3.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 112/1

(1)

Trenutno veljavni ukrepi v zvezi z uvozom v Skupnost nekaterih elektronskih trgovskih tehtnic („REWS“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) so dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo Sveta (ES) št. 2605/2000 (2). V skladu z isto uredbo so bile uvedene tudi protidampinške dajatve na uvoz REWS s poreklom iz Tajvana in Republike Koreje.

(2)

Po uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz REWS s poreklom iz LRK je Komisija v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe od dveh povezanih kitajskih podjetij, Shanghai Excell M&E Enterprise Co. Ltd. in Shanghai Adeptech Precision Co. Ltd. („vlagatelj“), prejela zahtevo za začetek pregleda Uredbe (ES) št. 2605/2000 zaradi novega izvoznika. Vlagatelj je trdil, da ni povezan z nobenim od proizvajalcev izvoznikov v LRK, za katere veljajo protidampinški ukrepi v zvezi z REWS. Nadalje je trdil, da med obdobjem prvotne preiskave („prvotno OP“, tj. obdobje med 1. septembrom 1998 in 31. avgustom 1999) ni izvažal REWS v Skupnost, ampak da je začel izvažati REWS v Skupnost po tem obdobju.

(3)

Komisija je preučila dokaze, ki jih je predložil vlagatelj, in ugotovila, da so zadostni za utemeljitev začetka pregleda v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe. Po tem, ko se je Komisija posvetovala s svetovalnim odborom in zadevni industriji Skupnosti dala možnost za pripombe, je z Uredbo (ES) št. 1408/2004 začela pregled Uredbe (ES) št. 2605/2000 v zvezi z vlagateljem in začela preiskavo.

(4)

V skladu z Uredbo Komisije o začetku pregleda je bila 30,7 % protidampinška dajatev, uvedena z Uredbo (ES) št. 2605/2000 na uvoz REWS, ki jih proizvaja vlagatelj, razveljavljena. Hkrati so carinski organi v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe dobili navodilo, da izvedejo ustrezne ukrepe za registriranje tega uvoza.

(5)

Izdelek, ki ga zadeva trenutni pregled, je isti kot v preiskavi, ki je privedla do uvedbe trenutno veljavnih ukrepov na uvoz REWS s poreklom iz LRK („prvotna preiskava“), tj. elektronskih trgovskih tehtnic z maksimalnim tehtalnim območjem do vključno 30 kg in z vgrajenim digitalnim prikazovalnikom mase, cene na enoto in zneska za plačilo (s pripravo za tiskanje teh podatkov ali brez nje), ki so običajno uvrščene pod oznako KN ex 8423 81 50 (oznaka TARIC 8423815010) in s poreklom iz LRK.

(6)

Komisija je uradno seznanila vlagatelja in predstavnike države izvoznice o začetku pregleda. Vsem zainteresiranim strankam je bilo omogočeno, da v pisni obliki predložijo svoja mnenja in da se zaslišijo.

(7)

Komisija je vlagatelju poslala obrazec za tržno gospodarsko obravnavo (TGO) in vprašalnik ter prejela odgovore v roku, določenem za ta namen. Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za ugotovitev dampinga, vključno z zahtevkom za TGO, ter opravila preveritveni obisk v prostorih vlagatelja.

(8)

Obdobje preiskave dampinga je zajelo obdobje od 1. julija 2003 do 30. junija 2004 („obdobje preiskave“ ali „OP“).

(9)

Preiskava je potrdila, da vlagatelj zadevnega izdelka med prvotnim OP ni izvažal in da je v Skupnost začel izvažati po tem obdobju.

(10)

Poleg tega je vlagatelj dokazal, da ni bil povezan z nobenim od izvoznikov ali proizvajalcev v LRK, za katere veljajo protidampinški ukrepi na uvoz REWS s poreklom iz LRK.

(11)

Tako je bilo izkazano, da je treba vlagatelja šteti za „novega izvoznika“ v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe.

(12)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se normalna vrednost v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom iz LRK določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, tj. kjer se izkaže, da veljajo pogoji tržnega gospodarstva v zvezi s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka. Ta merila so povzeta spodaj:

(13)

Vlagatelj je zahteval TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe. Običajna praksa Skupnosti je, da preuči, če skupina povezanih podjetij kot celota izpolnjuje pogoje za TGO. Zato sta bili podjetji Shanghai Adeptech Precision Co. Ltd. in Shanghai Excell M&E Enterprise Co. Ltd. povabljeni, da izpolnita obrazec zahtevka za TGO. Obe podjetji sta v danem roku odgovorili na obrazec zahtevka za TGO.

