnost potekla že vsem dokumentom, velja obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 za državo članico, ki je izdala dokument, katerega obdobje veljavnosti je poteklo nazadnje. Če ni možno predložiti nobenega dokumenta, velja obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 za državo članico zadnjega izstopa.

4.   Država članica po potrebi in brez odlašanja izda osebi, katere ponovno sprejetje je bilo odobreno, potni dokument, potreben za njegovo ali njeno vrnitev, ki velja vsaj šest mesecev. Če zaradi pravnih ali dejanskih razlogov zadevna oseba ne more biti predana v času, ko prvotno izdani potni dokument še velja, država članica v roku 14 koledarskih dni podaljša veljavnost potnega dokumenta ali, če je to potrebno, izda nov potni dokument z enakim obdobjem veljavnosti. Če država članica v roku 14 koledarskih dni potnega dokumenta ne izda, ne podaljša njegove veljavnosti ali ga, če je to potrebno, ne obnovi, se šteje, da se uporabi standardni albanski certifikat za namene izgona.

Oddelek III

Postopek ponovnega sprejema

Člen 6

Načelo

1.   Ob upoštevanju odstavka 2, se za vsako predajo osebe zaradi ponovnega sprejema na podlagi ene izmed obveznosti iz členov 2 do 5 zahteva predložitev prošnje za ponovni sprejem pristojnemu organu zaprošene države.

2.   Prošnja za ponovni sprejem se lahko nadomesti s pisnim sporočilom pristojnemu organu zaprošene države v razumnem roku pred vrnitvijo zadevne osebe, pod pogojem, da ima oseba, ki bo ponovno sprejeta, veljaven potni dokument, in če je to potrebno, veljaven vizum ali dovoljenje za bivanje zaprošene države.

Člen 7

Prošnja za ponovni sprejem

1.   Prošnja za ponovni sprejem vsebuje v najširšem možnem obsegu naslednje informacije:

(a)	podatke o osebi, ki se jo bo ponovno sprejelo (npr. imena, priimke, datum rojstva, in — kjer je to mogoče — kraj rojstva, ime očeta, ime matere, in zadnji kraj bivanja);

(b)	določitev sredstev, s katerimi se bodo zagotovili dokazi ali zadostna dokazila o državljanstvu, prehodu, pogojih za ponovni sprejem državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva in nezakonitem vstopu ter bivanju.

2.   Kolikor je možno, prošnja za ponovni sprejem vsebuje tudi naslednje informacije:

(a)	izjavo z navedbo, da oseba, ki se predaja, morda potrebuje pomoč ali nego, pod pogojem, da je zadevna oseba s to izjavo izrecno soglašala;

(b)	vsako drugo zaščito ali varnostni ukrep, ki bi lahko bil potreben pri posamičnem primeru predaje.

3.   Standardni obrazec, ki se uporablja za prošnjo za ponovni sprejem, je priložen v Prilogi 5 k temu sporazumu.

Člen 8

Dokazna sredstva za državljanstvo

1.   Dokaz o državljanstvu v skladu s členom 2(1) in členom 4(1) se lahko zlasti predloži s katerim koli od dokumentov iz Priloge 1 k temu sporazumu, tudi če je njihova veljavnost potekla. Če so predloženi takšni dokumenti, države članice in Albanija štejejo, da je državljanstvo ugotovljeno, razen če lahko dokažejo nasprotno. Lažni dokumenti ne morejo biti predloženi kot dokazi o državljanstvu.

2.   Zadostno dokazilo o državljanstvu v skladu s členom 2(1) in členom 4(1) se lahko zlasti predloži s katerim koli od dokumentov iz Priloge 2 k temu sporazumu, tudi če je njihova veljavnost že potekla. Če so predloženi takšni dokumenti, države članice in Albanija štejejo, da je državljanstvo ugotovljeno, razen če lahko dokažejo nasprotno. Lažni dokumenti ne morejo biti predloženi kot zadostno dokazilo o državljanstvu.

3.   Če ni mogoče predložiti nobenega od dokumentov iz Priloge 1 ali 2, pristojna diplomatska in konzularna predstavništva Albanije ali zadevne države članice, na zahtevo, brez nepotrebnega odlašanja, uredijo vse potrebno za razgovor z osebo, ki se jo bo ponovno sprejelo, z namenom ugotoviti njeno ali njegovo državljanstvo.

Člen 9

Dokazna sredstva za državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva

1.   Dokaz o pogojih za ponovni sprejem državljanov tretje države ali oseb brez državljanstva iz člena 3(1) in člena 5(1) se zlasti predloži s katerim koli od dokaznih sredstev iz Priloge 3 k temu sporazumu; ne more se predložiti z lažnimi dokumenti. Države članice in Albanija vzajemno priznata vsak tak dokaz, brez nadaljnjih preiskav.

2.   Zadostno dokazilo o pogojih za ponovni sprejem državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva iz člena 3(1) in člena 5(1) se zlasti predloži s katerim koli od dokaznih sredstev iz Priloge 4 k temu sporazumu; ne more se predložiti z lažnimi dokumenti. Če je predloženo takšno zadostno dokazilo, države članice in Albanija štejejo, da so pogoji izpolnjeni, razen če lahko dokažejo nasprotno.

3.   Nezakonit vstop, prisotnost ali bivanje se ugotovi s potnim dokumentom zadevne osebe, v katerem ni potrebnega vizuma ali drugega dovoljenja za bivanje na ozemlju države prosilke. Izjava države prosilke, da je bila odkrita oseba brez potrebnega potnega dokumenta, vizuma ali dovoljenja za bivanje, prav tako pomeni zadostno dokazilo o nezakonitem vstopu, prisotnosti ali bivanju.

Člen 10

Roki

1.   Prošnjo za ponovni sprejem je treba predložiti pristojnemu organu zaprošene države v roku največ enega leta od takrat, ko je pristojni organ države prosilke izvedel, da državljan tretje države ali oseba brez državljanstva ne izpolnjuje ali več ne izpolnjuje veljavnih pogojev za vstop, prisotnost ali bivanje. Kadar obstajajo pravne ali dejanske ovire, zaradi katerih prošnja ne more biti predložena pravočasno, se na zahtevo države prosilke rok podaljša, vendar samo, dokler ovire ne prenehajo obstajati.

2.   Na prošnjo za ponovni sprejem je treba odgovoriti brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v roku največ 14 koledarskih dni; za zavrnitev prošnje za ponovni sprejem se poda obrazložitev. Ta rok začne teči z datumom prejema prošnje za ponovni sprejem. Če odgovora v tem roku ni bilo, se šteje, da je bila predaja dogovorjena.

3.   Po danem soglasju ali, kadar je to ustrezno, po poteku roka 14 koledarskih dni, se zadevno osebo preda brez nepotrebnega odlašanja ali najkasneje v treh mesecih. Na prošnjo države prosilke se lahko ta rok podaljša za čas, ki je bil potreben za odpravo pravnih ali dejanskih ovir.

Člen 11

Podrobnosti v zvezi s predajo in prevozna sredstva

1.   Pred vrnitvijo osebe pristojni organi Albanije in zadevne države članice vnaprej pisno uredijo podrobnosti glede datuma predaje, mesta vstopa, morebitnih spremljevalcev in drugih informacij, bistvenih za predajo.

2.   Nobeno prevozno sredstvo, bodisi po zraku, kopnem ali morju, ni prepovedano. Vrnitev po zraku ni omejena na uporabo nacionalnih prevoznikov Albanije ali držav članic in se lahko izvrši z uporabo rednega ali čarterskega poleta. V primeru vrnitve s spremstvom, ni nujno, da so ti spremljevalci le pooblaščene osebe države prosilke, če so le-ti pooblaščene osebe iz Albanije ali katere koli druge države članice.