(14)

Komisija je poiskala vse potrebne informacije in preverila vse informacije iz vlog za TGO v prostorih vlagatelja.

(15)

Štelo se je, da TGO ne bi smela biti odobrena vlagatelju na podlagi dejstva, da obe povezani kitajski podjetji ne izpolnjujejta prvih dveh meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(16)

Kar zadeva prvo merilo, statut enega izmed dveh povezanih kitajskih podjetij dovoljuje njegovemu partnerju v državni lasti, ki ni lastnik kapitala družbe in je bil predstavljen samo kot imetnik lastniških funkcij, da zahteva nadomestilo, če družba ne doseže ciljev proizvodnje, prodaje in dobička. Poleg tega je bila potrebna odobritev lokalnih oblasti, da se nepremičnine priznajo za stalna sredstva in da se začne amortizacijo pravic do rabe zemljišč. Poleg tega eden izmed kitajskih proizvajalcev ni nikoli plačal najemnine za pravice do rabe zemljišč in je koristil bančne garancije, ki jih je brezplačno zagotovila tretja stranka. Ob upoštevanju teh okoliščin in glede na dejstvo, da podjetje ni moglo izkazati, da svoje poslovne odločitve sprejema v skladu s tržnimi razmerami, ki odražajo tržne vrednosti in brez občutnega državnega poseganja, je bilo ugotovljeno, da teh meril ne izpolnjuje.

(17)

Kar zadeva drugo merilo, je bilo ugotovljeno, da vlagatelj krši določene MRS. V zvezi z MRS 1 je vlagatelj kršil tri osnovne računovodske koncepte: računovodstvo na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, varno poslovanje in vsebino nad obliko. Poleg tega vlagatelj ni upošteval MRS 2 o zalogah, nepremičnine niso bile priznane in amortizirane v skladu z MRS 16 in pravice do rabe zemljišč niso bile amortizirane v skladu z MRS 38. Nazadnje sta bila kršena tudi MRS 21 o vplivih sprememb deviznih tečajev in MRS 36 o oslabitvi sredstev. Iz dejstva, da v revizijskih poročilih ni bilo omembe večine kršitev MRS, je razvidno, da revizijska poročila niso bila pripravljena v skladu z MRS.

(18)

Treba je tudi poudariti, da je revizijsko poročilo enega izmed dveh povezanih kitajskih podjetij za poslovno leto 2001 že opozorilo na probleme v zvezi z zalogami, medtem ko je bilo v revizijskih poročilih za poslovni leti 2002 in 2003 ugotovljeno, da podjetje ni sprejelo ustrezne politike v zvezi z določili za oslabitev sredstev. To so bili torej ponavljajoči se problemi, na katera je revizor iz leta v leto neuspešno opozarjal. To je še en element, ki jasno kaže, da računovodski izkazi vlagatelja niso zanesljivi.

(19)

Vlagatelj in industrija Skupnosti sta dobila možnost, da predložita pripombe na navedene ugotovitve. Po posvetovanju z svetovalnim odborom je bil vlagatelj obveščen, da se mu TGO ne more odobriti. Industrija skupnosti ni imela pripomb. Vlagatelj je trdil, da ni državnega poseganja, da stroški odražajo tržne vrednosti in da se zgoraj omenjeni MRS v tem primeru ne uporabljajo.

(20)

Še posebej je eden izmed dveh povezanih kitajskih proizvajalcev trdil, da se zahteva za nadomestilo v zvezi s poslovanjem podjetja običajno nahaja v sporazumu o skupnem vlaganju v pogojih tržnega gospodarstva. Drugi proizvajalec je menil, da je običajno, da podjetje med gradbeno fazo projekta uživa obdobje brez plačevanja najemnine. Prav tako je menil, da amortizacija nepremičnin in pravic do rabe zemljišč ni vprašanje, ki bi bilo specifično za podjetja, in da kitajske oblasti od tega nimajo nobenih koristi.

(21)

Te argumente je bilo treba zavrniti. Prvič, kljub temu, da sam obstoj skupnega vlaganja, kot na primer skupnega vlaganja iz trenutne preiskave, ne kaže na državno poseganje, pa statut vsebuje mehanizem, ki državi poseganje dovoljuje. Še zlasti pravica kitajskega partnerja (tj. lokalnih oblasti) do nadomestila ni omejena na primer, ko najemnina ni plačana. Pravice kitajskega partnerja so tako obsežnejše od pravic lastnika. Drugič, državi bi se morala plačati najemnina za prvo leto poslovanja. Vsaka oprostitev obveznosti takšnega plačila bi morala biti predvidena v pogodbi. Vlagateljevo priznanje, da amortizacije nepremičnin in pravice do rabe zemljišč ne določijo podjetja sama, nazadnje potrjuje zaključek, da država lahko občutno posega v poslovne odločitve vlagatelja.

(22)

Vlagateljev glavni argument v zvezi z MRS 2 je bil, da računovodska stroka v LRK ni sprejela MRS. Vlagatelj je priznal, da MRS niso bili upoštevani, vendar je menil, da MRS, ki jih je navedla Komisija, v OP niso veljali. Kljub temu je bilo ugotovljeno, da so med OP veljale vse določbe MRS iz uvodne izjave (17).

(23)

Vlagatelj je v svojih pripombah do končnega razkritja trdil, da odločitev, da se TGO dvema povezanima kitajskima proizvajalcema ne odobri, ni bila izvedena v treh mesecih od začetka preiskave, kot je določeno v členu 2(7)(c) osnovne uredbe. Po mnenju vlagatelja je to vplivalo na odločitev Komisije, da ne preveri informacij, ki so jih predložila nekatera njegova povezana podjetja in proizvajalec v primerljivi državi, kar je imelo škodljiv vpliv na rezultate preiskave.

(24)

Kar zadeva argument v zvezi z rokom treh mesecev, nespoštovanje takšnega roka nima nikakršnih očitnih pravnih posledic. Treba je poudariti, da so bili prejeti zahtevki za TGO pomanjkljivi in so potrebovali številna bistvena pojasnila in dodatne informacije, ki so upočasnila preiskavo. Dvema povezanima kitajskima izvoznikoma proizvajalcema se je na njuno zahtevo podaljšal rok za predložitev teh pojasnil in dodatnih informacij. Ker na začetku oktobra 2004 nista mogla sprejeti preveritvene skupine so preveritveni obiski poleg tega potekali šele v drugi polovici tega meseca, kar je še dodatno preložilo odločitev v zvezi z TGO. Zato je bil sprejet sklep, da se veljavna odločitev v zvezi z TGO lahko sprejme tudi po obdobju treh mesecev.

(25)

Da bi Komisija izračunala izvozne cene, je med preiskavo na kraju samem v prostorih vlagatelja preverila vse potrebne informacije in sprejela vse informacije, ki so jih zagotovila njegova povezana podjetja. Zato samo dejstvo, da preveritveni obiski niso bili opravljeni v prostorih teh zadevnih podjetjih, ni škodilo vlagatelju. Ugotovitve v zvezi s proizvajalcem v primerljivi državi so navedene v uvodnih izjavah (29) do (41).

(26)

Glede na navedene ugotovitve je bilo sklenjeno, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, zato se TGO ne more odobriti.

(27)

Vlagatelj je zahteval tudi IO v primeru, da se mu TGO ne odobri. Na podlagi predloženih informacij je bilo ugotovljeno, da dve povezani kitajski podjetji izpolnjujeta vse zahteve za IO, kot so določene v členu 9(5) osnovne uredbe.

(28)

Zato je bilo sklenjeno, da se vlagatelju IO odobri.

(29)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je treba za države brez tržnega gospodarstva in v kolikor se za države v prehodu TGO ne more odobriti, normalno vrednost določiti na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi.

(30)

Komisija je v uredbi o začetku tega pregleda naznanila, da bo uporabila Indonezijo kot primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK in povabila zainteresirane stranke, da izrazijo svoja mnenja v zvezi s tem. Indonezija je bila že v prvotni preiskavi uporabljena kot primerljiva država.

(31)

Nobena zainteresirana stranka ni imela v zvezi s to izbiro nikakršne pripombe. Indonezijski proizvajalec, ki je sodeloval v prvotni preiskavi, je sodeloval tudi v trenutnem pregledu in je izpolnil vprašalnik Komisije.

(32)

Treba je tudi poudariti, da je Komisija pred odločitvijo o izbiri najprimernejše primerljive države, poslala vprašalnike tudi proizvajalcem v Republiki Koreji, Tajvanu in na Japonskem, vendar ti proizvajalci niso sodelovali.