Člen 12

Ponovni sprejem v zmoti

Albanija brez odlašanja sprejme nazaj vsako osebo, ki jo je država članica ponovno sprejela, in država članica brez odlašanja sprejme nazaj vsako osebo, ki jo je Albanija ponovno sprejela, če se v treh mesecih po predaji zadevne osebe ugotovi, da niso bili izpolnjeni pogoji iz členov 2 do 5 tega sporazuma. V tem primeru si pristojni organi Albanije in zadevne države članice izmenjajo vse razpoložljive informacije glede dejanske identitete, državljanstva ali prehodne poti osebe, ki bo sprejeta nazaj.

Oddelek IV

Prehod

Člen 13

Načela

1.   Države članice in Albanija morajo omejiti prehod državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva na primere, kadar teh oseb ni mogoče vrniti neposredno v namembno državo.

2.   Albanija dovoli prehod državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, če tako zahteva država članica, država članica pa odobri prehod državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, če tako zahteva Albanija, če je zagotovljeno nadaljnje potovanje v morebitne druge države prehoda ali ponovni sprejem s strani namembne države.

3.   Prehod lahko zavrne tako Albanija kot država članica,

(a)

če državljan tretje države ali oseba brez državljanstva resnično tvega, da bi bila podvržena mučenju ali nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju ali smrtni kazni ali pregonu zaradi svoje rase, vere, državljanstva, pripadnosti posebni socialni skupini ali političnega prepričanja, v namembni državi ali drugi državi prehoda; ali

(b)	če je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva v zaprošeni državi ali drugi državi prehoda kazensko preganjana ali kaznovana; ali

(c)	zaradi javnega zdravja, notranje varnosti, javnega reda ali drugih nacionalnih interesov zaprošene države.

4.   Albanija ali država članica lahko prekličeta vsako izdano dovoljenje, če se naknadno pojavijo ali odkrijejo okoliščine iz odstavka 3, ki ovirajo prehod, ali če nadaljnje potovanje v morebitne države prehoda ali ponovni sprejem s strani namembne države nista več zagotovljena. V tem primeru država prosilka še enkrat sprejme nazaj državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, kot je potrebno in brez odlašanja.

Člen 14

Postopek prehoda

1.   Prošnja za prehod se posreduje pristojnemu organu zaprošene države članice v pisni obliki in vsebuje naslednje informacije:

(a)	vrsto prehoda (po zraku, kopnem ali morju), možne druge države prehoda in predviden končni cilj;

(b)	podatke o zadevni osebi (npr. imena, priimke, dekliški priimek, druga uporabljena imena/po katerih je oseba znana ali alias, datum rojstva, spol in — kjer je to mogoče — kraj rojstva, državljanstvo, jezik, vrsto in številko potnega dokumenta);

(c)	predvideno mesto vstopa, čas predaje in morebitno uporabo spremljevalcev;

(d)	izjavo, da so s stališča države prosilke izpolnjeni pogoji iz člena 13(2) in da ni drugih znanih razlogov za zavrnitev v skladu s členom 13(3). Splošni obrazec, ki se uporablja za prošnjo za prehod je priložen v Prilogi 6 k temu sporazumu.

2.   Zaprošena država v roku 5 koledarskih dni pisno obvesti državo prosilko o sprejemu, potrdi mesto vstopa in predviden čas prevzema ali jo obvesti o zavrnitvi prevzema in razlogih za to zavrnitev.

3.   Če prehod poteka po zraku, oseba, ki bo ponovno sprejeta, in morebitni spremljevalci ne potrebujejo letališkega prehodnega vizuma.

4.   Pristojni organi zaprošene države, na podlagi medsebojnih posvetovanj, pomagajo pri prehodu predvsem z nadzorom zadevnih oseb in z zagotovitvijo primernih prostorov v ta namen.

Oddelek V

Stroški

Člen 15

Stroški prevoza in prehoda

Ne glede na pravico pristojnih organov, da stroške, povezane s ponovnim sprejemom, izterjajo povrnejo od osebe, ki bo ponovno sprejeta, ali od tretje osebe, nosi vse prevozne stroške, nastale v zvezi s ponovnim sprejemom in prehodom iz tega sporazuma, do meje namembne države, država prosilka.

Oddelek VI

Varstvo podatkov in klavzula o nevplivanju

Člen 16

Varstvo podatkov

Osebni podatki se sporočajo samo, če je takšno sporočanje potrebno, da pristojni organi Albanije ali države članice v zadevnem primeru izvajajo ta sporazum. Za obdelavo in ravnanje z osebnimi podatki v posamičnem primeru velja notranje pravo Albanije, in kadar je nadzornik pristojni organ države članice, določbe Direktive 95/46/ES (3) in nacionalne zakonodaje te države članice, sprejete na podlagi te direktive. Dodatno se uporabljajo še naslednja načela:

(a)	osebni podatki morajo biti obdelani pošteno in zakonito;

(b)	osebni podatki morajo biti zbrani za določene, izrecne in zakonite namene izvajanja tega sporazuma in se ne smejo dodatno obdelovati s strani organa poročevalca niti organa prevzemnika na način, nazdružljiv s tem namenom;

(c)

osebni podatki morajo biti primerni, ustrezni in ne pretirani glede na namen, za katerega se zbirajo in/ali dodatno obdelujejo; zlasti lahko sporočeni osebni podatki vsebujejo le naslednje: — podatke o osebi, ki bo predana (npr. imena, priimke, katera koli prejšnja imena, druga uporabljena imena/po katerih je oseba znana ali alias, spol, civilni status, datum in kraj rojstva, sedanje in katero koli prejšnje državljanstvo), — potni list, osebno izkaznico ali vozniško dovoljenje (številka, datum veljavnosti, datum izdaje, organ, ki je dokument izdal, kraj izdaje), — postanke in načrt poti, — druge informacije, ki so potrebne za identifikacijo osebe, ki bo predana, ali za katero se ugotavlja obveznost ponovnega sprejema v skladu s tem sporazumom;

(d)	osebni podatki morajo biti točni in, če je to potrebno, posodobljeni;

(e)	osebni podatki ne smejo biti v obliki, ki omogoča identifikacijo posameznikov, dlje kot je to potrebno za namen, za katerega so bili podatki zbrani ali za katerega so dodatno obdelani;

(f)

tako organ poročevalec kot organ prevzemnik izvedeta vse razumne korake, da zagotovita, če je to primerno, popravek, izbris ali blokiranje osebnih podatkov, če obdelava ni v skladu z določbami tega člena, zlasti če podatki niso ustrezni, bistveni, točni ali so pretirani glede na namen obdelave. To vključuje uradno obvestilo drugi pogodbenici o vsakem popravku, izbrisu ali blokiranju;

(g)	na zahtevo organ prevzemnik obvesti organ poročevalca o uporabi sporočenih podatkov in rezultatov, ki so bili pridobljeni iz njih;

(h)	osebne podatke se lahko sporoči samo pristojnim organom. Nadaljnje sporočanje drugim organom zahteva predhodno soglasje organa poročevalca;

(i)	organ poročevalec in organ prevzemnik imata obveznost vodenja pisne evidence in prejemanja osebnih podatkov.

Člen 17

Klavzula o nevplivanju

1.   Ta sporazum ne vpliva na pravice, obveznosti in odgovornosti Skupnosti, držav članic in Albanije, ki izhajajo iz mednarodnega prava in zlasti iz Evropske konvencije z dne 4. novembra 1950 o varstvu človekovih pravic ter Konvencije z dne 28. julija 1951 in Protokola z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev in mednarodnih instrumentih o izročitvi.

2.   Nobena določba tega sporazuma ne preprečuje vrnitve osebe v okviru drugih uradnih ali neuradnih ureditev.

Oddelek VII

Izvajanje in uporaba

Člen 18

Skupni odbor za ponovni sprejem

1.   Pogodbenici si zagotavljata medsebojno pomoč pri uporabi in razlagi tega sporazuma. V ta namen vzpostavita Skupni odbor za ponovni sprejem (v nadaljevanju „odbor“), ki ima zlasti nalogo, da

(a)	nadzoruje uporabo tega sporazuma;

(b)	odloča o izvedbenih ukrepih, potrebnih za enotno uporabo tega sporazuma;

(c)	redno izmenjuje informacije o izvedbenih protokolih, ki jih pripravijo posamezne države članice in Albanija v skladu s členom 19;

(d)	odloča o spremembah prilog k temu sporazumu;

(e)	priporoča spremembe tega sporazuma.

2.   Odločitve odbora so za pogodbenici zavezujoče.

3.   Odbor sestavljajo predstavniki Skupnosti in Albanije; Skupnost zastopa Komisija, ki ji pomagajo strokovnjaki iz držav članic.

4.   Kadar je to potrebno, se odbor sestane na zahtevo ene od pogodbenic.

5.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 19

Izvedbeni protokoli

1.   Albanija in država članica lahko sestavita izvedbene protokole s pravili o

(a)	imenovanju pristojnih organov, mestih mejnih prehodov in izmenjavi kontaktnih mest;

(b)	pogojih za vrnitve s spremstvom, vključno s prehodom državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva s spremstvom;

(c)	dodatnih sredstvih in dokumentih, ki niso navedeni v prilogah 1 do 4 k temu sporazumu.

2.   Izvedbeni protokoli iz odstavka 1 začnejo veljati šele potem, ko je bil odbor za ponovni sprejem iz člena 18 o tem uradno obveščen.

3.   Albanija se strinja, da uporabi katere koli določbe izvedbenega protokola, sestavljenega z eno državo članico, tudi v razmerjih z vsako drugo državo članico na zahtevo slednje.

Člen 20

Razmerje do bilateralnih sporazumov o ponovnem sprejemu ali dogovorov držav članic

Določbe tega sporazuma imajo prednost pred določbami katerega koli bilateralnega sporazuma ali dogovora o ponovnem sprejemu oseb, ki bivajo brez dovoljenja, ki so bili ali so lahko, v skladu s členom 19, sklenjeni med posameznimi državami članicami in Albanijo.

Oddelek VIII

Končne določbe

Člen 21

Ozemlje uporabe

1.   Ob upoštevanju odstavka 2 se ta sporazum uporablja na ozemlju, na katerem se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, in na ozemlju Albanije.

2.   Ta sporazum se ne uporablja na ozemlju Kraljevine Danske.

Člen 22

Začetek veljavnosti, trajanje in prenehanje veljavnosti

1.   Ta sporazum ratificirata ali odobrita pogodbenici v skladu z ustreznimi postopki.

2.   Ob upoštevanju odstavka 3 začne ta sporazum veljati prvi dan drugega meseca po dnevu, ko sta se pogodbenici uradno obvestili, da so postopki iz prvega odstavka zaključeni.

3.   Člena 3 in 5 tega sporazuma začneta veljati 2 leti po datumu iz odstavka 2.

4.   Ta sporazum se sklene za nedoločen čas.

5.   Vsaka pogodbenica lahko odpove ta sporazum z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum se preneha uporabljati šest mesecev po datumu tega uradnega obvestila.

Člen 23

Priloge

Priloge 1 do 6 so sestavni del tega sporazuma.

---

(1)  Priporočilo Sveta z dne 30. novembra 1994 glede sprejema standardne potne listine za izgon državljanov tretje države (UL C 279, 19.9.1996, str. 18).

(2)  Odobreno z Navodilom št. 553 z dne 19. novembra 2003 Ministra za zunanje zadeve o izdaji prepustnice, ki jo izda albansko predstavništvo, za vrnitve v Albanijo.

(3)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

PRILOGA 1

Skupni seznam dokumentov, ki se ob predložitvi štejejo za dokaz o državljanstvu

(Členi 2(1), 3(1), 4(1) in 5(1))

—	Potni listi vsake vrste (nacionalni potni listi, diplomatski potni listi, službeni potni listi, skupinski potni listi in nadomestni potni listi, vključno s potnimi listi otrok),

—	osebne izkaznice katere koli vrste (vključno z začasnimi),

—	vojaške knjižice in vojaške osebne izkaznice,

—	pomorske knjižice in službene izkaznice kapitanov,

—	certifikati o državljanstvu in drugi uradni dokumenti, v katerih se omenja ali navaja državljanstvo.

PRILOGA 2

Skupni seznam dokumentov, ki se ob predložitvi štejejo za zadostno dokazilo o državljanstvu

(Členi 2(1), 3(1), 4(1) in 5(1))

—	Fotokopije katerega koli dokumenta, navedenega v Prilogi 1 k temu sporazumu,

—	vozniška dovoljenja ali njihove fotokopije,

—	rojstni listi ali njihove fotokopije,

—	podjetniške osebne izkaznice ali njihove fotokopije,

—	izjave prič,

—	izjave zadevne osebe in jezik, ki ga ta govori, vključno z rezultatom uradnega testa,

—	vsak drug dokument, ki lahko pomaga določiti državljanstvo zadevne osebe.

PRILOGA 3

Skupni seznam dokumentov, ki se štejejo za dokaz o pogojih za ponovni sprejem državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva

(Člen 3(1), člen 5(1))

—	Vstopni/izstopni žig ali podoben zaznamek v potnem dokumentu zadevne osebe ali drug dokaz o vstopu/izstopu (npr. fotografski),

—

dokumenti, certifikati in kakršni koli računi (npr. hotelski računi, napotila na zdravstveno ali bolnišnično zdravljenje, vstopne karte za javne/zasebne zavode, pogodbe za najem avtomobila, potrdila za plačilo s kreditno kartico itd.), ki jasno kažejo na to, da se je zadevna oseba zadrževala na ozemlju zaprošene države,

—	vozovnice in/ali seznam potnikov za potovanja z letalom, vlakom, avtobusom ali ladjo, ki kažejo na prisotnost in pot zadevne osebe na ozemlju zaprošene države,

—	informacije, ki kažejo na to, da je zadevna oseba uporabila storitve kurirja ali turistične agencije,

—	uradna izjava, zlasti osebja mejnega organa in drugih prič, ki lahko pričajo, da je zadevna oseba prestopila mejo,

—	uradna izjava zadevne osebe v sodnih in upravnih postopkih.

PRILOGA 4

Skupni seznam dokumentov, ki štejejo za zadostno dokazilo o pogojih za ponovni sprejem državljanov tretje države ali oseb brez državljanstva

(Člen 3(1), člen 5(1))

—	Opis mesta in okoliščin, v katerih je bila zadevna oseba prestrežena po vstopu na ozemlje države prosilke, ki ga izdajo pristojni organi te države,

—	informacije v zvezi z identiteto in/ali zadrževanjem osebe, ki jih priskrbi mednarodna organizacija,

—	poročila/potrditve informacij s strani družinskih članov, sopotnikov itd.,

—	izjava zadevne osebe.