(33)

Glede na navedeno in še posebej glede na dejstvo, da je bila Indonezija v prvotni preiskavi uporabljena kot primerljiva država in da nič ne kaže, da bi se ustreznost Indonezije kot primerljive države lahko spremenila, je bilo sklenjeno, da je Indonezija ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(34)

Vlagatelj je štel dejstvo, da med pregledom ni bil opravljen noben preveritveni obisk pri indonezijskem proizvajalcu, medtem ko je bil tak obisk opravljen med prvotno preiskavo, za diskriminatorno spremembo metodologije med prvotno preiskavo in tem pregledom. Poleg tega je vlagatelj menil, da je diskriminatorno uporabljati nepreverjena dejstva za izračun normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike iz netržnega gospodarstva, medtem ko se to ne zgodi v pregledih zaradi novega izvoznika v zvezi z proizvajalci izvozniki v državah s tržnim gospodarstvom. Vlagatelj je na podlagi informacij iz dokumentacije, ki ni zaupne narave, trdil, da izpolnjen vprašalnik indonezijskega proizvajalca očitno ni bil ustrezen in da so obstajale le informacije za približni izračun konstruirane normalne vrednosti.

(35)

V skladu s členom 16 osnovne uredbe preveritveni obiski niso obvezni. Zato se dejstvo, da preveritveni obisk ni bil opravljen, ne more šteti za diskriminatorno. Poleg tega dejstvo, da preveritveni obisk med pregledom ni bil opravljen pri indonezijskem proizvajalcu, ne pomeni, da posredovane informacije niso bile temeljito analizirane. Informacije, ki jih je posredoval indonezijski proizvajalec, so bile skladne s tistimi iz prvotne preiskave, ki so bile preverjene na kraju samem in skupaj z dokazno dokumentacijo predložene skupaj z izpolnjenim vprašalnikom. Te informacije so bile zadostne za podroben izračun konstruirane normalne vrednosti, kot je določena spodaj. Dejstvo, da vlagatelj v dokumentaciji nezaupne narave ni mogel prepoznati vseh zaupnih podrobnosti informacij, ki jih je posredoval indonezijski proizvajalec, še ne pomeni, da so le-te neustrezne za izračun normalne vrednosti. Nazadnje vlagatelj ni trdil, da dokumentacija nezaupne narave ne vsebuje dovolj podrobnih povzetkov, da se omogoči primerno razumevanje informacij, ki so bile zaupno predložene.

(36)

Glede na navedeno je bilo treba pripombe vlagatelja v zvezi s preveritvenim obiskom in neustreznimi informacijami zavrniti.

(37)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za dva povezana kitajska proizvajalca izvoznika določena na podlagi informacij proizvajalca iz primerljive države. Čeprav sta bili proizvodnja in izvozna prodaja tega proizvajalca obsežni, pa njegova prodaja nepovezanim strankam na indonezijskem trgu ni bila izvedena v zadostnih količinah. Zato je bilo treba normalno vrednost določiti na podlagi konstruirane vrednosti za vrste izdelka, primerljive s tistimi, ki jih vlagatelj izvaža v Skupnost, tj. na podlagi proizvodnih stroškov REWS, proizvedenih v Indoneziji, in razumnega zneska za prodajne, splošne in administrativne stroške (PSA stroški) ter za dobiček.

(38)

Uporabljeni PSA stroški so bili tisti, ki sta jih imela indonezijski proizvajalec in povezano podjetje, ki je bilo vključeno v njegovo domačo prodajo.

(39)

Zaradi nezadostnih količin, ki jih je indonezijski proizvajalec na svojem domačem trgu prodal nepovezanim strankam, je bilo potrebno za izračun stopnje dobička uporabiti informacije iz prvotne preiskave. Sklenjeno je bilo, da se uporabi stopnja dobička, ki je bila uporabljena za konstruiranje normalne vrednosti v prvotni preiskavi v zvezi z uvozom REWS iz Tajvana. Ta stopnja se je štela za primerno glede na pomanjkanje kakršnih koli drugih informacij o dobičkonosnosti podobnega izdelka, ki se je prodajal v Indoneziji. Treba je tudi poudariti, da so bile REWS, ki so jih prodajali tajvanski proizvajalci izvozniki na tajvanskem domačem trgu, nižjega razreda, kar velja tudi za REWS, ki jih je proizvajal proizvajalec v primerljivi državi.

(40)

Vlagatelj je trdil, da bi bilo treba za določitev normalne vrednosti, tj. prodajnih cen, v skladu s členom 11(9) osnovne uredbe, uporabiti enako metodologijo kot v prvotni preiskavi. Prav tako je trdil, da ni nobenega znaka, da so bili PSA stroški vključeni v prvotno preiskavo, ker tega vprašanja prvotna uredba ni obravnavala. Tako izgleda, da se je metodologija, ki je bila uporabljena v prvotni preiskavi, spremenila na škodo vlagatelja. Poleg tega je še trdil, da je bila v prvotnem OP izbira dobičkonosnosti drugega trga kot tistega iz primerljive države nenavadna.

(41)

Glede na argumente, navedene v uvodni izjavi (37), je bila uporabljena normalna vrednost, konstruirana na podlagi dobička domače prodaje med prvotno preiskavo v Tajvanu, ker je bila domača prodaja na indonezijskem trgu med obdobjem preiskave nezadostna za določitev normalne vrednosti na podlagi prodajnih cen. Temu ni bilo tako med prvotno preiskavo, kjer so bile uporabljene prodajne cene in ne konstruirane vrednosti. To je razlog, da prvotna uredba ni vsebovala nobenih podrobnosti v zvezi s PSA stroški. Poleg tega je treba poudariti, da bi bila določena normalna vrednost višja, če bi se uporabile cene prodaje REWS na indonezijskem trgu. Do tega bi prišlo tudi, če bi se v konstruirani normalni vrednosti uporabila stopnja dobička iz te prodaje v Indoneziji. Zato ni pravilno trditi, da se je metodologija spremenila na škodo vlagatelja.

(42)

Dva povezana kitajska proizvajalca izvoznika ste preko povezanih podjetij (trgovcev), registriranih na Samoi in Tajvanu, prodajala REWS v Skupnosti. Izvozna cena je bila določena na podlagi cen pri nadaljnji prodaji, plačanih ali plačljivih s strani prvega neodvisnega kupca v Skupnosti.

(43)

Primerjava normalne vrednosti z izvozno ceno je bila narejena na podlagi cene franko tovarna in na enaki ravni trgovine. Zaradi poštene primerjave so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je pokazalo, da so vplivali na cene in primerljivost cen. V skladu s tem so bila izplačana nadomestila za razlike v fizičnih značilnostih, transportnih stroških, stroških nakladanja in provizij.

(44)

Izvedena je bila prilagoditev normalne vrednosti, da se izključi kakršen koli vmesnik za tiskalnik. Ker so nekateri modeli, ki sta jih preko svojih povezanih prodajnih podjetij prodajala dva povezana kitajska proizvajalca izvoznika, imela magnetno os, je bila normalna vrednost prilagojena, da se je upoštevala vrednost magnetne osi.

(45)

Ker imajo povezani trgovci kitajskih proizvajalcev izvoznikov podobne funkcije kot zastopnik, ki dela na podlagi provizij, so bile provizije za izvozno ceno prilagojene v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe. Stopnja provizije je bila izračunana na podlagi neposrednih dokazov, ki so kazali na obstoj takšnih funkcij. V okviru izračuna provizije so se upoštevali PSA stroški, ki so nastali povezanim trgovcem pri prodaji zadevnega izdelka, ki ga proizvajata dva povezana kitajska proizvajalca.

(46)

Vlagatelj je trdil, da je imel model, prodajan v primerljivi državi, zahtevnejše specifikacije, kar je vplivalo na primerljivost cen.

(47)

Ker vlagatelj ni zagotovil niti enega primera domnevno bolj zahtevnih specifikacij in domnevnega vpliva na primerljivost cen, te trditve ni bilo mogoče sprejeti.

(48)

Vlagatelj je trdil, da bi bilo treba uporabiti nekatere informacije, ki so bile naknadno priložene k izpolnjenemu vprašalniku, za izračun transportnih stroškov in stroškov ravnanja z izdelkom v izvozni ceni.

(49)

Ta trditev je bila sprejeta in izvozna cena je bila prilagojena navzgor.

(50)

Vlagatelj je trdil, da bi bilo treba izvesti prilagoditev normalne vrednosti za poprodajne stroške in stroške garancije ter kreditiranja. Prav tako je trdil, da bi bilo treba stroške, izhajajoče iz sporazuma, podpisanega med enim izmed indonezijskih povezanih podjetij proizvajalca in distributerjem v Indoneziji, odšteti od normalne vrednosti.

(51)

Te zahteve je bilo treba zavrniti, ker stroški, ki jih je omenil vlagatelj, niso bili vključeni niti v proizvodne stroške niti v PSA stroške za konstruiranje normalne vrednosti. Zato ni nobenega razloga, da bi se takšni stroški odšteli od normalne vrednosti.