PRILOGA 5

PRILOGA 6

SKUPNA IZJAVA O RAZMERJU DO PRIHODNJEGA STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENEGA SPORAZUMA

Pogodbenici se seznanita, da so se dne 31. januarja 2003 pričela pogajanja o sklenitvi Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma (SPS) med Albanijo na eni strani in Skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, ki bo vključeval tudi določbe o preprečevanju in nadzoru nezakonitega priseljevanja in ponovnem sprejemu. Pogodbenici se zato strinjata, da se bo ta sporazum v celoti upošteval v ustreznih določbah SPS.

SKUPNA IZJAVA O ČLENU 3

Pogodbenici se seznanita, da se obveznost ponovnega sprejema državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, ki imajo veljaven vizum, izdan s strani Albanije (člen 3(1)(a) tega sporazuma), uporablja samo, če je bil vizum uporabljen za vstop na območje Albanije.

SKUPNA IZJAVA O ČLENU 18

Srečanje Skupnega odbora za ponovni sprejem bo potekalo, če je to mogoče, vzporedno z ustreznim pododborom, ki se ustanovi v skladu s prihodnjim Stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom.

Odbor o svojem delu obvešča omenjeni pododbor.

Poslovnik Skupnega odbora za ponovni sprejem je združljiv s poslovnikom tega pododbora.

SKUPNA IZJAVA GLEDE DANSKE

Pogodbenici se seznanita, da se ta sporazum ne uporablja za ozemlje Kraljevine Danske niti za državljane Kraljevine Danske. V teh okoliščinah je primerno, da Albanija in Danska skleneta sporazum o ponovnem sprejemu z enakimi pogoji, kakor so v tem sporazumu.

SKUPNA IZJAVA GLEDE ISLANDIJE IN NORVEŠKE

Pogodbenici se seznanita s tesnimi odnosi med Evropsko skupnostjo in Islandijo ter Norveško zlasti na podlagi Sporazuma z dne 18. maja 1999 o pridružitvi teh dveh držav pri izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda. V teh okoliščinah je primerno, da Albanija sklene z Islandijo in Norveško sporazum o ponovnem sprejemu z enakimi pogoji, kakor so v tem sporazumu.

PREVOD

SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Demokratično socialistično republiko Šrilanko o ponovnem sprejemu oseb, ki bivajo brez dovoljenja

EVROPSKA SKUPNOST, v nadaljevanju „Skupnost“,

in

DEMOKRATIČNA SOCIALISTIČNA REPUBLIKA ŠRILANKA, v nadaljevanju „Šrilanka“,

v nadaljevanju „pogodbenici“ —

ODLOČENI, da okrepita sodelovanje z namenom bolj učinkovitega boja proti nezakonitemu priseljevanju,

ZASKRBLJENI zaradi znatnega povečanja dejavnosti skupin organiziranega kriminala na področju tihotapljenja ljudi in drugih sorodnih kriminalnih dejavnosti,

Z ŽELJO vzpostaviti s tem sporazumom in na podlagi vzajemnosti hitre in učinkovite postopke za identifikacijo ter varno in urejeno vračanje oseb, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop, prisotnost ali prebivanje na ozemlju Šrilanke ali ene od držav članic Evropske unije, in za olajšanje tranzita teh oseb v duhu sodelovanja,

POUDARJAJOČ, da ta sporazum ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti Skupnosti, držav članic Evropske unije in Šrilanke, ki izhajajo iz mednarodnega prava,

UPOŠTEVAJOČ, da se določbe tega sporazuma, ki sodijo na področje naslova IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne uporabljajo za Kraljevino Dansko v skladu s Protokolom o stališču Danske, priloženim k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti —

STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Opredelitve

V tem sporazumu:

(a)	„država članica“ pomeni vsako državo članico Evropske unije z izjemo Kraljevine Danske;

(b)	„državljan države članice“ pomeni vsako osebo, ki ima državljanstvo ene izmed držav članic, kot je opredeljeno za namene Skupnosti;

(c)	„državljan Šrilanke“ pomeni vsako osebo, ki ima državljanstvo Šrilanke;

(d)	„državljan tretje države“ pomeni vsako osebo, ki ima drugo državljanstvo, kakor državljanstvo Šrilanke ali ene od držav članic;

(e)

„oseba brez državljanstva“ pomeni vsako osebo, ki nima državljanstva. To ne vključuje oseb, ki jim je bilo državljanstvo odvzeto ali pa so se odpovedali državljanstvu po vstopu na ozemlje Šrilanke ali ene od držav članic, razen če je bilo tem osebam v tej državi obljubljeno, da bodo pridobili državljanstvo z naturalizacijo;

(f)

„dovoljenje za prebivanje“ pomeni dovoljenje katere koli vrste, ki ga izda Šrilanka ali ena od držav članic in dovoljuje osebi prebivati na njenem ozemlju. Ne vključuje začasnih dovoljenj, ki osebi dovoljujejo ostati na ozemlju zaradi obravnavanja prošnje za azil ali prošnje za dovoljenje za prebivanje;

(g)	„vizum“ pomeni dovoljenje, ki ga izda, ali odločitev, ki jo sprejme Šrilanka ali ena izmed držav članic, potrebno za vstop ali tranzit čez njeno ozemlje. Ne vključuje letališkega tranzitnega vizuma.

ODDELEK I

OBVEZNOSTI ŠRILANKE GLEDE PONOVNEGA SPREJEMA

Člen 2

Ponovni sprejem lastnih državljanov

1.   Šrilanka na zahtevo ene izmed držav članic in brez nadaljnjih formalnosti, razen tistih, ki so navedene v tem sporazumu, ponovno sprejme vsako osebo, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več veljavnih pogojev za vstop, prisotnost ali prebivanje na ozemlju države članice prosilke, pod pogojem, da se dokaže oz. se lahko utemeljeno domneva na podlagi zadostnih dokazil, da je ta oseba državljan Šrilanke.

2.   Na zahtevo ene izmed držav članic izda Šrilanka brez odlašanja osebi, ki jo je treba ponovno sprejeti, potno listino za vrnitev z veljavnostjo vsaj šestih mesecev. Če iz pravnih ali praktičnih razlogov zadevna oseba ne more biti predana v obdobju veljavnosti prvotno izdane potne listine, Šrilanka podaljša veljavnost potne listine ali po potrebi brez odlašanja, načeloma v roku 14 koledarskih dni in najkasneje v roku 30 koledarskih dni, izda novo potno listino z enakim obdobjem veljavnosti. Če Šrilanka v roku 30 koledarskih dni ne potrdi prejema zahteve države članice, se šteje, da sprejema za namene vrnitve uporabo začasne potne listine iz Priloge 7 k temu sporazumu.

Člen 3

Ponovni sprejem državljanov tretje države in oseb brez državljanstva

1.   Šrilanka na zahtevo ene izmed držav članic in brez nadaljnjih formalnosti, razen tistih, ki so navedene v tem sporazumu, ponovno sprejme vsakega državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več veljavnih pogojev za vstop, prisotnost ali prebivanje na ozemlju države članice prosilke, pod pogojem, da se dokaže oz. se lahko utemeljeno domneva na podlagi zadostnih dokazil, da je ta oseba:

(a)	imela ob vstopu veljaven vizum ali dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala Šrilanka; ali

(b)	nezakonito vstopila na ozemlje držav članic neposredno z ozemlja Šrilanke. Oseba v smislu tega pododstavka vstopi neposredno iz Šrilanke, če na ozemlje države članice po zraku ali morju vstopi brez vmesnega vstopa v drugo državo.