(52)

Po mnenju vlagatelja člen 2(10)(i) osnovne uredbe ne omogoča, da se provizija odšteje od izvoznih cen povezanih podjetij, ker dejansko ni bila izplačana nobena provizija. V vsakem primeru, ko se izvaja prilagoditev izvozne cene, bi bilo treba izvesti podobno prilagoditev normalne cene, ker je imelo podjetje, povezano z indonezijskim proizvajalcem, enake funkcije kot povezana podjetja vlagatelja. Razen tega, kar zadeva prodajo preko Tajvana, je vlagatelj trdil, da so bili v izračun prilagoditve vključeni stroški v zvezi s proizvodnjo in upravljanjem. Uporabljeni model porazdelitve bi moral temeljiti na številu zaposlenih v distribuciji in prodaji REWS v tajvanskem podjetju namesto celotnega števila zaposlenih v distribuciji in prodaji.

(53)

Člen 2(10)(i) ne zahteva, da bi morala biti provizija v obliki pribitka dejansko plačana, še posebej, kadar je trgovec povezan s proizvajalcem izvoznikom, če so funkcije trgovca podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizij. Prilagoditev provizij je treba izvesti, če stranke ne delujejo na podlagi odnosa naročnik – zastopnik, vendar dosegajo enake gospodarske rezultate, kadar delujejo kot kupci ali prodajalci. Povezana podjetja vlagatelja so fakturirala vso izvozno prodajo nepovezanim strankam in določila prodajne cene, medtem ko so ti zadnji izvedli naročila pri njih. Temu ni bilo tako pri podjetju, povezanem z indonezijskem proizvajalcem, čigar PSA stroški so se uporabili za konstruiranje normalne vrednosti. Pravzaprav je prodajo na indonezijskem trgu opravljalo drugo povezano podjetje, kot je bilo že pojasnjeno v uvodni izjavi (51), in PSA stroški tega podjetja se niso uporabili za konstruiranje normalne vrednosti. Zato ni bilo primerno izvesti takšne prilagoditve normalne vrednosti in zahtev vlagatelja ni bilo mogoče sprejeti.

(54)

Kar zadeva izračun prilagoditve za provizije, je treba poudariti, da vlagatelj, čeprav se je od njega posebej zahtevalo, ni posredoval dovolj podrobnih podatkov, ki bi omogočili drugačno porazdelitev njegovih PSA stroškov. V tem smislu je bilo treba vlagateljevo zahtevo o izračunu prilagoditve za provizije zavrniti.

(55)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je tehtana povprečna normalna vrednost po vrsti izdelka primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(56)

Primerjava je pokazala obstoj dampinga. V skladu z ustaljeno prakso Skupnosti je bila za oba povezana proizvajalca izvoznika izračunana stopnja dampinga. Stopnja dampinga, izražena kot odstotek neplačane neto cene franko na meji Skupnosti, je za povezana podjetja Shanghai Adeptech Precision Co. Ltd. in Shanghai Excell M&E Enterprise Co. Ltd. 52,6 %.

(57)

Glede na rezultate preiskave je bilo ugotovljeno, da je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev za vlagatelja na ravni ugotovljene stopnje dampinga. Ta stopnja je pod stopnjo odprave škode za celo državo, določeno za LRK v prvotni preiskavi.

(58)

V tem smislu je spremenjena protidampinška dajatev, ki se uporablja za uvoz REWS podjetij Shanghai Adeptech Precision Co. Ltd. in Shanghai Excell M&E Enterprise Co. Ltd. 52,6 %.

(59)

Glede na zgornje ugotovitve se protidampinška dajatev, ki se uporablja za vlagatelja, retroaktivno obračuna za uvoz zadevnega izdelka, za katerega velja registracija v skladu s členom 3 Uredbe Komisije (ES) št. 1408/2004.

(60)

Vse zadevne stranke so bile obveščene o osnovnih dejstvih in preudarkih, na podlagi katerih se je nameravala uvesti spremenjena protidampinška dajatev na uvoz REWS vlagatelja in retroaktivno obračunati ta dajatev na uvoz, za katerega velja registracija. Njihove pripombe so bile preučene in upoštevane, kjer je bilo to primerno.

(61)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ta pregled ne vpliva na datum prenehanja veljavnosti ukrepov, ki so bili uvedeni z Uredbo Sveta (ES) št. 2605/2000 –

3.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 112/8

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

3.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 112/10

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1555/96 z dne 30. julija 1996 o predpisih glede uporabe dodatnih uvoznih dajatev za sadje in zelenjavo (2) določa nadzor uvoza proizvodov, navedenih v Prilogi k Uredbi. Ta nadzor se izvaja v skladu s pravili iz člena 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3).

(2)

Za uporabo člena 5(4) Sporazuma o kmetijstvu (4), sklenjenega v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, in na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov za leta 2002, 2003 in 2004 je treba spremeniti sprožitvene ravni za dodatne dajatve za kumare in češnje razen višenj.

(3)

Zato je treba spremeniti Uredbo (ES) št. 1555/96.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

3.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 112/12

(1)

Dne 16. oktobra 2001 je Svet pooblastil Komisijo za pogajanja s Kneževino Lihtenštajn glede sporazuma, ki bi zagotavljal, da bi ta država sprejela ukrepe, ki so enakovredni tistim, ki se uporabljajo v okviru Skupnosti za zagotovitev dejanske obdavčitve dohodkov iz varčevanja v obliki plačil obresti.

(2)

Besedilo sporazuma, ki predstavlja rezultat teh pogajanj, je skladno z direktivami za pogajanja, ki jih je dal Svet. To besedilo spremlja Skupna izjava o nameri Evropske skupnosti in njenih držav članic na eni strani in Kneževine Lihtenštajn na drugi strani, katere besedilo je priloženo Sklepu Sveta 2004/897/ES z dne 29. novembra 2004 (2).

(3)

Uporaba določb Direktive 2003/48/ES (3) je odvisna od uporabe ukrepov, enakovrednih tistim, ki jih določa ta direktiva, s strani Kneževine Lihtenštajn v skladu s sporazumom, ki sta ga sklenili ta država in Evropska skupnost.

(4)

Sporazum je bil v skladu s Sklepom 2004/897/ES v imenu Evropske skupnosti podpisan dne 7. decembra 2004 s pridržkom naknadnega sprejetja sklepa o sklenitvi Sporazuma.

(5)

Sporazum je treba odobriti.

(6)

Treba je zagotoviti preprost in hiter postopek za morebitne prilagoditve prilog I in II k Sporazumu –

3.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 112/14

(1)

Člen 5 Uredbe (EGS) št. 729/70 in člen 7 Uredbe (ES) št. 1258/1999, kot tudi člen 8(1) in 8(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1663/95 z dne 7. julija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe (EGS) št. 729/70 v zvezi s postopkom za potrditev obračuna Jamstvenega oddelka EKUJS (3) določajo, da Komisija opravi potrebna preverjanja, državam članicam sporoči rezultate teh preverjanj, upošteva opažanja držav članic, začne dvostranske pogovore za dogovor z vpletenimi državami članicami in le-tem uradno sporoči svoje zaključke sklicujoč se na Odločbo Komisije 94/442/ES z dne 1. julija 1994 o določitvi spravnega postopka v zvezi s potrjevanjem obračuna Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (4).

(2)

Države članice so imele možnost zahtevati sprožitev spravnega postopka. Ta možnost je bila v nekaterih primerih uporabljena in Komisija je pregledala poročilo, ki je bilo narejeno na koncu postopka.

(3)

Člena 2 in 3 Uredbe (EGS) št. 729/70 in člen 2 Uredbe (ES) št. 1258/1999 določajo, da se lahko financira le nadomestila za izvoz v tretje države in pomoč, ki je namenjena regularizaciji kmetijskih trgov in dodeljena oziroma prejeta skladno s predpisi Skupnosti v okviru skupne ureditve kmetijskih trgov.

(4)

Opravljena preverjanja, izidi dvostranskih pogovorov in spravni postopki so pokazali, da del odhodkov, ki so jih prijavile države članice, ne izpolnjuje teh pogojev in torej ne more biti financiran iz Jamstvenega oddelka EKUJS.

(5)

Treba je navesti zneske, ki se ne pokrivajo iz Jamstvenega oddelka EKUJS, in se ne nanašajo na odhodke, ki so nastali več kot štiriindvajset mesecev pred pisnim sporočilom, v katerem je Komisija države članice obvestila o rezultatih preverjanj.

(6)

V primerih, na katere se nanaša ta odločba, je Komisija oceno zneskov, ki bodo izključeni, ker ne ustrezajo predpisom Skupnosti, državam članicam sporočila v zbirnem poročilu.