2.   Obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 se ne uporablja, če:

(a)	je bil državljan tretje države ali oseba brez državljanstva samo v letališkem tranzitu na mednarodnem letališču v Kolombu; ali

(b)	je država članica prosilka izdala državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva vizum ali dovoljenje za prebivanje pred ali po njegovem vstopu na njeno ozemlje, razen če ima ta oseba vizum ali dovoljenje za prebivanje, izdano s strani Šrilanke, ki ima daljše obdobje veljavnosti.

3.   Na zahtevo ene izmed držav članic izda Šrilanka brez odlašanja osebi, ki jo je treba ponovno sprejeti, potno listino za vrnitev z veljavnostjo vsaj šestih mesecev. Če iz pravnih ali praktičnih razlogov zadevna oseba ne more biti predana v obdobju veljavnosti prvotno izdane potne listine, Šrilanka podaljša veljavnost potne listine ali po potrebi brez odlašanja, načeloma v roku 14 koledarskih dni in najkasneje v roku 30 koledarskih dni, izda novo potno listino z enakim obdobjem veljavnosti. Če Šrilanka v roku 30 koledarskih dni ne potrdi prejema zahteve države članice, se šteje, da sprejema za namene vrnitve uporabo začasne potne listine iz Priloge 7 k temu sporazumu.

ODDELEK II

OBVEZNOSTI SKUPNOSTI GLEDE PONOVNEGA SPREJEMA

Člen 4

Ponovni sprejem lastnih državljanov

1.   Država članica na zahtevo Šrilanke in brez nadaljnjih formalnosti, razen tistih, ki so navedene v tem sporazumu, ponovno sprejme vsako osebo, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več veljavnih pogojev za vstop, prisotnost ali prebivanje na ozemlju Šrilanke, pod pogojem, da se dokaže oz. se lahko utemeljeno domneva na podlagi zadostnih dokazil, da je ta oseba državljan te države članice.

2.   Na zahtevo Šrilanke izda država članica brez odlašanja osebi, ki jo je treba ponovno sprejeti, potno listino za vrnitev z veljavnostjo vsaj šestih mesecev. Če iz pravnih ali praktičnih razlogov zadevna oseba ne more biti predana v obdobju veljavnosti prvotno izdane potne listine, zadevna država članica podaljša veljavnost potne listine ali po potrebi brez odlašanja, načeloma v roku 14 koledarskih dni in najkasneje v roku 30 koledarskih dni, izda novo potno listino z enakim obdobjem veljavnosti. Če zadevna država članica v roku 30 koledarskih dni ne potrdi prejema zahteve Šrilanke, se šteje, da sprejema za namene vrnitve uporabo začasne potne listine iz Priloge 7 k temu sporazumu.

Člen 5

Ponovni sprejem državljanov tretje države in oseb brez državljanstva

1.   Država članica na zahtevo Šrilanke in brez nadaljnjih formalnosti, razen tistih, ki so navedene v tem sporazumu, ponovno sprejme vsakega državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več veljavnih pogojev za vstop, prisotnost ali prebivanje na ozemlju Šrilanke, pod pogojem, da se dokaže oz. se lahko utemeljeno domneva na podlagi zadostnih dokazil, da je ta oseba:

(a)	imela ob vstopu veljaven vizum ali dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala zaprošena država članica; ali

(b)	nezakonito vstopila na ozemlje Šrilanke neposredno z ozemlja zaprošene države članice. Oseba v smislu tega pododstavka vstopi neposredno iz zaprošene države članice, če na ozemlje Šrilanke po zraku ali morju vstopi brez vmesnega vstopa v drugo državo.

2.   Obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 se ne uporablja, če:

(a)	je bil državljan tretje države ali oseba brez državljanstva samo v letališkem tranzitu na enem izmed mednarodnih letališč zaprošene države članice; ali

(b)	je Šrilanka izdala državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva vizum ali dovoljenje za prebivanje pred ali po njegovem vstopu na njeno ozemlje, razen če ima ta oseba vizum ali dovoljenje za prebivanje, izdano s strani zaprošene države članice, ki ima daljše obdobje veljavnosti.

3.   Če sta vizum ali dovoljenje za prebivanje izdali dve ali več držav članic, velja obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 za državo članico, ki je izdala dokument z daljšim obdobjem veljavnosti ali, če se je veljavnost enega ali več od njih že iztekla, za državo članico, ki je izdala dokument, ki je še vedno veljaven. Če se je veljavnost iztekla že vsem dokumentom, velja obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 1 za državo članico, ki je izdala dokument z najkasnejšim datumom izteka veljavnosti.

4.   Na zahtevo Šrilanke izda država članica brez odlašanja osebi, ki jo je treba ponovno sprejeti, potno listino za vrnitev z veljavnostjo vsaj šestih mesecev. Če iz pravnih ali praktičnih razlogov zadevna oseba ne more biti predana v obdobju veljavnosti prvotno izdane potne listine, zadevna država članica podaljša veljavnost potne listine ali po potrebi brez odlašanja, načeloma v roku 14 koledarskih dni in najkasneje v roku 30 koledarskih dni, izda novo potno listino z enakim obdobjem veljavnosti. Če zadevna država članica v roku 30 koledarskih dni ne potrdi prejema zahteve Šrilanke, se šteje, da sprejema za namene vrnitve uporabo začasne potne listine iz Priloge 7 k temu sporazumu.

ODDELEK III

POSTOPEK PONOVNEGA SPREJEMA

Člen 6

Načelo

1.   Ob upoštevanju odstavka 2 vsaka predaja osebe, ki jo je treba ponovno sprejeti na podlagi ene od obveznosti iz členov 2 do 5, zahteva predložitev zahteve za ponovni sprejem pristojnemu organu zaprošene države.

2.   Zahtevo za ponovni sprejem lahko nadomesti pisno sporočilo zaprošeni pogodbenici v razumnem roku pred vrnitvijo zadevne osebe, pod pogojem:

(a)	da ima oseba, ki jo je treba ponovno sprejeti, veljavno potno listino in, če to zahtevajo predpisi, veljaven vizum ali dovoljenje za prebivanje zaprošene države; ter

(b)	da se je oseba, ki jo je treba ponovno sprejeti, pripravljena vrniti v zaprošeno državo.

Člen 7

Zahteva za ponovni sprejem

1.   V mejah možnega zahteva za ponovni sprejem vsebuje naslednje informacije:

(a)

osebne podatke osebe, ki jo je treba ponovno sprejeti (npr. priimek, ime, dekliški priimek, prejšnja imena, vzdevke ali psevdonime, kraj in datum rojstva, spol, fizični opis, ime očeta in matere, sedanja in vsa morebitna prejšnja državljanstva, jezik, zakonski stan, imena zakonca, podatke o morebitnih otrocih in drugih ožjih sorodnikih, zadnji kraj prebivanja, številko potnega lista, osebne izkaznice ali vozniškega dovoljenja ter podatke o šolah, ki jih je oseba obiskovala);

(b)	navedbo dokazil, na podlagi katerih se bo dokazovalo oz. utemeljeno domnevalo državljanstvo, tranzit ter nezakonit vstop in prebivanje.

2.   V mejah možnega bi morala zahteva za ponovni sprejem vsebovati tudi naslednje informacije:

(a)	izjavo, ki navaja, da bi oseba, ki jo je treba predati, lahko potrebovala pomoč ali nego, pod pogojem, da je zadevna oseba izrecno odobrila to izjavo;

(b)	vsak drug zaščitni ali varnostni ukrep, ki bi lahko bil potreben pri posamični predaji.