(7)

Ta odločba ne vpliva na finančne posledice, ki bi jih Komisija lahko sprejela na podlagi sodb Sodišča v primerih, ki bodo 31. oktobra 2004 še nerešeni, in se nanašajo na zadeve iz te odločbe –

3.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 112/20

(1)

Svet je 12. aprila 2005 sprejel Skupno stališče 2005/304/SZVP o preprečevanju, obvladovanju in reševanju konfliktov v Afriki in o razveljavitvi Skupnega stališča 2004/85/SZVP (1).

(2)

Svet je 22. novembra 2004 sprejel akcijski načrt, ki podpira EVOP v zagotavljanju miru in varnosti v Afriki. Dne 13. decembra 2004 je Svet odobril smernice za izvedbo akcijskega načrta.

(3)

Svet je 13. decembra 2004 v svojih sklepih izjavil pripravljenost EU, da prispeva k reformi varnostnega sektorja v Demokratični republiki Kongo (v nadaljnjem besedilu „DRK“).

(4)

Svet je 28. junija 2004 sprejel Skupni ukrep 2004/530/SZVP (2), ki je podaljšal in spremenil mandat g. Alda Ajella, posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za območje afriških Velikih jezer.

(5)

Svet je 9. decembra 2004 sprejel Skupni ukrep 2004/847/SZVP o policijski misiji Evropske unije v Kinšasi (DRK) glede Združene policijske enote (EUPOL „Kinshasa“) (3).

(6)

S splošnim in z za vse strani odprtim sporazumom, ki so ga v Pretoriji 17. decembra 2002 podpisale kongovske strani, in nato s podpisom Sklepne listine 2. aprila 2003 v Sun Cityju se je v DRK začel proces prehoda, ki vključuje oblikovanje prestrukturirane in združene nacionalne vojske.

(7)

Varnostni svet Združenih narodov je 30. marca 2005 sprejel Resolucijo 1592 (2005) o razmerah v Demokratični republiki Kongo, v kateri med drugim ponovno poudarja svojo podporo procesu prehoda v Demokratični republiki Kongo in zahteva od prehodne vlade nacionalne enotnosti, da izvede reformo varnostnega sektorja, ter se odloča za podaljšanje mandata misije Organizacije združenih narodov v Demokratični republiki Kongo (MONUC), kot je opredeljena v Resoluciji 1565 (2004).

(8)

Vlada DRK je 26. aprila 2005 na generalnega sekretarja/ -visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko (GS/VP) naslovila uradno prošnjo za pomoč EU v obliki ekipe, ki bi kongovskim organom svetovala in nudila pomoč na področju reforme varnostnega sektorja.

(9)

Trenutne varnostne razmere v DRK se lahko poslabšajo, kar ima lahko resne posledice za proces krepitve demokracije, za pravno državo ter mednarodno in regionalno varnost. Zavzetost EU na področju političnih prizadevanj in sredstev bo pripomogla k utrjevanju stabilnosti v tej regiji.

(10)

Svet je 12. aprila 2005 sprejel splošni okvir za izvedbo misije za pomoč in svetovanje za reformo varnostnega sektorja v Demokratični republiki Kongo.

(11)

Status misije bo predmet posvetovanj z vlado DRK z namenom, da se sporazum o statusu EUPOL „Kinshasa“ uporabi tudi za misijo in njeno osebje –

(a)

urad v Kinšasi, ki ga sestavljajo vodja misije in osebje, ki ni dodeljeno kongovskim organom;

(b)

strokovnjaki, ki so dodeljeni predvsem na naslednje ključne položaje v kongovski javni upravi:

—

vodja misije vodi ekipo za pomoč in svetovanje, skrbi za vsakodnevno upravljanje ter preko PPEU poroča GS/VP,

—

PPEU preko GS/VP poroča Političnemu in varnostnemu odboru (v nadaljnjem besedilu „PVO“) in Svetu,

—

GS/VP usmerja vodjo misije preko PPEU,

—

PVO zagotavlja politični nadzor in strateško vodstvo.

(a)

odhodki se upravljajo v skladu s pravili in postopki Evropske skupnosti, ki se uporabljajo za proračun, s tem da nobeno predfinanciranje ne ostane lastnina Skupnosti. Državljani tretjih držav se lahko prijavljajo na javne razpise;

(b)

Vodja misije izčrpno poroča in je nadzorovan s strani Komisije v zvezi z dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru njegove pogodbe.