3.   Enotni obrazec, ki se uporablja za zahtevo za ponovni sprejem, je določen v Prilogi 5 k temu sporazumu.

Člen 8

Dokazila glede državljanstva

1.   Državljanstvo se lahko v smislu členov 2(1) in 4(1) dokazuje predvsem z dokumenti, naštetimi v Prilogi 1 k temu sporazumu, tudi če se je njihova veljavnost že iztekla. Če so takšni dokumenti predloženi, države članice in Šrilanka državljanstvo vzajemno priznajo, ne da bi bile potrebne dodatne poizvedbe. Državljanstva ni mogoče dokazovati z lažnimi dokumenti.

2.   Zadostno dokazilo za utemeljeno domnevo o državljanstvu v smislu členov 2(1) in 4(1) predstavljajo predvsem dokumenti, našteti v Prilogi 2 k temu sporazumu, tudi če se je njihova veljavnost že iztekla. Lažni dokumenti ne morejo biti zadostno dokazilo za utemeljeno domnevo o državljanstvu.

3.   V primerih, ko ni na razpolago nobenega od verodostojnih dokumentov, naštetih v Prilogi 1, pristojno diplomatsko predstavništvo Šrilanke ali zadevne države članice po potrebi in na podlagi zahteve storijo v razumnem roku vse potrebno za razgovor z osebo, ki jo je treba ponovno sprejeti, z namenom ugotoviti njeno državljanstvo.

Člen 9

Dokazila glede državljanov tretje države in oseb brez državljanstva

1.   Izpolnjevanje pogojev za ponovni sprejem državljanov tretje države ali oseb brez državljanstva iz členov 3(1) in 5(1) se lahko dokazuje predvsem z dokazili, naštetimi v Prilogi 3 k temu sporazumu; ne more se dokazovati z lažnimi dokumenti. Tako dokazilo pogodbenici vzajemno priznata, ne da bi bile potrebne dodatne poizvedbe.

2.   Zadostno dokazilo za utemeljeno domnevo o izpolnjevanju pogojev za ponovni sprejem državljanov tretje države ali oseb brez državljanstva iz členov 3(1) in 5(1) predstavljajo predvsem dokazila, našteta v Prilogi 4 k temu sporazumu; lažni dokumenti ne morejo biti zadostno dokazilo za utemeljeno domnevo. Če je takšno zadostno dokazilo predloženo, države članice in Šrilanka štejejo, da so pogoji izpolnjeni, razen če dokažejo nasprotno. V primeru dvoma se pogodbenici posvetujeta o takojšnjem razgovoru z osebo, ki jo je treba ponovno sprejeti.

3.   Nezakonit vstop, prisotnost ali prebivanje se lahko ugotovi s potno listino zadevne osebe, v kateri ni vizuma ali drugega zahtevanega dovoljenja za prebivanje na ozemlju države prosilke. Izjava države prosilke, da zadevna oseba, ko je bila prestrežena, ni imela potne listine, vizuma ali zahtevanega dovoljenja za prebivanje, prav tako predstavlja zadostno dokazilo za utemeljeno domnevo o nezakonitem vstopu, prisotnosti ali prebivanju.

Člen 10

Roki

1.   Zahtevo za ponovni sprejem je treba predložiti pristojnemu organu zaprošene države najkasneje v roku enega leta po tem, ko je pristojni organ države prosilke ugotovil, da državljan tretje države ali oseba brez državljanstva ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več veljavnih pogojev za vstop, prisotnost ali prebivanje. Če iz pravnih ali praktičnih razlogov zahteva ne more biti posredovana pravočasno, se na prošnjo rok podaljša, vendar samo do prenehanja razlogov.

2.   Na zahtevo za ponovni sprejem je potrebno odgovoriti v razumnem roku, načeloma v roku 15 koledarskih dni in najkasneje v roku 30 koledarskih dni; zavrnitev zahteve za ponovni sprejem mora biti obrazložena. Rok začne teči z datumom prejema zahteve za ponovni sprejem. Če prejem v roku ni potrjen, se šteje, da je predaja odobrena.

3.   Po odobritvi ali, če je primerno, če v roku 30 koledarskih dni ni bilo potrditve o prejemu, se zadevna oseba preda v razumnem roku, najkasneje pa v treh mesecih. Na prošnjo se lahko ta rok podaljša za obdobje, ki je potrebno za odpravo pravnih ali praktičnih ovir.

Člen 11

Načini predaje in vrste transporta

1.   Pred vrnitvijo osebe pristojni organi Šrilanke in zadevne države članice vnaprej pisno uredijo vse potrebno glede datuma predaje, mesta vstopa, morebitnih spremljevalcev in drugih informacij v zvezi s predajo.

2.   Nobena od vrst transporta, tako po zraku, kopnem ali morju, ni prepovedana. Vrnitev po zraku ni omejena na uporabo nacionalnih prevoznikov pogodbenic in se lahko izvrši z uporabo rednega ali čarterskega poleta. V primeru vrnitve s spremstvom ti spremljevalci niso omejeni na uradne osebe države prosilke, pod pogojem, da so uradne osebe iz Šrilanke ali katere od držav članic. Šrilanka in zadevna država članica se predhodno medsebojno posvetujeta o podrobnostih izvedbe vrnitve s čarterskim poletom.

ODDELEK IV

TRANZIT

Člen 12

Načela

1.   Države članice in Šrilanka si prizadevajo omejiti tranzit državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva na primere, ko teh oseb ni mogoče vrniti neposredno v namembno državo.

2.   Šrilanka dovoli tranzit državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, če tako zahteva država članica, država članica pa odobri tranzit državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, če tako zahteva Šrilanka, če je zagotovljeno nadaljnje potovanje v morebitne druge tranzitne države ter ponovni sprejem s strani namembne države.

3.   Tranzit lahko Šrilanka oz. država članica zavrne:

(a)	če bi bil državljan tretje države ali oseba brez državljanstva lahko izpostavljena preganjanju ali bi bila lahko predmet kazenskega pregona ali kazenskih sankcij v drugi tranzitni državi ali v namembni državi ali če ji grozi kazenski pregon na ozemlju zaprošene države; ali

(b)	iz razlogov javnega zdravja, notranje varnosti, javnega reda ali drugih nacionalnih interesov zaprošene države.

4.   Šrilanka ali država članica lahko prekličeta vsako izdano dovoljenje, če okoliščine iz odstavka 3, ki onemogočajo tranzit, nastanejo ali se ugotovijo naknadno, ali če nadaljnje potovanje v morebitne tranzitne države ali ponovni sprejem s strani namembne države ni več zagotovljen.

Člen 13

Postopek tranzita

1.   Zahtevo za tranzit je treba posredovati pristojnim organom v pisni obliki in mora vsebovati naslednje informacije:

(a)	vrsto tranzita (po zraku, kopnem ali morju), morebitne druge tranzitne države in predviden končni cilj;

(b)	osebne podatke zadevne osebe (npr. priimek, ime, dekliški priimek, vzdevke ali psevdonime, datum rojstva, spol in — kjer je to mogoče — kraj rojstva, državljanstvo, jezik, vrsto in številko potne listine);

(c)	predvideno mesto vstopa, čas predaje in morebitno uporabo spremljevalcev;

(d)	izjavo, da so s stališča države prosilke izpolnjeni pogoji iz člena 12(2) in da ni drugih znanih razlogov za zavrnitev v skladu s členom 12(3).

Enotni obrazec, ki se uporablja za zahtevek za tranzit, je določen v Prilogi 6 k temu sporazumu.

2.   Zaprošena država v razumnem roku pisno obvesti državo prosilko o sprejemu, potrdi mesto vstopa in predviden čas sprejema ali jo obvesti o zavrnitvi sprejema in razlogih za to zavrnitev.

3.   Če tranzit poteka po zraku, oseba, ki jo je treba ponovno sprejeti, in morebitni spremljevalci ne potrebujejo letališkega tranzitnega vizuma.

4.   Pristojni organi zaprošene države z medsebojnimi posvetovanji pomagajo pri tranzitu predvsem z nadzorom zadevnih oseb in zagotovitvijo za ta namen primerne opreme.

ODDELEK V

STROŠKI

Člen 14

Stroški transporta in tranzita

Brez poseganja v pravico pristojnih organov, da stroške, povezane s ponovnim sprejemom, izterjajo od osebe, ki jo je treba ponovno sprejeti, ali od tretje osebe, nosi vse transportne stroške, nastale v zvezi s ponovnim sprejemom in tranzitom iz tega sporazuma do meje države, ki je končni cilj, država prosilka.

ODDELEK VI

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV IN KLAVZULA O NEPOSEGANJU

Člen 15

Varstvo osebnih podatkov

Osebni podatki se posredujejo samo, kolikor je takšno posredovanje potrebno, da pristojni organi Šrilanke ali države članice izvajajo ta sporazum. Obdelavo osebnih podatkov v posamičnem primeru ureja nacionalno pravo Šrilanke in, če je nadzorni organ pristojni organ države članice, določbe Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31) in nacionalna zakonodaja te države članice, sprejeta za izvedbo te direktive. Poleg tega se uporabljajo naslednja načela:

(a)	osebni podatki se morajo obdelovati pošteno in zakonito;

(b)	osebni podatki morajo biti zbrani za določene, izrecne in upravičene namene izvajanja tega sporazuma in jih niti organ, ki jih sporoči, niti organ prejemnik ne smeta dodatno obdelovati na način, ki ni v skladu s tem namenom;

(c)

osebni podatki morajo biti relevantni, ustrezni in ne smejo presegati namena, za katerega se zbirajo in/ali dodatno obdelujejo; zlasti lahko zadevni sporočeni osebni podatki vsebujejo le naslednje: — osebne podatke osebe, ki se jo predaja (npr. priimke, imena, katera koli prejšnja imena, vzdevke ali psevdonime, spol, ime očeta in matere, datum in kraj rojstva, sedanje in morebitno prejšnje državljanstvo, zadnji kraj prebivanja, šole, ki jih je oseba obiskovala, zakonski stan, imena zakonca in morebitnih otrok in imena drugih ožjih sorodnikov), — potni list, osebno izkaznico ali vozniško dovoljenje (številko, obdobje veljavnosti, datum izdaje, organ, ki je dokument izdal, in kraj izdaje), — postanke in načrt poti, — druge informacije, ki so potrebne za identifikacijo osebe, ki se jo predaja, ali za preučitev pogojev za ponovni sprejem v skladu s tem sporazumom;

(d)	osebni podatki morajo biti točni in po potrebi posodobljeni;

(e)	osebni podatki morajo biti shranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere so bili zbrani ali za katere se dodatno obdelujejo;

(f)

tako organ, ki podatke sporoči, kot organ prejemnik sprejmeta vse potrebne ukrepe, da zagotovita popravek, izbris ali blokiranje osebnih podatkov, katerih obdelava ni v skladu z določbami tega člena, zlasti če so podatki nepopolni, nerelevantni, neustrezni ali presegajo namen, za katerega se obdelujejo. To vključuje uradno obvestilo drugi pogodbenici o vsakem popravku, izbrisu ali blokiranju;

(g)	na zahtevo organ prejemnik obvesti organ, ki je podatke sporočil, o uporabi sporočenih podatkov in rezultatov, ki so bili pridobljeni iz njih;

(h)	osebne podatke se lahko sporoči samo pristojnim organom. Nadaljnje sporočanje drugim organom zahteva predhodno soglasje organa, ki je podatke sporočil;

(i)	organ, ki je podatke sporočil, in organ prejemnik morata pisno beležiti sporočanje in prejem osebnih podatkov.

Člen 16

Klavzula o neposeganju

1.   Ta sporazum ne posega v pravice, dolžnosti in odgovornosti Skupnosti, držav članic in Šrilanke, ki izhajajo iz mednarodnega prava in zlasti iz katere koli veljavne mednarodne konvencije, katerih pogodbenice so.

2.   Nobena določba tega sporazuma ne preprečuje vrnitve osebe v okviru drugih formalnih ali neformalnih dogovorov.

ODDELEK VII

IZVAJANJE IN UPORABA

Člen 17

Skupni odbor za ponovni sprejem

1.   Pogodbenice si zagotavljajo medsebojno pomoč pri izvajanju in razlagi tega sporazuma. V ta namen ustanovijo Skupni odbor za ponovni sprejem (v nadaljevanju „skupni odbor“), ki ima zlasti nalogo, da:

(a)	spremlja uporabo tega sporazuma;

(b)	sprejema izvedbene ukrepe, potrebne za enotno uporabo tega sporazuma;

(c)	redno izmenjuje informacije o izvedbenih protokolih, ki jih sklenejo posamezne države članice in Šrilanka v skladu s členom 18;

(d)	odloča o posebnih izvedbenih ukrepih, katerih namen je urejeno urejanje vračanj;

(e)	odloča o spremembah prilog k temu sporazumu;

(f)	priporoči spremembe tega sporazuma.

2.   Odločitve skupnega odbora so zavezujoče za pogodbenici.

3.   Skupni odbor sestavljajo predstavniki Skupnosti in Šrilanke. Skupnost zastopa Komisija Evropskih skupnosti, ki ji pomagajo strokovnjaki iz držav članic.

4.   Skupni odbor se sestane, če je to potrebno, na zahtevo ene od pogodbenic.

5.   Skupni odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 18

Izvedbeni protokoli

1.   Šrilanka in država članica lahko skleneta izvedbene protokole, ki določijo pravila o:

(a)	imenovanju pristojnih organov, mejnih prehodih in izmenjavi kontaktnih točk;

(b)	pogojih za vračila s spremstvom, vključno s tranzitom državljanov tretje države in oseb brez državljanstva s spremstvom;

(c)	dodatnih dokazilih in dokumentih, ki niso navedeni v prilogah 1 do 4 k temu sporazumu.

2.   Izvedbeni protokoli iz odstavka 1 začnejo veljati šele po tem, ko je o njih uradno obveščen skupni odbor (člen 17).

3.   Šrilanka pristaja na uporabo vseh določb izvedbenega protokola, sklenjenega z eno izmed držav članic, tudi v svojih odnosih s katero koli drugo državo članico na zahtevo slednje.

Člen 19

Razmerje do dvostranskih sporazumov ali dogovorov držav članic o ponovnem sprejemu

Določbe tega sporazuma prevladajo nad določbami katerega koli bilateralnega sporazuma ali dogovora o ponovnem sprejemu oseb, ki nimajo dovoljenja za prebivanje, ki so ali bi lahko bili sklenjeni v skladu s členom 18 med posameznimi državami članicami in Šrilanko, kolikor so določbe teh sporazumov ali dogovorov nezdružljive z določbami tega sporazuma.

ODDELEK VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Ozemeljska uporaba

1.   Ob upoštevanju odstavka 2 se ta sporazum uporablja na ozemlju, na katerem se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, in na ozemlju Šrilanke.

2.   Ta sporazum se ne uporablja na ozemlju Kraljevine Danske.

Člen 21

Začetek veljavnosti, trajanje in odpoved

1.   Pogodbenici ta sporazum ratificirata ali odobrita v skladu s svojimi postopki.

2.   Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po dnevu, ko se pogodbenici obvestita o zaključku postopkov iz prvega odstavka.

3.   Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas.

4.   Vsaka pogodbenica lahko odpove ta sporazum z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Sporazum preneha veljati šest mesecev po dnevu tega obvestila.

Člen 22

Priloge

Priloge 1 do 7 so sestavni del tega sporazuma.

PRILOGA 1

Skupni seznam dokumentov, katerih predložitev se šteje za dokaz o državljanstvu

(Člen 2(1), člen 3(1), člen 4(1) in člen 5(1))

—	Veljavni ali pretečeni potni listi vseh vrst, ki jih izdajo uradni organi države članice ali Šrilanke (nacionalni potni listi, diplomatski potni listi, službeni potni listi, in če je to primerno, skupinski potni listi in nadomestni potni listi, vključno s potnimi listi otrok),

—	osebne izkaznice katere koli vrste, ki jih izdajo uradni organi države članice ali Šrilanke (vključno z začasnimi osebnimi izkaznicami),

—	potrdila o državljanstvu ali drugi uradni dokumenti, v katerih se omenja ali navaja državljanstvo,

—	vojaške knjižice in vojaške osebne izkaznice,

—	pomorske knjižice in službene izkaznice pomorščakov.

PRILOGA 2

Skupni seznam dokumentov, katerih predložitev se šteje za zadostno dokazilo za utemeljeno domnevo o državljanstvu

(Člen 2(1), člen 3(1), člen 4(1) in člen 5(1))

—	Fotokopije (1) katerega koli dokumenta, naštetega v Prilogi 1 k temu sporazumu,

—	fotokopije (1) potrdil o državljanstvu in drugih uradnih dokumentov, v katerih se omenja ali navaja državljanstvo,

—	vozniška dovoljenja ali njihove fotokopije (1),

—	rojstni listi ali njihove fotokopije (1),

—	vsak drug uraden dokument, ki ga izdajo organi zaprošene države,

—	službene izkaznice podjetij ali njihove fotokopije (1),

—	izjave prič,

—	izjava zadevne osebe in jezik, ki ga govori.

---

(1)  Za namene te priloge pomeni izraz „fotokopija“ fotokopijo, ki jo uradno naredijo organi Šrilanke ali države članice.

PRILOGA 3

Skupni seznam dokumentov, ki se štejejo za dokaz o izpolnjevanju pogojev za ponovni sprejem državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva

(Člen 3(1), člen 5(1))

—	Vstopni/izstopni žig ali podoben zaznamek v potni listini zadevne osebe ali drug dokaz o vstopu/izstopu (predvsem fotografski),

—	dokumenti uradne narave, kot so bolnišnični sprejemni listi in odpustnice, ki jasno kažejo na to, da se je zadevna oseba zadrževala na ozemlju zaprošene države,

—	vozovnice in/ali seznam potnikov za potovanja z letalom ali ladjo, ki kažejo na prisotnost zadevne osebe na ozemlju zaprošene države,

—	informacije, ki kažejo na to, da je zadevna oseba uporabila storitve prevoznika ali potovalne agencije,

—	uradna izjava, zlasti osebja mejnega organa in drugih prič, ki lahko potrdijo, da je zadevna oseba prestopila mejo,

—	uradna izjava zadevne osebe v sodnih in upravnih postopkih.

PRILOGA 4

Skupni seznam dokumentov, ki se štejejo za zadostno dokazilo za utemeljeno domnevo o izpolnjevanju pogojev za ponovni sprejem državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva

(Člen 3(1), člen 5(1))

—	Opis mesta in okoliščin, v katerih je bila zadevna oseba prestrežena po vstopu na ozemlje države prosilke, ki ga izdajo pristojni organi te države,

—	informacije v zvezi z identiteto in/ali zadrževanjem osebe, ki jih priskrbi mednarodna organizacija,

—	poročila/potrditve informacij s strani družinskih članov,

—	dokumenti neuradne narave, kot so hotelski računi, pogodbe za najem avtomobila, potrdila za plačilo s kreditno kartico, ki jasno navajajo ime in številko potnega lista ali druge elemente za identifikacijo zadevne osebe.

PRILOGA 5

PRILOGA 6

PRILOGA 7

SKUPNA IZJAVA O ČLENU 2(1)

Pogodbenici se seznanjata, da v skladu s šrilanško ustavo in njeno veljavno zakonodajo o državljanstvu (Zakon o državljanstvu št. 18 iz leta 1948) ni mogoče odvzeti državljanstva državljanu ali državljanki Šrilanke, ne da bi ta pridobil(-a) državljanstvo druge države. Prav tako je odpoved državljanstvu Šrilanke pravno veljavna samo, če je državljan(-ka) pridobil državljanstvo druge države.

Pogodbenici se strinjata, da se bosta v primeru spremembe tega pravnega položaja pravočasno posvetovali.

SKUPNA IZJAVA O ČLENU 3(1)(b) IN ČLENU 5(1)(b)

Pogodbenici soglašata, da se zgolj letališki tranzit skozi tretjo državo ne šteje za „vstop brez vmesnega vstopa v drugo državo“ v smislu teh dveh določb.

SKUPNA IZJAVA GLEDE DANSKE

Pogodbenici se seznanjata, da se ta sporazum ne uporablja za ozemlje Kraljevine Danske. V teh okoliščinah je primerno, da Šrilanka in Danska skleneta sporazum o ponovnem sprejemu, ki vsebuje enake pogoje kot ta sporazum.

SKUPNA IZJAVA GLEDE ISLANDIJE IN NORVEŠKE

Pogodbenici se seznanjata s tesnimi odnosi med Evropsko skupnostjo ter Islandijo in Norveško, zlasti na podlagi Sporazuma z dne 18. maja 1999 o pridružitvi teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda. V teh okoliščinah je primerno, da Šrilanka z Islandijo in Norveško sklene sporazuma o ponovnem sprejemu, ki vsebujeta enake pogoje kot ta sporazum.

SKUPNA IZJAVA O OLAJŠANJU SODELOVANJA ORGANOV ODKRIVANJA IN PREGONA

Delegaciji Skupnosti in Šrilanke se obvezujeta, da bosta združili moči v boju proti nezakonitemu priseljevanju. Strinjata se, da je treba za celovito obravnavanje problematike nezakonitega priseljevanja iz Šrilanke uvesti učinkovite ukrepe sodelovanja, ki temeljijo na izkušnjah s to problematiko.

Poleg tega pogodbenici priznavata, da je treba sprejeti ukrepe proti dejavnostim organiziranega kriminala, kot so trgovina z ljudmi, tihotapljenje migrantov in financiranje terorizma, ki so razlog za vse večjo zaskrbljenost.

Evropska skupnost bo zato v skladu z vsemi ustreznimi mednarodnimi instrumenti, vključno s Palermskima protokoloma proti trgovanju z ljudmi in proti tihotapljenju migrantov, in z ukrepanjem v okviru svojih pristojnosti spodbujala in olajševala sodelovanje med policijami, organi za priseljevanje in drugimi pristojnimi organi držav članic z ustreznimi šrilanškimi organi v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo.