12.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

12.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/3

(1)

Člen 3(1) Uredbe Komisije (ES) št. 416/2004 (1), ki je uvedla prehodne ukrepe zaradi pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (v nadaljnjem besedilu „nove države članice“) k Evropski uniji, določa plačilo dodatnega zneska v primeru, da se po preverjanju skladnosti s pragom za določanje pomoči za tržno leto 2005-2006 izkaže, da prag Skupnosti ni bil presežen.

(2)

Kakor je določeno z Uredbo Komisije (ES) št. 170/2005 z dne 31. januarja 2005, ki določa znesek pomoči za paradižnike za predelavo za tržno leto 2005-2006 (2), so količine paradižnikov, ki so zajete v zahtevkih za pomoč za tržno leto 2004-2005 v novih državah članicah, skladne z nacionalnim pragom in pragom Skupnosti za predelavo paradižnikov na osnovi količin, ki so zajete v zahtevkih za pomoč za tržno leto 2004-2005.

(3)

Po ugotovitvi skladnosti z nacionalnim pragom v novih državah članicah ni razlogov za zavlačevanje izplačila dodatnega zneska iz člena 3 Uredbe (ES) št. 416/2004 za paradižnike, saj preventivni ukrepi niso več potrebni. Zato se navedeno izplačilo dovoli.

(4)

Uredbo (ES) št. 416/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za predelano sadje in zelenjavo –

12.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/5

(1)

Količine paradižnikov, ki so zajete v zahtevkih za pomoč za tržno leto 2004/2005 in so jih države članice uradno sporočile v skladu s členom 39(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1535/2003 z dne 29. avgusta 2003 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 v zvezi s programom pomoči za proizvode, predelane iz sadja in zelenjave (2), presegajo prag Skupnosti za 1,5 %. Med tržnim letom 2004/2005 se zato plača dodatek v državah članicah, ki so se pridružile Evropski uniji dne 1. maja 2004 in niso presegle nacionalnih pragov ali so ga presegle za manj kot 25 %.

(2)

Nacionalnih pragov za tržno leto 2004/2005 niso presegle Češka, Madžarska, Malta, Poljska in Slovaška. Polni dodatek k pomoči v višini 8,62 EUR na tono je zato treba plačati v navedenih državah.

(3)

Za tržno leto 2004/2005 proizvajalci s Cipra niso predložili nobenega zahtevka za pomoč v zvezi s paradižniki za predelavo. Zato v navedeni državi članici ni treba plačati dodatka k pomoči za tržno leto 2004/2005 –

12.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/6

(1)

Komisija je 13. julija 2004 v obvestilu, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije  (2), naznanila začetek protidampinškega postopka pri uvozu nekaterih magnezitnih opek s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) v Skupnost.

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 7. junija 2004 vložila Zveza evropskih proizvajalcev ognjevzdržnih materialov (P.R.E–European Refractories Producers Federation) („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki imajo večinski delež, v tem primeru več kot 50 %, v celotni proizvodnji nekaterih magnezitnih opek v Skupnosti. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu zadevnega izdelka in o materialni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek postopka.

(3)

Komisija je pritožnika, ostale proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike, uvoznike, dobavitelje in uporabnike ter združenja uporabnikov, za katere je znano, da jih postopek zadeva, kot tudi predstavnike LRK, uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresirane stranke so dobile možnost, da pisno izrazijo svoja stališča ter zahtevajo zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka.

(4)

Pritožniki proizvajalci, ostali sodelujoči proizvajalci Skupnosti, proizvajalci izvozniki, uvozniki, dobavitelji, uporabniki in združenja uporabnikov so predstavili svoja stališča. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(5)

Da bi Komisija proizvajalcem izvoznikom v LRK, če bi to hoteli, omogočila vložitev zahteve za obravnavo kot tržno gospodarstvo („MET–market economy treatment“) ali individualno obravnavo („IT–individual treatment“), je Komisija obrazce za vložitev omenjenih zahtev poslala kitajskim podjetjem, za katera je znano, da jih postopek zadeva. Osem podjetij je v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe zahtevalo MET ali IT, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za MET, eno podjetje pa je zahtevalo samo IT.

(6)

V obvestilu o začetku postopka je Komisija navedla, da se v tej preiskavi lahko uporabi vzorčenje. Ker pa je bilo število proizvajalcev izvoznikov iz LRK ter uvoznikov in uporabnikov iz Skupnosti, ki so izrazili pripravljenost za sodelovanje, manjše od pričakovanega, je bilo sklenjeno, da vzorčenje ni potrebno.

(7)

Komisija je poslala vprašalnike vsem strankam, za katere je vedela, da jih postopek zadeva, kot tudi vsem drugim podjetjem, ki so se prijavila v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka. Odgovore je prejela od dveh proizvajalcev Skupnosti, vključenih v pritožbo, treh drugih proizvajalcev Skupnosti, devetih proizvajalcev izvoznikov iz LRK, enega trgovca s sedežem v Južni Koreji in povezanega z enim kitajskim izvoznikom, enega trgovca s sedežem na otoku Man in povezanega z enim kitajskim izvoznikom, dveh uvoznikov s sedežem v Skupnosti in povezanih z enim kitajskim izvoznikom, petih dobaviteljev surovin, treh nepovezanih uvoznikov in 16 nepovezanih uporabnikov (proizvajalci jekla) v Skupnosti.

(8)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za začasno ugotovitev dampinga, posledične škode in interesa Skupnosti, ter izvedla preverjanja v naslednjih podjetij:

(9)

Glede na potrebo po vzpostavitvi normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike v LRK, katerim MET morda ne bi bila odobrena, je preverjanje za vzpostavitev normalne vrednosti na temelju podatkov iz primerljive države potekalo v naslednjih podjetij:

(10)

Preiskava dampinga in škode je obsegalo obdobje od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004 („OP“). Preučevanje trendov, pomembnih za oceno škode, je obsegalo obdobje od 1. januarja 2001 do konca obdobja preiskave („zadevno obdobje“).

(11)

Magnezitne opeke se ponavadi uporabljajo v proizvodnji jekla kot obloge posod, v katerih se tali jeklo. Izdelek se ponavadi proizvaja v skladu s standardnimi kemičnimi specifikacijami, ki so nato spremenjene, da se zadosti zahtevam končnega uporabnika. Število individualnih vrst izdelkov je temu primerno veliko. Zato je bilo sklenjeno, da se za namene primerjave izdelek opredeli v skladu z nekaterimi razvrstitvami.

(12)

Zadevni izdelek so kemijsko vezane, nežgane magnezitne opeke, katerih magnezijeva sestavina vsebuje vsaj 80 % MgO, z vsebnostjo magnezita ali brez, s poreklom iz LRK („zadevni izdelek“), običajno uvrščen pod oznakama KN ex 6815 91 00 in ex 6815 99 10. Kljub temu je preiskava pokazala, da se je izdelek uvažal tudi pod oznakami KN ex 6815 10 10, ex 6815 99 90, ex 6902 10 00, ex 6903 90 20 in ex 6903 90 90 (ex 6903 90 20 pred 1. januarjem 2004).

(13)

Preiskava je pokazala, da se vse vrste zadevnih izdelkov, kot so opredeljeni v predhodni uvodni izjavi, kljub razlikam v različnih dejavnikih, kot so, med drugim, razmerje med različnimi surovinami, dodatki in poznejšimi obdelavami, oblikami ter velikostmi, uporabljajo v iste namene.

(14)

Med zadevnim izdelkom in magnezitnimi opekami, proizvedenimi in prodajanimi na domačih trgih v LRK in ZDA, ki so bile v preiskavi zajete kot primerljiva država za vzpostavitev normalne vrednosti glede na uvoz iz LRK, ni bilo ugotovljenih nobenih razlik. Magnezitne opeke imajo dejansko enake osnovne fizikalne in kemijske značilnosti in uporabnosti v primerjavi s tistimi, uvoženimi v Skupnost iz LRK.

(15)

Prav tako niso bile ugotovljene nobene razlike med zadevnim izdelkom in magnezitnimi opekami, ki jih je proizvedel pritožnik ter so v prodaji na trgu Skupnosti. Oba izdelka imata enake fizikalne in kemične značilnosti ter enak način uporabe.

(16)

Zato se zaključi, da vse vrste magnezitnih opek predstavljajo en izdelek in so si podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(17)

Na podlagi člena 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, ki izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c). Na kratko in samo zaradi lažjega sklica so ta merila povzeta spodaj:

(18)

Osem proizvajalcev izvoznikov iz LRK je zahtevalo MET v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in je izpolnilo obrazec za zahtevek MET za proizvajalce izvoznike.

(19)

Za osem proizvajalcev izvoznikov in njihova povezana podjetja s sedežem v LRK, vključenih v proizvodnjo in/ali prodajo zadevnega izdelka, je Komisija poiskala in v podjetjih preverila vse podatke, navedene v obrazcu MET, za katere je menila, da so potrebni.

(20)

Preiskava je pokazala, da dva izmed osmih kitajskih proizvajalcev izvoznikov izpolnjujeta vse pogoje za dodelitev MET. Dva proizvajalca izvoznika iz LRK, ki sta pridobila MET, sta:

(21)

Preostalih šest zahtevkov je bilo treba zavrniti. Naslednja preglednica za vsako od petih meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe povzema ugotovitve za šest podjetja, ki jim ni bila odobrena MET.

(22)

Zadevna podjetja in pritožnik so dobili možnost, da predložijo svoje pripombe na zgornje ugotovitve.

(23)

Vsi proizvajalci izvozniki so trdili, da so ugotovitve napačne in da bi se jim MET morala odobriti iz spodaj navedenih razlogov.

(24)

V zvezi z merilom 1 je eno podjetje trdilo, da kljub možnemu poseganju države do tega v praksi ne pride. Druga podjetja so se sklicevala na člen VI GATT 1994 in so dvomila v skladnost odločitve Komisije z zakonodajo STO. Trdila so, da glede na to, da preiskava ni ugotovila državnega monopola v proizvodnji in prodaji izdelka in da ni nobenega dokaza o določitvi vseh domačih prodajnih cen za magnezitne opeke s strani kitajske vlade, so se podjetja rešila svojega dokaznega bremena, da sta svobodna konkurenca in temu ustrezno tržno gospodarstvo prevladala v smislu proizvodnje in prodaje izdelka.

(25)

Kot priznava Sodišče prve stopnje, dokazno breme nosi izvoznik proizvajalec, da dokaže, da izpolnjuje merila MET. Še pomembneje, med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je podjetje ustanovljeno po posebni Township zakonodaji, ki omogoča veliko možnosti za državno poseganje, in odkrite niso bile nobene izjeme za uporabo te zakonodaje. Vsako spreminjanje statuta bi še vedno pustilo status podjetja nedotaknjen. Ugotovljeno je bilo, da je lokalna oblast vpletena v glavne odločitve. Poleg tega ni bila opravljena nobena neodvisna ocena, ki bi pokazala, ali naložbe v podjetju odražajo poštene tržne cene, kdaj je bilo podjetje ustanovljeno in kdaj je bil pozneje vložen dodaten kapital v podjetje. Podjetje ima poleg tega v skladu z dovoljenjem za poslovanje možnost za opravljanje kompenzacijske trgovine in barter poslov ter ni moglo dokazati, da se to ni zgodilo. Na podlagi tega je Komisija zaključila, da podjetje ne izpolnjuje merila 1. Na tej podlagi in v skladu z osnovno uredbo, ki tudi odraža mednarodne obveznosti Skupnosti, izhajajočih iz STO, je zato treba argumente zavrniti.

(26)

Glede merila 2 so nekatera podjetja trdila, da so domnevne pomanjkljivosti v njihovih računovodskih postopkih nepomembne za vprašanje, ali pogoji tržnega gospodarstva prevladajo v smislu proizvodnje in prodaje izdelka. Poleg tega so ta podjetja trdila, da uvedba takšnih dodatnih zahtev kot obveznosti za uporabo mednarodnih standardov ni povezana z vprašanjem prevlade pogojev tržnega gospodarstva. Trdila so, da gre za kršenje obveznosti Skupnosti, ki izhajajo iz GATT/STO, še zlasti kršenje pojasnila k členu VI GATT in odstavka 15(a)(ii) Sklepa z dne 10. novembra 2001, tj. Protokola o pristopu Ljudske republike Kitajske.

(27)

Nekatera podjetja so poleg tega trdila, da z uvedbo obveznosti uporabe mednarodnih računovodskih standardov (MRS) za tuje izvoznike, medtem ko ti standardi niso uvedeni za domačo industrijo, Komisija ne uporablja svoje trgovinske zakonodaje nepristransko. Tako se trdi, da je industrija Skupnosti postavljena v ugodnejši položaj kot izvozniki. Kljub temu je treba omeniti, da je bila analiza, ali so podjetja izpolnila merila za pridobitev obravnave kot tržno gospodarstvo, izvedena na podlagi člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Ker ta ocena ni bila narejena za industrijo Skupnosti, se ne more trditi, da je bila Komisija pri svoji analizi pristranska. Zato v tem primeru ta argument ni pomemben. V zvezi s prvo trditvijo in v skladu z alineo 2 člena 2(7)(c) osnovne uredbe mora Komisija preveriti, ali imajo podjetja enotne in jasne računovodske evidence, ki se neodvisno preverjajo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in se uporabljajo za vse namene. Zadevna podjetja niso izpolnila teh potrebnih pogojev navedenega merila in niso upoštevala osnovnih računovodskih načel. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(28)

V zvezi z merilom 3 je eno podjetje trdilo, da so bila njegova stalna sredstva resnično neodvisno ocenjena. Kljub temu ni bil predložen noben zadosten dokaz, da so stalna sredstva izračunana po realnih tržnih vrednostih in ni bilo dokazano, da so za vse stroške upoštevane tržne vrednosti.

(29)

Nadalje se v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe za države iz člena 2(7) določi morebitna dajatev na ravni države razen v primerih, ko v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe podjetja lahko dokažejo, da: (i) v primeru podjetij, ki so v popolni ali delni tuji lasti, ali skupnih podjetij, lahko izvozniki v državo prosto vrnejo kapital in dobiček, (ii) so njihove izvozne cene in količine, kot tudi pogoji prodaje prosto oblikovani, (iii) je večina delnic v lasti posameznikov, da so državni predstavniki v upravnih odborih ali na ključnih položajih v manjšini ali dokazano, da je podjetje dovolj neodvisno od države, (iv) se menjave valut opravljajo po tržnih stopnjah, (v) državno poseganje ne omogoča izogibanja ukrepom, če so posameznim izvoznikom določene različne stopnje dajatev.

(30)

Šest proizvajalcev izvoznikov, katerim MET ni mogla biti odobrena, je tudi zahtevalo posamezno obravnavo v primeru, če jim MET ne bi bila odobrena Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da so štiri izmed njih izpolnila vse zahteve za IT, kot so določene v členu 9(5) osnovne uredbe.

(31)

Izmed dveh preostalih podjetij, se je za eno ugotovilo, da je v delni državni lasti. Poleg tega je bilo podjetje ustanovljeno v skladu s posebno kitajsko zakonodajo, ki omogoča poseganje države. Podjetje ni moglo dokazati, da je odločitve sprejelo neodvisno od takšnega poseganja države. Zaradi tega je bila možnost državnega poseganja ocenjena kot precejšna. Še več, ponavadi je zelo težko, še zlasti za carinske organe, odkriti proizvajalca kakršnih koli magnezitnih opek, s katerimi se trguje. Zato je bilo tveganje izogibanja ukrepom z izvozom prek podjetja z nižjimi dajatvami, ki ga zaostruje dejstvo, da obstaja velika možnost državnega poseganja, ocenjeno kot precejšnje. Posledično pogoji iz člena 9(5)(c) in (e) osnovne uredbe niso bili izpolnjeni. Zato je bilo odločeno, da se temu podjetju IT ne odobri.

(32)

Za preostalo podjetje stopnja sodelovanja in predloženi podatki niso bili zadostni za ugotovitev, ali je podjetje izpolnilo vsa merila za odobritev IT. Podjetje na primer ni moglo pravočasno zagotoviti zanesljivega seznama transakcij svojih prodaj Skupnosti in je tako preprečilo kakršen koli izračun stopnje dampinga.

(33)

En dodaten proizvajalec izvoznik je zahteval samo posamezno obravnavo. To podjetje je prodajalo povezanim podjetjem v Skupnosti, kakor tudi neodvisnim strankam v Skupnosti. Ker podjetje ni posredovalo zahtevanih informacij v danih rokih ni bilo mogoče ugotoviti, ali je podjetje izpolnilo vsa merila za dodelitev IT in podjetje je veljalo za nesodelujoče.

(34)

Sklenjeno je bilo, da se IT odobri naslednjim štirim proizvajalcem izvoznikom v LRK:

(35)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe se v primeru uvoza iz držav brez tržnega gospodarstva, v obsegu, da se MET ne more odobriti, pa se za države iz člena 2(7)(b) osnovne uredbe, določi normalna vrednost na osnovi cene ali računsko določene vrednosti v primerljivi državi.

(36)

V obvestilu o začetku je Komisija naznanila, da bo uporabila Turčijo kot primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK in povabila zainteresirane stranke, da izrazijo svoja mnenja v zvezi s tem.

(37)

Nekatere zainteresirane stranke so temu predlogu ugovarjale. Njihovi glavni argumenti proti Turčiji so bili:

(38)

Zainteresirane stranke so predlagale Indijo ali Rusijo kot ustrezno primerljivo državo.

(39)

Komisija je za sodelovanje zaprosila druge potencialno primerljive države, kot so Rusija, Indija, Japonska, Južna Koreja, Združene države Amerike, Turčija, Srbija in Črna gora ter Južna Afrika. Od 38 proizvajalcev po celem svetu, s katerimi je stopila v stik, sta samo dve podjetji iz ZDA privolili v sodelovanje.

(40)

Analiza razpoložljivih informacij je pokazala, da imajo ZDA konkurenčen trg za zadevni izdelek z najmanj tremi proizvajalci, približno 30 dobavitelji, več kot 15 izvozniki in približno 300 uporabniki. Kot je navedeno v uvodni izjavi 14, med zadevnim izdelkom in magnezitnimi opekami, proizvedenim in prodajanim na domačih trgih v LRK in ZDA, niso bile ugotovljene nobene razlike. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je več kot 50 % surovin, ki jih uporablja eden izmed proizvajalcev iz ZDA, uvoženih iz LRK in da ni nobenih pomembnih razlik v proizvodnem procesu, ki se v obeh državah uporablja za proizvodnjo magnezitnih opek.

(41)

Glede na zgoraj navedeno se začasno zaključi, da so bile Združene države Amerike najbolj ustrezna in razumljiva izbira za primerljivo državo v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(42)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim ni bila dodeljena MET, določena na podlagi preverjenih informacij proizvajalcev iz primerljive države. Ker je bilo za transakcije proizvajalcev iz ZDA ugotovljeno, da so bile izvršene v normalnem poteku trgovanja, je bila normalna cena določena na podlagi vseh cen, plačanih ali plačljivih na domačem trgu ZDA za vrste izdelkov, ki so primerljivi s tistimi, ki jih v Skupnost izvažajo kitajski izvozniki.

(43)

Normalna vrednost je bila določena kot tehtano povprečje domače prodajne cene, ki jo sodelujoči ameriški proizvajalci za vrste izdelke s podobno vsebnostjo MgO zaračunavajo nepovezanim strankam. Prilagoditve so bile po potrebi opravljene za različne obdelave, do katerih je prišlo zaradi številnih vrst izdelka.

(44)

Treba je opozoriti, da je za podjetja, za katera velja MET, izračun katere koli stopnje dampinga temeljil na podatkih, ki so jih podjetja posredovala za domačo izvozno prodajo in za stroške proizvodnje za zadevni izdelek. Ti podatki so bili preverjeni pri zadevnih podjetjih.

(45)

Za določanje normalne vrednosti je Komisija najprej za vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika določila, ali je skupna domača prodaja zadevnega proizvoda reprezentativna v primerjavi z njegovo skupno izvozno prodajo v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je domača prodaja veljala za reprezentativno, če je celoten obseg takšne prodaje vsakega proizvajalca izvoznika predstavljal najmanj 5 % celotnega obsega izvozne prodaje proizvajalca v Skupnost.

(46)

Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je imel en proizvajalec izvoznik celotno domačo prodajo zadevnega izdelka med OP podano v reprezentativnih količinah. Za druge proizvajalce izvoznike celotna domača prodaja zadevnega izdelka med OP ni bila podana v reprezentativnih količinah.

(47)

Za proizvajalce izvoznike z reprezentativno domačo prodajo je Komisija posledično določila tiste vrste magnezitnih opek v domači prodaji, ki so bile identične ali neposredno primerljive z vrstami izdelka, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(48)

Za vsako vrsto, ki je bila prodana na domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto magnezitnih opek, ki je bila prodana za izvoz v Skupnost, je bilo ugotovljeno, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste magnezitnih opek se je štela za zadosti reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje te vrste med OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste magnezitnih opek, izvožene v Skupnost.

(49)

Na podlagi te analize je bilo ugotovljeno, da je imel proizvajalec izvoznik s skupno reprezentativno domačo prodajo to reprezentativno domačo prodajo le za nove vrste izdelkov.

(50)

Komisija je naknadno preverila, ali lahko domačo prodajo vsake vrste magnezitnih opek, prodane na domačem trgu in v reprezentativnih količinah, šteje kot navaden potek trgovine, pri čemer je določila delež donosne prodaje zadevne vrste magnezitnih opek neodvisnim strankam.

(51)

Domače prodajne transakcije so veljale za donosne, če je bila cena za enoto določene vrste izdelka enaka ali višja od stroškov proizvodnje. Zato je bil določen strošek proizvodnje za vsako vrsto, prodano na domačem trgu med OP.

(52)

Kot je omenjeno v uvodnih izjavah 50 in 51, je bil določen delež donosne prodaje zadevne vrste izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu. V primerih, ko je obseg prodaje določene vrste magnezitnih opek, prodane po neto prodajnih cenah, enakih izračunanim stroškom proizvodnje ali višjih od njih, znašal 80 % ali več celotnega obsega prodaje te vrste in ko je bila tehtana povprečna cena te vrste enaka stroškom proizvodnje ali višja od njih, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste med OP, ne glede na to, ali je bila ta prodaja donosna ali ne. V primerih, ko je obseg donosne prodaje vrste magnezitnih opek predstavljal manj kot 80 % celotnega obsega proizvodnje te vrste ali kjer je bila tehtana povprečna cena te vrste nižja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje donosnih prodaj samo te vrste pod pogojem, da so te prodaje predstavljale 10 % ali več celotnega obsega prodaje te vrste.

(53)

V primerih, kjer je obseg donosne prodaje katere koli vrste magnezitnih opek znašal manj kot 10 % celotnega obsega prodaje te vrste, se je štelo, da je ta določena vrsta za domačo ceno prodana v nezadostnih količinah za zagotovitev primerne podlage za določitev normalne vrednosti.

(54)

Na podlagi zgornje analize je bilo ugotovljeno, da so bile nekatere vrste izdelka prodane v normalnem poteku trgovine.

(55)

Za vse vrste izdelka, ki niso bile prodane v reprezentativnih količinah ali ki niso bile prodane v normalnem poteku trgovine zaradi cene, kot je določeno v uvodnih izjavah 52 in 53, ni bilo mogoče uporabiti domačih cen zadevnega proizvajalca izvoznika za določitev normalne vrednosti in uporabiti je bilo treba drugo metodo.

(56)

Kadar ni bilo mogoče uporabiti domačih cen za določeno vrsto izdelka, ki ga je prodal proizvajalec izvoznik, se je morala računsko določena normalna vrednost izračunati na podlagi stroškov zadevnega proizvajalca. Posledično je bila v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe normalna vrednost določena tako, da se je proizvodnim stroškom izvožene vrste dodal po potrebi prilagojen ustrezen znesek za prodajne, splošne in upravne stroške („PSA“) in ustrezna stopnja dobička. V ta namen je Komisija preučila, ali nastali PSA in dobiček, ustvarjen na domačem trgu, predstavljajo zanesljive podatke.

(57)

Dejanski domači PSA stroški so veljali za zanesljive, kadar se je obseg domače prodaje zadevnega podjetja lahko štel za reprezentativnega v primerjavi z obsegom izvozne prodaje v Skupnost. Domača stopnja dobička je bila določena na podlagi domače prodaje tistih vrst, ki so bile prodane v rednem trgovanju. V ta namen se je uporabila metodologija iz uvodnih izjav 45, 48, 52 in 53. Za eno podjetje so se lahko uporabili njeni lastni PSA stroški, ker je izpolnilo prej omenjena merila.

(58)

Za drugo podjetje, ki ni imelo zadostne domače prodaje, je bila normalna vrednost določena na podlagi člena 2(6)(c) osnovne uredbe. Ugotovljeno je bilo, da je struktura stroškov drugega podjetja, za katerega velja MET in ki je imelo reprezentativno domačo prodajo za določene vrste, tako različna, da v tem primeru ni predstavljala ustrezne podlage za določitev normalne vrednosti. Stroški podjetja, ki ni imelo reprezentativne domače prodaje, so kljub temu veljali za zanesljive in normalna vrednost je bila določena na podlagi podatkov podjetja, kakor so bili usklajeni s podatki drugih izvoznikov ali proizvajalcev istega izdelka v državi porekla.

(59)

Vsa izvozna prodaja izvoznikov v Skupnost, za katere velja MET ali IT, je bila opravljena bodisi preko povezanih uvoznikov v Skupnosti bodisi preko povezanih podjetij zunaj Skupnosti bodisi preko podjetij, s katerimi so, četudi niso bila povezana s proizvajalci izvozniki, vendarle tesno sodelovala ali celo imela izključno trgovsko pogodbo. V primerih, ko so bili izvozi opravljeni preko povezanih podjetij, so bile izvozne cene določene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. V vseh primerih izvoza zadevnega izdelka neodvisni stranki v Skupnosti je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, namreč na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih izvoznih cen.

(60)

Prilagoditve so se opravile za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo s strani tega uvoznika, vključno s PSA stroški in ustrezno stopnjo dobička v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. V tem primeru se je dejanska stopnja dobička, ki so ga ustvarili sodelujoči nepovezani uvozniki, štela za ustrezno podlago.

(61)

Normalna vrednost in izvozne cene so se primerjale na podlagi cene franko tovarna in na enaki ravni trgovine. Zaradi poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v faktorjih, za katere se je trdilo in pokazalo, da so vplivale na cene in primerljivost cen.

(62)

V skladu s tem so bila izplačana nadomestila za razlike v transportnih stroških, stroških zavarovanja, nakladanja in povezanih stroških, stroških kreditiranja, provizij, uvoznih dajatev ter poprodajnih stroških (jamstvo/garancija).

(63)

Za dve podjetji, za katere velja MET, se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake zadevne vrste izdelka, izvožene v Skupnost, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka, kot je določeno v členu 2(11) osnovne uredbe.

(64)

Za štiri podjetja, za katere velja posamezna obravnava, se je tehtana povprečna normalna vrednost za vsako vrsto izdelka, izvoženo v Skupnost in določeno za primerljivo državo, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste, izvožene v Skupnost, kot je določeno v členu 2(11) osnovne uredbe.

(65)

Začasne tehtane povprečne dampinške stopnje, izražene v odstotku neplačanih cen CIF na meji Skupnosti, so naslednje:

(66)

Da bi Komisija izračunala stopnjo dampinga za vse ostale izvoznike v LRK, je najprej določila raven sodelovanja. Opravila je primerjavo med celotnim uvozom zadevnega izdelka s poreklom iz LRK, izračunanega na podlagi podatkov Eurostata v skladu z metodologijo iz uvodne izjave 80, in dejanskimi odgovori na vprašalnike, ki jih je prejela od izvoznikov v LRK. Na tej podlagi je ugotovila, da je raven sodelovanja nizka.

(67)

Ker je bilo sodelovanje slabo, je bila stopnja dampinga za vse ostale izvoznike v LRK določena na ravni najvišje stopnje dampinga, izračunane za sodelujoče proizvajalce izvoznike, tj. 99,9 % neplačane cene CIF na meji Skupnosti. Kljub temu je bilo ugotovljeno, da je stopnja dampinga za celo državo nad preostalo stopnje škode.

(68)

Med potekom te preiskave je bilo ugotovljeno, da magnezitne opeke proizvajajo:

(69)

Ugotovljeno je bilo, da sta dva izmed sodelujočih proizvajalcev v Skupnosti tudi uvažala zadevni izdelek iz LRK: RHI in Refratechnik. Zato je bilo preučeno, ali bi bilo treba ti dve podjetji izključiti iz opredelitve industrije Skupnosti v skladu s členom 4(1)(a) osnovne uredbe.

(70)

RHI v Skupnosti proizvaja in tudi uvaža zadevni izdelek od povezanega skupnega podjetja v LRK: RHI Liaoning. Ugotovljeno je bilo, da je bila med obdobjem preiskave velika večina prodaje RHI na trgu Skupnosti proizvedena v Skupnosti in samo majhen del v LRK. Ta delež je majhen, ker je proizvodnja RHI v LRK zlasti namenjena hitro rastočim azijskim trgom. RHI je tudi največji proizvajalec v Skupnosti in njegov sedež, center za raziskave in razvoj ter največji proizvodni objekti se nahajajo v Skupnosti. Tako je bilo ugotovljeno, da so, kar zadeva zadevni izdelek, glavni posli RHI v Skupnosti.

(71)

Nadalje je bil preučen vpliv uvozne prodaje na celotno prodajo podjetja v Skupnosti. Ugotovljeno je bilo, da podjetje RHI z nadaljnjo prodajo uvoza ni uživalo znatnih koristnih učinkov v smislu verjetnosti. Ta sklep je bil dosežen po primerjavi stopenj donosnosti sodelujočih proizvajalcev Skupnosti.

(72)

Ob upoštevanju nizkega deleža uvoza in brez kakršnih koli pomembnih koristi iz tega uvoza za donosnost celotne prodaje v Skupnosti je bilo ugotovljeno, da to podjetje ni zaščiteno pred negativnimi posledicami škodljivega dampinga. Zato velja mnenje, da izključitev RHI iz opredelitve industrije Skupnosti ne bi bila upravičena.

(73)

Refratechnik prav tako proizvaja v Skupnosti in uvaža zadevni izdelek od proizvajalcev v LRK. Ugotovljeno je, da je bila skoraj polovica prodaje podjetja Refratechnik med OP proizvedena v LRK. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je večina širitve poslovanja opravljena preko povečanega uvoza iz LRK. Tako je bilo ugotovljeno, da glavni posli podjetja Refratechnik ne potekajo samo v Skupnosti, ampak tudi v LRK.

(74)

Nadalje je bil preučen vpliv uvozne prodaje na celotno prodajo podjetja v Skupnosti. Ugotovljeno je bilo, da je podjetju Refratechnik, v nasprotju s podjetjem RHI, nadaljnja prodaja uvoza močno koristila.

(75)

Upoštevajoč visok delež uvoza v primerjavi s celotnim obsegom prodaje Skupnosti, se ob dejstvu, da se glavni posli zdijo postopoma prenašeni v LRK, in ob dejstvu, da je dampinški uvoz nedvomno koristil podjetju Refratechnik, se šteje, da je treba podjetje Refratechnik izključiti iz industrije Skupnosti v skladu s členom 4(1)(a) osnovne uredbe in ga šteti kot „drugega udeleženca na trgu“.

(76)

Proizvodnja štirih proizvajalcev Skupnosti, ki so med preiskavo v celoti sodelovali, vključno s podjetjem RHI in brez podjetja Refratechnik, je med preiskovalnim obdobjem znašala 233 732 ton. To je 53 % celotne proizvodnje Skupnosti in ta podjetja zato predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(77)

Preiskava je ugotovila, da v okviru industrije magnezitnih opek proizvodnja zadevnega izdelka za lastno uporabo ne obstaja. Vendar pa so nekatere jeklarne proizvajale magnezitne opeke za svojo lastno uporabo. Ta obseg je bil majhen v primerjavi z obsegom, ki so ga proizvedli proizvajalci ognjevzdržnih materialov Skupnosti. Ker se ta proizvodnja uporablja v okviru jeklarske industrije in nobeno izmed podjetij jeklarske industrije ni sodelovalo kot proizvajalec magnezitnih opek (čeprav so številna prejela vprašalnike), se zdi, da ta del proizvodnje nima nobenega pomembnega vpliva na industrijo Skupnosti.

(78)

Ker ima industrija Skupnosti štiri podjetja, od katerih sta dve predstavljali približno 2 % obsega proizvodnje, so spodaj prikazani podatki o industriji Skupnosti iz zaupnih razlogov izraženi z indeksom.

(79)

Poraba Skupnosti je bila določena na podlagi standardnih industrijskih ocen, ki jih je posredovala industrija Skupnosti v skladu z običajno industrijsko prakso. Ti podatki so bili izračunani na podlagi poročil o proizvodnji jekla (vir: Mednarodni institut za železo in jeklo), deljeni z znano povprečno porabo zadevnega izdelka na tono proizvedenega jekla.

(80)

Podatki Eurostata v zvezi z obsegom uvoza za ustrezne oznake KN (6815 91 00, 6815 99 10, 6815 10 10, 6815 99 90, 6902 10 00 in 6903 90 20) so bile uporabljeni kot vir uvoznih podatkov. Odbitki od teh številk so bili opravljeni za izključitev izdelkov, ki na podlagi svoje cene nikakor niso bili zadevni izdelek. Ta neto obseg odbitkov (ki je za vse države znašal 73 291 ton in 59 831 ton za LRK) se je primerjal z obsegom uvoza, ki so ga sporočili kitajski sodelujoči proizvajalci izvozniki (približno 42 000 ton). Ob upoštevanju, da: (i) je bilo okoli 13 500 ton uvoženih iz drugih držav, razen iz LRK, (ii) so podatki uvoznikov in uporabnikov Skupnosti pokazali, da uvoz poteka preko nesodelujočih uvoznikov iz LRK in (iii) so številni drugi proizvajalci izvozniki iz LRK prejeli vprašalnike, vendar niso sodelovali, so se številke Eurostata štele za točno oceno obsega uvoza. Poleg tega je kitajski trgovinski novinarski vir (China Metallurgical News, 4. januar 2004) poročal, da je bilo v letu 2003 v Evropo izvoženih 80 000 ton, kar tudi kaže, da navedena številka Eurostata za OP (59 831) vsekakor ni pretirana.

(81)

Podatki o prodaji industrije Skupnosti na trgu Skupnosti so bili pridobljeni iz preverjenih izpolnjenih vprašalnikov petih sodelujočih proizvajalcev Skupnosti (vključno s podjetjem Refratechnik). Za bilanco (tj. poraba, zmanjšana za uvoz in obseg prodaje industrije Skupnosti) se je štel obseg prodaje nesodelujočih proizvajalcev Skupnosti.

(82)

Ta poraba, kot je prikazana v naslednji tabeli, kaže, da je bilo povpraševanje po zadevnem izdelku v Skupnosti med zadevnim obdobjem stabilno.

(83)

Razvoj uvoza iz zadevne države glede na obseg in tržni delež je naslednji:

(84)

Medtem ko je poraba magnezitnih opek med obravnavanim obdobjem ostala stabilna, se je uvoz iz zadevne države v enakem obdobju povečal za približno 150 %. Posledično se je tržni delež LRK med zadevnim obdobjem več kot podvojil, in sicer s 6 % na 14,9 %.

(85)

Zgornja preglednica kaže razvoj povprečnih uvoznih cen iz LRK. Med zadevnim obdobjem so cene padle za 22 %.

(86)

Med OP je bila opravljena primerjava prodajnih cen na trgu Skupnosti med cenami industrije Skupnosti in cenami proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države. Primerjava je bila opravljena po odbitku rabatov in popustov. Cene industrije Skupnosti so bile prilagojene na cene franko tovarna in uvozne cene so bile cene CIF na meji Skupnosti.

(87)

Primerjava je pokazala, da se je med OP uvoz zadevnega izdelka v Skupnosti prodajal po cenah, ki so nelojalno znižale industrijske cene Skupnosti, izražene v odstotkih slednjih za 16,6 %. Na podlagi tega nelojalnega nižanja cen in razvoja cen industrije Skupnosti, kot je pojasnjeno spodaj, je jasno, da je do znatnega padca cen že prišlo.

(88)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled vpliva dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti vključeval oceno vseh ekonomskih dejavnikov in pokazateljev, ki so vplivali na stanje industrije od leta 2001 (osnovno leto) do OP.

(89)

Spodnji podatki industrije Skupnosti predstavljajo združene podatke štirih sodelujočih proizvajalcev Skupnosti.

(90)

Razvoji proizvodnje, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti so naslednji:

(91)

Kot kaže zgornja preglednica, se je proizvodnja med zadevnim obdobjem znižala za 9 %. Proizvodna zmogljivost se je za znižanje stroškov zmanjšala za 16 %, kar je povzročilo 8 % zvišanje izkoriščenosti zmogljivosti.

(92)

Spodnje številke predstavljajo obseg zalog ob koncu vsakega obdobja.

(93)

Zaloge so se med zadevnim obdobjem povečale za 8 %. Treba je poudariti, da industrija Skupnosti navadno proizvaja zadevni izdelek po naročilu. Posledično je bilo ugotovljeno, da stopnja zalog industrije Skupnosti ni pomemben pokazatelj pri oceni stanja industrije Skupnosti.

(94)

Spodnje številke predstavljajo prodajo industrije Skupnosti neodvisnim strankam v Skupnosti.

(95)

Obseg prodaje industrije Skupnosti in tržni delež sta bila med zadevnim obdobjem stabilna. Vendar pa je bilo to doseženo šele na račun znižanja povprečne prodajne cene za 11 %, ker je dampinški uvoz prodrl na trg Skupnosti.

(96)

Treba je tudi omeniti, da 11-odstotno znižanje povprečnih cen ne odraža zadostno padca cen glavnega segmenta izdelkov. Zadevni izdelek se uporablja v jeklarski industriji za obloge treh glavnih vrst posod: livarske lonce, konvertorje in elektroobločne peči. Sprva je bil kitajski uvoz v glavnem v spodnjem vrednostnem razredu opek za livarske lonce. Vendar pa se med zadevnim obdobjem kaže trend pri prodoru segmentov konvertorjev in elektroobločnih peči. Izkoriščenost konverterjev in elektroobločnih peči je treba maksimizirati in potrebnih je več visoko kakovostnih in dragih opek za dvig temperature, preden se obloga spremeni. Analiza prodajnih vzorcev med zadevnim obdobjem je pokazala, da se je industrija Skupnosti bolj usmerila v manjši obseg, toda v višje vrednostne razrede, da bi se zaščitila pred pritiski kitajskega uvoza. Ob upoštevanju tega je jasno, da so povprečne cene za nekatere posamezne vrste izdelka padle za več kot 11 %. Povprečna cena največje skupine opek (ki vsebuje 9 % preostalega ogljika in taljenega magnezijevega oksida) je med zadevnim obdobjem padla za 19 %.

(97)

Zaradi naraščujočega uvoza industrija Skupnosti ni mogla rasti kljub znižanju povprečnih cen. Nasprotno, morala je zmanjšati proizvodno zmogljivost in delovno silo.

(98)

Spodaj prikazana donosnost je donosnost prometa (RoT) v okviru prodaje na trgu Skupnosti.

(99)

Donosnost se je med leti 2001–2003 bistveno zmanjšala zaradi nižjih cen in je sovpadla s povečanjem dampinškega uvoza iz LRK. Donosnost se je med OP rahlo izboljšala, predvsem zaradi zmanjšanih stroškov. Stopnja donosnosti med OP je bila, čeprav višja od pozitivne ničle, precej pod stopnjo, ki bi se pričakovala za tovrstno industrijo brez dampinškega uvoza. Kot lahko vidimo iz preglednice, je bila stopnja pričakovane donosnosti v letu 2001, ko je dampinški uvoz še vedno imel sorazmerno majhen tržni delež, precej višja.

(100)

Trendi donosnosti naložb, denarnega toka in naložb so prikazani v naslednji preglednici.

(101)

Treba je poudariti, da zgornje številke o donosnosti naložb v veliki meri odražajo številke o donosnosti prometa. Denarni tok prav tako kaže podoben trend: upadanje med leti 2001–2003 in rahlo naraščanje med OP. Padajočo donosnost naložb in denarni tok je povzročilo hitrejše padanje prodajnih cen kot povprečnih stroškov prodajanih izdelkov.

(102)

Industrija Skupnosti je povečala svoje naložbe. To so bile bolj naložbe v zamenjavo obratov in strojev kot pa naložbe v nove proizvodne zmogljivosti.

(103)

Sposobnost industrije Skupnosti za zbiranje kapitala, bodisi od zunanjih finančnih virov bodisi od matičnih družb, kljub vsemu med zadevnim obdobjem ni bila resneje prizadeta, saj podjetja pripadajo večjim podjetniškim skupinam. Zato se sposobnost zbiranja kapitala v prvi vrsti ocenjuje na podlagi moči skupine in ne nujno na podlagi zaslug zadevnega podjetniškega sektorja. Zato se zdi, da ta dejavnik ni pomemben za to preiskavo.

(104)

Kot je razvidno iz zgornje tabele, je industrija Skupnosti med letom 2001 do OP zmanjšala število zaposlenih. Povišanje v obdobju med letom 2003 do OP se lahko pojasni s povečano proizvodnjo. Produktivnost je bila v tem obdobju večinoma stabilna.

(105)

Plače so se v letu 2002 precej zmanjšale, vendar so do OP ostale stabilne. Vzrok je bil v programu prestrukturiranja v tem letu, kot je razvidno iz trendov produktivnosti in zaposlovanja, prikazanih zgoraj.

(106)

Dampinške stopnje so določene zgoraj v oddelku o dampingu. Te ugotovljene stopnje so vsekakor nad minimumom. Poleg tega vpliv dejanske dampinške stopnje glede na vrednost in ceno dampinškega uvoza nikakor ni zanemarljiv.

(107)

Industrija Skupnosti ne okreva od učinkov preteklega dampinga ali subvencioniranja, ker ni bila opravljena nobena takšna predhodna preiskava.

(108)

Treba je opomniti, da je industrija Skupnosti v zadevnem obdobju ob sorazmerno stabilnem obsegu prodaje in tržnem deležu v Skupnosti, kljub razvijanju vrst izdelkov višje vrednosti svojega proizvodnega programa, utrpela povprečno znižanje cen za 11 %. Ne glede na zniževanje stroškov so se stopnje dobička znatno zmanjšale, kar je v OP privedlo do dobička, ki je za 55 % pod ravnijo iz leta 2001 in precej pod stopnjo pričakovanega dobička brez dampinškega uvoza.

(109)

Oslabljeni položaj industrije Skupnosti v zadevnem obdobju je kljub znižanju povprečnih plač za 11 % prav tako zaznamovan z manjšo proizvodnjo in proizvodno zmogljivostjo, nižjimi plačami in brezposelnostjo, donosnostjo naložb in denarnega toka ter pomanjkanjem rasti.

(110)

Do omenjenega negativnega razvoja je prišlo v času dokaj stabilne proizvodnje, povečanih naložb in izboljšane izkoriščenosti zmogljivosti. Razvoj dogodkov v zvezi z zalogami in sposobnost zbiranja kapitala se zaradi zgoraj navedenih razlogov ni štel za pomembnega.

(111)

Glede na vse te dejavnike se začasno zaključi, da je industrija Skupnosti v smislu člena 3 osnovne Uredbe med PO utrpela materialno škodo.

(112)

Prav tako se je preučilo, ali obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom iz LRK in materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Preverjeni so bili tudi drugi znani dejavniki, razen dampinškega uvoza, ki bi lahko istočasno škodili industriji Skupnosti, da bi se zagotovilo, da možna škoda, ki bi jo povzročali ti dejavniki, ne bi bila pripisana dampinškemu uvozu.

(113)

Treba je opomniti, da se je med zadevnim obdobjem obseg uvoza iz LRK povečal za približno 150 %, njen tržni delež pa za 118 %. Poleg tega so, kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 85, uvozne cene iz LRK padle za 22 % in prišlo je do nelojalnega nižanja cen (glej uvodno izjavo 87). Industrija Skupnosti se je odzvala na ta uvoz s tem, da je ohranila svoj obseg prodaje (da ne bi ogrozila ekonomije obsega), vendar je morala znatno znižati svoje cene. Ta padec cen je med drugim privedel do 55 % zmanjšanja donosnosti. Ta donosnost je precej pod stopnjo, pričakovano za tovrstno industrijo, in ni več vzdržna.

(114)

Ni zelo verjetno, da bi uvoz iz tretjih držav, kot sta Republika Koreja in Brazilija, lahko prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Tržni delež nekitajskega uvoza je bil med OP samo približno 3 %. Poleg tega so bile povprečne cene uvoza iz Republike Koreje in Brazilije (tj. držav, iz katerih je izviral največji obseg nekitajskega uvoza) 25 % in 47 % višje od cen iz LRK. Zato je na podlagi njihovih tržnih deležev in sorazmerno visoke cenovne ravni mogoče zaključiti, da je bil njihov prispevek k utrpeni škodi, če je ta sploh obstajal, verjetno zanemarljiv.

(115)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je presežna zmogljivost znotraj industrije Skupnosti ognjevzdržnih materialov prisilila industrijo Skupnosti, da konkurira z znižanjem cen na škodljivo raven. Vendar pa stopnje izkoriščenosti zmogljivosti, ki so bile v zadevnem obdobju odkrite med preiskavo in prikazane v obliki indeksa v uvodni izjavi 90, niso potrdile tega argumenta o presežni zmogljivosti. Namesto tega se je pokazala podobnost z jeklarsko industrijo in drugimi podobnimi industrijami. Čeprav je jasno, da je prišlo do zmanjšanja zmogljivosti in padca cen, je bil to odgovor na povečan dampinški uvoz iz LRK. Komisija tudi ugotavlja, da je do bistvenega prestrukturiranja industrije Skupnosti ognjevzdržnih materialov prišlo že v poznih 90. letih.

(116)

Domnevalo se je, da tehnični napredek, ki je pripomogel k proizvodnji opek z daljšim trajanjem, in učinkovit proces proizvodnje jekla povzročata škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Različni proizvajalci jekla so med preiskavo opozorili, da se je zaradi tehničnega napredka poraba magnezitnih opek na tono jekla zmanjšala.

Zgornja tabela kaže, da je uporaba magnezitnih opek v jeklarstvu znašala samo približno 2 %. Tako majhen padec pa ne bi mogel pojasniti znižanja prodajnih cen in donosnosti, kot je predhodno navedeno v oddelku o škodi. Zato se šteje, da učinki boljše tehnične kakovosti opek niso mogli bistveno vplivati na vzrok škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(117)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da nekateri proizvajalci jekla nadaljujejo s proizvodnjo nekaterih magnezitnih opek. Kljub temu nič ne kaže, da bi se ta praksa v tem obdobju okrepila. Prav tako je bilo jasno, da ta proizvodni sektor ni imel nobenega učinka na gospodarski položaj industrije Skupnosti, ker ni sodelovalo nobeno jeklarsko podjetje kot proizvajalec magnezitnih opek.

(118)

Še en dejavnik, kateremu se pripisuje povzročitev škode, je menjalni tečaj med dolarjem in eurom. To bi bilo lahko pomembno glede na to, da je kitajski renminbi vrsto let vezan na dolar in se zato trdi, da tečajna nihanja dolar/euro privabljajo kitajske proizvajalce k izvozu v Skupnost.

(119)

Vendar pa padec dolarja v primerjavi z eurom ni vedno sovpadal s povečanjem uvoza. Padec menjalnega tečaja se je pričel v juniju 2002, medtem ko se je uvoz začel znatno povečevati v letu 2001. Nadalje je treba navesti, da so se prevozni stroški iz LRK v Skupnost med zadevnim obdobjem znatno povišali. Če se je uvoz iz LRK povečeval, ker so nihanja menjalnega tečaja ustvarila boljše tržne pogoje, potem bi lahko pričakovali, da bi se uvoz zmanjšal ali vsaj stabiliziral, če bi višji prevozni stroški nadomestili tečajna nihanja. Medtem ko se je to res zgodilo (v zadnjih 15 mesecih zadevnega obdobja so se prevozni stroški povečali za okoli 25 % (Vir: P & O Nedlloyd)), se je uvoz kljub temu še vedno povečeval.

(120)

Zato se začasno zaključi, da je vpliv spremembe valut le neznatno prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(121)

Nekatere zainteresirane stranke so tudi trdile, da je bila škoda samopovzročena, ker je tudi industrija Skupnosti uvažala zadevni izdelek iz LRK. Treba je opozoriti, da je podjetje RHI, ki je vključeno v industrijo Skupnosti, med OP iz LRK uvozilo 5 % svojega celotnega prodajnega obsega. Vendar je delež uvoza in razlika v ceni za ta uvoz v primerjavi s prodajo Skupnosti sorazmerno majhen in ne bi mogel imeti bistvenega vpliva na trg.

(122)

Med OP je bilo okoli 27 % obsega proizvodnje industrije Skupnosti izvoženega zunaj Skupnosti. Obseg izvoza je v tem obdobju le rahlo upadel. Kljub temu je bila donosnost tega izvoza višja od prodaje na trgu Skupnosti in ni mogoče trditi, da je imela kakršen koli negativni vpliv na škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(123)

Treba je opozoriti, da je škoda v tem primeru predvsem posledica padca cen, kar je povzročilo nižjo donosnost. Glede na to, da je hitro rastoči uvoz iz LRK povzročil bistveno nelojalno znižanje cen industrije Skupnosti, nič ne kaže, da bi bili lahko zgoraj omenjeni dejavniki glavni vzrok za materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Med preiskavo niso bili ugotovljeni nobeni dodatni drugi dejavniki, ki bi lahko povzročili materialno škodo.

(124)

Na podlagi zgornje analize učinkov vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Skupnosti se začasno zaključi, da obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom iz LRK in materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(125)

Preverjeno je bilo, ali obstajajo tehtni razlogi, ki bi vodili k zaključku, da uvedba protidampinških dajatev proti uvozu iz zadevne države ne bi bila v interesu Skupnosti. Komisija je uvoznikom, industrijskim uporabnikom in dobaviteljem poslala vprašalnike. Komisija je izpolnjene vprašalnike prejela od 14 uporabnikov, petih dobaviteljev in treh nepovezanih uvoznikov.

(126)

Na podlagi informacij, prejetih od sodelujočih strank, so doseženi naslednji zaključki.

(127)

Treba je opozoriti, da industrijo Skupnosti sestavljajo štirje proizvajalci, ki zaposlujejo okoli 800 zaposlenih v proizvodnji in prodaji zadevnega izdelka. Prav tako je treba opozoriti, da so zgoraj navedeni ekonomski pokazatelji industrije Skupnosti v zadevnem obdobju kazali poslabšanje finančnih rezultatov. Kljub rahlemu izboljšanju med OP industrija Skupnosti zaradi dampinškega uvoza iz LRK ni mogla doseči zadovoljivega finančnega stanja.

(128)

Jasno je, da bi se brez uvedbe ukrepov opuščalo čedalje več proizvodnje v Skupnosti in da bi se bila jeklarska podjetja prisiljena čedalje bolj zanašati na kitajsko proizvodnjo. Na svetu trenutno obstaja samo še nekaj proizvodnih mest in velika večina surovin (predvsem magnezijev oksid) je v LRK. Zato v ostalih tretjih državah ni nobenih obsežnih virov oskrbe. Na podlagi zgoraj navedenega pa bi po drugi strani sprejetje protidampinških ukrepov industriji Skupnosti očitno koristilo.

(129)

Zato se začasno zaključi, da bi bili protidampinški ukrepi v interesu industrije Skupnosti.

(130)

Štiri podjetja so izpolnila vprašalnik za nepovezane uvoznike, čeprav sta samo dva izmed njih uvažala zadevni izdelek med OP. Sodelujoči uvozniki so nasprotovali uvedbi ukrepov in trdili so, da v Skupnosti obstaja samo nekaj velikih proizvajalcev ognjevzdržnih materialov in da je uvoz kitajskih opek poživil konkurenco na trgu Skupnosti. V primeru uvedbe ukrepov in povišanju cen, bi kitajska podjetja lahko zmanjšala prodajo v Skupnost in uvozniki bi zaradi manjšega trgovanja in manjše donosnosti utrpeli izgubo.

(131)

En uvoznik, ki zaposluje osem oseb, je trdil, da bo moral verjetno prenehati s poslovanjem, kajti zadevni izdelek predstavlja večinski delež njegovega posla. Vendar pa namen protidampinških ukrepov ni niti prepovedati uvoz niti ovirati dejavnosti uvoznikov v Skupnosti. Ker predlagani ukrepi zadevajo samo sorazmerno majhen del celotnih stroškov industrije jekla Skupnosti in ker obstajajo poslovne vezi med kitajskimi proizvajalci izvozniki in uporabniki skupnosti, ki temeljijo na posebnih tehničnih zahtevah, se bo tradicionalno poslovanje uvoznikov verjetno nadaljevalo, tudi če bodo uvedeni protidampinški ukrepi proti dampinškemu uvozu.

(132)

Nadalje je bilo ugotovljeno, da drugi uvoznik ne bi utrpel nobenih bistvenih posledic, v primeru uvedbe ukrepov, ker zadevni izdelek predstavlja mnogo manj kot 1 % celotnega prometa podjetja.

(133)

Dobavitelji, ki so sodelovali v preiskavi, so postopek podprli. Dve podjetji, ki sta industriji Skupnosti dobavljali glavno surovino za magnezitne opeke, sintrani magnezit, sta trdili, da sta morali pred nekaj leti ustaviti dobavo industriji ognjevzdržnih materialov, ker je na trg prišla kitajska surovina in kasneje še magnezitne opeke.

(134)

Štirinajst podjetij uporabnikov, tj. proizvajalcev jekla, je predložilo izpolnjene vprašalnike, en proizvajalec in podjetje Wirtschaftsvereinigung Stahl (Nemško združenje jeklarjev) pa sta predložila pisni stališči. En dodaten uporabnik je izrazil podporo pritožbi industriji Skupnosti, vendar so vsa ostala jeklarska podjetja nasprotovala uvedbi protidampinških ukrepov. V celoti so podjetja uporabniki predstavljala približno 38 % porabe magnezitnih opek v Skupnosti.

(135)

Ognjevzdržni materiali so strateško zelo pomemben material za jeklarsko industrijo. Vsa jekla gredo pri proizvodnji skozi konvertorje, peči in livarske lonce, ki so obloženi s magnezitno opeko. Napaka na ognjevzdržnem materialu bi zato lahko imela materialne posledice v smislu prekinjene proizvodnje, popravil in varnosti. Zato so visoko kakovostne opeke z daljšim trajanjem in dobra tehnična podpora zelo pomemben dejavnik za tovrstni izdelek. Zaradi teh visokih tehničnih zahtev je za vzpostavitev dobavnega razmerja potrebnih veliko časa, vlaganj in raziskav. Tudi zamenjava enega kitajskega proizvajalca z drugim bi bila zelo težavna. Proizvajalci jekla trdijo, da so v zadnjih letih s kitajskimi proizvajalci in njihovimi uvozniki v Skupnosti dobro napredovali, zlasti z izboljšanjem učinkovitosti in inovativnosti.

(136)

Podjetja, ki temu nasprotujejo, se posledično bojijo možnega pomanjkanja visoko kakovostnih opek in ustrezne tehnične podpore. Bojijo se, da bi kitajski proizvajalci izginili s trga Skupnosti, če bi bili uvedeni ukrepi. Poleg tega se glavne rezerve magnezita, ki je poglavitna surovina za magnezitne opeke, nahajajo v LRK. Industrija jekla se zato boji, da bi to lahko škodovalo njenim odnosom s kitajskimi dobavitelji surovin.

(137)

Kot je že bilo navedeno, pa namen protidampinških ukrepov ni niti prepovedati uvoza niti ovirati dejavnosti proizvajalcev jekla. Zato bi lahko neškodljiv uvoz še vedno prihajal na trg Skupnosti. Zato se bodo vzpostavljeni odnosi s kitajskimi izvozniki lahko nadaljevali, tudi če bodo uvedeni protidampinški ukrepi proti dampinškemu uvozu. To potrjuje dejstvo, da zadevni izdelek predstavlja samo zanemarljiv del v celotnih proizvodnih stroških proizvajalcev jekla, tako da je vpliv ukrepov na stroške uporabnikov zanemarljiv (glej spodaj uvodno izjavo 143).

(138)

Treba je tudi poudariti, da je zadevni izdelek strateškega pomena za jeklarsko industrijo. Če se ukrepi ne uvedejo, dolgoročno obstaja bojazen prenosa proizvodnje zadevnega izdelka v LRK. Glede na pomanjkanje pomembnih proizvajalcev v drugih tretjih državah takšno zanašanje na kitajski uvoz vsekakor ni zanesljiv scenarij za jeklarsko industrijo.

(139)

Poleg tega ni nobenega utemeljenega dokaza v zvezi z morebitnim vplivom na dostop do surovin za tiste proizvajalce jekla, ki sami proizvajajo magnezitne opeke.

(140)

Industrija uporabnikov je trdila, da bi ukrepi okrepili tržno strukturo, ki jo sestavlja le nekaj pomembnih proizvajalcev. Uporabniki so trdili, da je do takšnega stanja pomanjkanja konkurence prišlo zaradi združevanj in prevzemov v industriji ognjevzdržnih materialov v 90. letih.

(141)

Največji proizvajalec na trgu Skupnosti je imel približno 30 % tržni delež v OP, kar verjetno ne zadostuje za nadzorovanje in obvladovanje trga. To potrjuje dejstvo, da je lahko uvoz iz LRK zmanjšal njihov tržni delež. Kot je opisano zgoraj, se bo ta uvoz po uvedbi ukrepov verjetno nadaljeval. Poleg tega številna manjša podjetja, vključno z nekaterimi jeklarskimi podjetji, proizvajajo magnezitne opeke in med preiskavo ni bil predložen noben dokaz o tem, da bi pomembni udeleženci na trgu Skupnosti do določenega obsega obvladovali trg. Ker ni bilo nobenega dokaza o protikonkurenčnem obnašanju, ostaja domneva neutemeljena.

(142)

Prav tako je jeklarska industrija trdila, da bi protidampinški ukrepi na magnezitne opeke povzročili dodatne stroške na zelo občutljivem trgu jekla, še zlasti glede na konkurenco s proizvajalci jekla zunaj Skupnosti. Zato bi protidampinške dajatve vplivale na konkurenčnost jeklarske industrije. Še posebej, ker je pritisk na trge drugih surovin za jeklarske izdelke zelo velik.

(143)

Vendar pa izpolnjeni vprašalniki industrije uporabnikov kažejo, da stroški za magnezitne opeke predstavljajo precej manj kot 1 % skupnih stroškov. Zato bi predlagane protidampinške dajatve le omejeno vplivale na skupne stroške v procesu proizvodnje jekla. Razen tega nedavni razvoj v jeklarski industriji jasno kaže na boljše prodajne cene in donosnost, kar pomeni, da se je pomen magnezitnih opek v celotnem prometu še dodatno zmanjšal.

(144)

Ob upoštevanju navedenega ni verjetno, da bi protidampinški ukrepi privedli do pomanjkanja dobav ali do nekonkurenčnega položaja na trgu Skupnosti, še zlasti, ker bodo kitajske magnezitne opeke verjetno zadržale trenutni tržni delež. Ugotovljeno je bilo, da bi bilo povečanje stroškov nepomembno in materialno ne bi vplivalo na konkurenčnost jeklarske industrije. Zato se začasno šteje, da interes uporabnikov ni takšen, da bi se prepovedala uvedba ukrepov.

(145)

Uvedba ukrepov na uvoz magnezitnih opek s poreklom iz zadevnih držav bi bila jasno v interesu industrije Skupnosti. Glede uvoznikov/trgovcev in industrij uporabnikov se pričakuje, da bo kakršen koli vpliv na cene magnezitnih opek samo omejen. Nasprotno pa so izgube tržnega deleža, znižanja cen in zmanjšanja donosnosti, ki jih je utrpela industrija Skupnosti, bolj obsežne.

(146)

Glede na zgoraj navedeno se zaključi, da ni tehtnih razlogov, da se ne uvedejo protidampinške dajatve na uvoz magnezitnih opek s poreklom iz LRK.

(147)

Glede na sklepe, sprejete v zvezi z dampingom, škodo in interesom Skupnosti, bi bilo treba uveljaviti ukrepe za preprečevanje povzročanja nadaljnje škode industriji Skupnosti zaradi dampinškega uvoza.

(148)

Ukrepi morajo biti uvedeni na stopnji, ki bo zadoščala za odpravo škode, povzročene s tem uvozom, brez preseganja ugotovljene dampinške stopnje. Pri izračunu zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo upoštevano, da morajo ukrepi industriji Skupnosti omogočiti, da pokrije svoje proizvodne stroške in doseže dobiček pred odbitkom davka, ki bi ga razumno lahko dosegla tovrstna industrija pri prodaji podobnega izdelka v Skupnosti pod normalnimi konkurenčnimi pogoji, tj. brez dampinškega uvoza. Stopnja dobička pred odbitkom davka, ki se je uporabila za ta izračun, je bila 8 % prometa, utemeljenega na stopnji dobička pred obstojem dampinškega uvoza. Na tej podlagi je bila izračunana neškodljiva cena za industrijo Skupnosti podobnega izdelka. Neškodljiva cena je bila izračunana s prištetjem zgoraj navedene 8 % stopnje dobička proizvodnim stroškom.

(149)

Potrebno zvišanje cene je bilo potem določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno in povprečno neškodljivo ceno. Uvoznim cenam je bilo dodano 10 % nadomestilo zaradi treh razlogov. Prvič, proizvodna mesta industrije Skupnosti so se nahajala blizu jeklarn, medtem ko so bili prevozni stroški in stroški zavarovanja uvoza od mejnih prehodov do Skupnosti običajno višji. Drugič, industrija Skupnosti je vključila tehnično podporo kot del nakupne cene k ustrezni jeklarni, medtem ko je izvozniki običajno niso. Tretjič, vsa prodaja industrije Skupnosti je bila na ravni končnih uporabnikov, medtem ko so bile številne uvozne transakcije na ravni trgovcev, ki so imeli dodatne stroške.

(150)

Kakršna koli razlika iz te primerjave je bila nato izražena kot odstotek povprečne uvozne CIF vrednosti. Ta primerjava je bila narejena z uporabo razvrstitev PCN, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 11.

(151)

Začasno tehtano povprečje stopenj škode za podjetja, za katera velja bodisi IT bodisi MES status, je bilo:

(152)

Pri izračunu stopnje odprave škode za celo državo in za vse ostale izvoznike v LRK je treba upoštevati, da je bila raven sodelovanja nizka. Zato je bila stopnja izračunana na podlagi podatkov tistih sodelujočih izvoznikov, za katere nista veljali niti MET niti IT. Ker je bilo ugotovljeno, da je ta stopnja odprave škode nižja od najvišje stopnje škode, določene za zgoraj navedena podjetja, in da bi se izognili spodbujanju nesodelovanja, je bila stopnja škode za celo državo oblikovana na ravni zgoraj določene najvišje stopnje, tj. 66,1 %.

(153)

Na podlagi prej navedenega velja, da je v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe treba uvesti začasne protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK. Protidampinške dajatve je treba določiti na ravni nižjih dampinških stopenj in stopenj škode v skladu s pravilom nižje dajatve. Ker je bila raven sodelovanja nizka, je treba preostalo stopnjo določiti na najvišji stopnji, določeni za sodelujoče proizvajalce izvoznike, tj. 66,1 % neplačane cen CIF na meji Skupnosti. Individualne protidampinške stopnje dajatev za podjetja, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo položaj, kakršen je bil med preiskavo glede na omenjena podjetja. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo za celo državo, ki se uporablja za „vsa druga podjetja“) se zato uporabljajo izključno samo za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države ter izdelke, ki jih proizvajajo navedena podjetja in posebne pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katero koli drugo podjetje, ki ni z imenom in naslovom posebej navedeno v operativnem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, ne morejo uživati ugodnosti teh stopenj in za njih velja dajatev, ki se uporablja za „vsa druga podjetja“.

(154)

Kakršna koli zahteva za uporabo teh individualnih protidampinških stopenj dajatev za podjetja (npr. po spremembi imena subjekta ali po vzpostavitvi nove proizvodnje ali prodajnih subjektov) mora biti naslovljena na Komisijo (3) z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti morebitnimi spremembami dejavnosti podjetja, povezane s proizvodnjo, domače prodaje in prodaje v izvoz, povezane npr. s to spremembo imena ali to spremembo v proizvodnji ali prodajnih subjektih. Po potrebi bo uredba ustrezno spremenjena z osvežitvijo seznama podjetij, ki uživajo ugodnosti individualne stopnje dajatev.

(155)

Predlagane protidampinške dajatve so naslednje:

(156)

V interesu dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se predstavile v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka, v pisni obliki predstavijo svoje vidike in zahtevajo zaslišanje. Treba je še pojasniti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev, sprejete za namen te uredbe, začasne in se zaradi kakršne koli dokončne dajatve lahko znova preučijo –

Evropska komisija

Generalni direktorat za trgovino

Direkcija B

Pisarna J-79 5/16

B-1049 Bruselj

12.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/31

—

3 711 glav za zaporedno številko 09.0001,

—

3 712 glav za zaporedno številko 09.0003.

12.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/32

(1)

Člen 2(2) in člen 3 zgoraj navedene Uredbe (EGS) št. 4088/87 predvidevata, da se uvozne in proizvodne cene Skupnosti določijo vsakih štirinajst dni za enocvetne (standard) nageljne, mnogocvetne (spray) nageljne, velecvetne vrtnice in drobnocvetne vrtnice ter veljajo med obdobjem dveh tednov. V skladu s členom 1b Uredbe Komisije (EGS) št. 700/88 z dne 17. marca 1988 o določitvi podrobnih pravil za uporabo uvoznega režima za uvoz v Skupnost nekaterih cvetličarskih proizvodov s poreklom iz Cipra, Izraela, Jordanije, Maroka ter Zahodnega brega in Gaze (2), se te cene določajo za obdobja dveh tednov na podlagi tehtanih cen, določenih s strani držav članic.

(2)

Navedene cene je treba takoj oblikovati, zato da se lahko določijo veljavne carine. V ta namen je treba zagotoviti, da ta uredba začne takoj veljati.

(3)

S pristopom Cipra v Evropsko unijo s 1. majem 2004 je primerno, da se ne določi uvozna cena za zadevno državo.

(4)

Priporočljivo je, da se uvozne cene ne določijo za Izrael, Maroko, Zahodni breg in Gazo, da bi obdržali enakopravnost s sporazumom v skladu s Sklepom Sveta 2003/917/ES z dne 22. decembra 2003 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Državo Izrael glede ukrepov vzajemne liberalizacije in nadomestitvi protokolov 1 in 2 k pridružitvenemu sporazumu med ES in Izraelom (3), 2003/914/ES z dne 22. decembra 2003 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko glede ukrepov vzajemne liberalizacije in zamenjave protokolov 1 in 3 k Sporazumu o pridružitvi ES-Maroko (4) in 2005/4/ES z dne 22. decembra 2004 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) v imenu palestinske uprave Zahodnega brega in Gaze v zvezi z ukrepi glede vzajemne liberalizacije in nadomestitvijo protokolov 1 in 2 k Začasnemu pridružitvenemu sporazumu ES-Palestinska uprava (5).

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravnega odbora za rezano cvetje in cvetličarske proizvode –

12.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/34

(1)

Priloga V k Sporazumu z dne 17. decembra 1998 med Evropsko skupnostjo in vlado Kanade o sanitarnih ukrepih za varovanje zdravja ljudi in živali, ki se uporabljajo v trgovini z živimi živalmi in živalskimi proizvodi (v nadaljnjem besedilu „sporazum“), določa ukrepe v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali za uvoz nekaterih živali in živalskih proizvodov v Skupnost, za katere bi bilo treba priznati enakovrednost.

(2)

Priloga VII k sporazumu predvideva poenostavljena veterinarska in/ali javnozdravstvena potrdila, ki se vključijo v vzorčno zdravstveno spričevalo za uvoz živih živali in živalskih proizvodov v Skupnost, za katere je bila priznana enakovrednost ukrepov (Da-1).

(3)

Enakovrednost je bila priznana za seme samcev goveda v zvezi z zahtevami za zdravstveno varstvo živali na podlagi Direktive 88/407/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/43/ES (5), zato bi bilo treba določiti poenostavljen vzorec spričevala za seme samcev goveda.

(4)

Pojasniti bi bilo treba, da se uporaba vzorcev veterinarskih spričeval, določenih v Odločbi 2004/639/ES z dne 6. septembra 2004 o določitvi uvoznih pogojev za uvoz semena domačega goveda (6), zahteva ne glede na posebne zahteve glede spričeval na podlagi sporazumov o enakovrednosti med Skupnostjo in tretjimi državami. Odločbo 2004/639/ES bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(5)

Enakovrednost je bila priznana za javnozdravstvene zahteve za prašičje meso, ne pa tudi za veterinarske zahteve. Zato naj poenostavitev vzorca spričevala za prašičje meso na podlagi enakovrednosti zajema samo javnozdravstvene ukrepe.

(6)

Direktiva Sveta 93/119/ES z dne 22. decembra 1993 o zaščiti živali pri zakolu ali usmrtitvi (7) določa, da se zdravstvena spričevala, ki spremljajo meso, ki se uvaža iz tretje države, dopolnijo s potrdilom, da so bile živali iz navedene direktive zaklane v pogojih, ki zagotavljajo humano ravnanje, najmanj enakovredno tistemu, ki ga določa navedena direktiva. Navedeno potrdilo naj se vključi v vzorec spričevala za sveže prašičje meso iz te odločbe.

(7)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so skladni z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravstveno varstvo živali –

12.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/40

12.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/42

(1)

To predloženo priporočilo želi zagotoviti pregledne, sorazmerne in nediskriminacijske pogoje za razvoj sistemov za komunikacijo po energetskih vodih ter za odpravo kakršnih koli neustreznih regulativnih ovir. Sistemi za komunikacijo po energetskih vodih vključujejo opremo in omrežja.

(2)

Regulativni okvir EU za elektronske komunikacije namerava ustvariti pogoje za konkurenčno zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev ter zagotoviti uporabnikom največje ugodnosti glede izbire, cene in kakovosti. Cilj nacionalnih organov je pospeševanje konkurence pri zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij, vključno z omrežji za komunikacije po energetskih vodih. Zato morajo odpraviti vsakršne neupravičene regulativne ovire, zlasti za storitvena podjetja, da bi tako omogočili razvoj in delovanje elektronskih komunikacijskih omrežij po energetskih vodih.

(3)

Razvoj sistemov za komunikacije po energetskih vodih je odvisen samo od splošne odobritve, skladno z Direktivo 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) (2). Kjer je primerno, to lahko vključuje obveznosti, določene z Direktivo 89/336/EGS Sveta z dne 3. maja 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo (Direktiva EMC) (3), Direktivo 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (Direktiva o terminalih) (4), Okvirno direktivo, Direktivo 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalni storitvi) (5), kot tudi za komunikacije v sili in celovitost omrežja. Da bi se izognili diskriminaciji, navzkrižnemu subvencioniranju in izkrivljanju konkurence, bodo nekatera podjetja, skladno z Direktivo 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (6), morala voditi ločene konsolidirane računovodske izkaze za neelektrogospodarske dejavnosti, kot so komunikacije po energetskih vodih.

(4)

Omrežja za komunikacije po energetskih vodih so kabelska omrežja in so torej vodeni mediji. Ne uporabljajo radijskih frekvenc za prenos v pomenu, določenem v Prilogi B k Direktivi o odobritvi ali Odločbi 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (7).

(5)

Sistemi za komunikacije po energetskih vodih spadajo v okvir Direktive EMC. Izraz „aparat“, kot ga določa Direktiva EMC, označuje vse električne in elektronske naprave skupaj z opremo in napeljavami, ki vsebujejo električne in/ali elektronske sestavne dele. Sistemi za komunikacije po energetskih vodih veljajo za fiksne napeljave in lahko začnejo obratovati le, če so skladni z Direktivo.

(6)

V sistemih za komunikacije po energetskih vodih se lahko zadevni kabli že uporabljajo za druge namene, omrežja pa se lahko stalno spreminjajo. Te značilnosti, skupaj s posebno naravo neželenih sevanj vzdolž sistemov vodov pomenijo, da je nepraktično uporabiti meritve na celotnem sistemu ter da je primeren model za naknadno upravljanje motenj v sistemih vodov z radijskimi sistemi, skladno z Direktivo EMC. Omrežje, v katerem je oprema skladna z Direktivo EMC, ki se uporablja za predvideni namen, ki je nameščeno in deluje skladno z dobro inženirsko prakso, zasnovano za izpolnjevanje bistvenih zahtev iz Direktive EMC, velja kot skladno z zahtevami Direktive EMC. Dokumentirana dobra inženirska praksa mora obsegati usmerjene meritve na samem kraju, ki dokazujejo, da so cilji Direktive EMC izpolnjeni glede neželenih sevanj, posebno v primerih, ko obstaja večja verjetnost za nastanek motenj.

(7)

Ta pristop ne preprečuje državam članicam sprejetja posebnih varnostnih ukrepov za dajanje opreme v obratovanje ali njene uporabe za zaščito javnih telekomunikacijskih omrežij ali sprejemnih ali oddajnih postaj, uporabljenih za varnostne namene v natančno določenih področjih spektra, skladno s členom 6 Direktive EMC.

(8)

Če motenj, ki jih je povzročil sistem za komunikacije po energetskih vodih, prizadete strani ne morejo odpraviti same, morajo pristojni organi zahtevati dokaz skladnosti zadevnega sistema in po potrebi začeti dodatno ocenitev. Navedena ocenitev mora vsebovati preverjanje skladnosti sistema z Direktivo EMC. Če je ugotovljena neskladnost, morajo pristojni organi uvesti sorazmerne, nediskriminacijske in pregledne izvršilne ukrepe, ki bodo sistem uskladili.

(9)

Če sistem šteje za skladen, pa kljub temu povzroča škodljivo motenje, morajo pristojni organi držav članic skladno s členom 6 Direktive EMC sprejeti posebne ukrepe z namenom, da tako motenje odpravijo. Izvedeni ukrepi morajo biti sorazmerni, nediskriminacijski in pregledni. Pri preverjanju sorazmernosti ukrepov morajo države članice upoštevati ekonomske in socialne vidike zadevnih storitev. Države članice lahko upoštevajo tudi tehnične zmožnosti sodobne opreme za komunikacije po energetskih vodih, da tako z zmanjšanim oddajanjem določenih motečih frekvenc in mest omogočijo pravočasno rešitev težav z motnjami s t.i. „prepuščanjem“.

(10)

Da bi dosegli dosledno uporabo bodisi izvršilnih bodisi posebnih ukrepov iz člena 6 Direktive EMC, morajo pristojni organi izmenjevati informacije med seboj in Komisijo.

(11)

Tak pristop, v povezavi z rednim in podrobnim poročanjem o motnjah, bo omogočil zbiranje nadaljnjih rezultatov preskušanj in izkušenj pri razširitvi omrežij za komunikacije po energetskih vodih, zlasti glede zaščite pri uporabi radijskega spektra. Pogostost poročanja mora biti v začetku polletna, vendar se lahko tudi spreminja v odvisnosti od dobljenih rezultatov.

(12)

V letu 2001 je Komisija pozvala evropske organizacije za standardizacijo (EOS), naj pripravijo osnutek usklajenih evropskih standardov za žična omrežja, vključno z digitalnimi naročniškimi vodi (DSL), koaksialnimi kabli, ethernetom in omrežji za komunikacije po energetskih vodih (8). Delo EOS pa do sedaj še ni končano. Da bi pospešili razvoj usklajenega evropskega standarda za žična omrežja in aparate, morajo nacionalni organi spremljati razvoj v tesnem sodelovanju z akterji na trgu.

(13)

Po posvetovanju z Odborom za komunikacije, skladno s postopkom iz člena 22(2) Okvirne direktive –

1.

Države članice morajo upoštevati naslednje pogoje in načela za zagotavljanje javno dostopnih širokopasovnih sistemov za komunikacije po energetskih vodih.

2.

Brez poseganja v določbe točk 3 in 5 morajo države članice odpraviti vse neupravičene regulativne ovire, zlasti s strani storitvenih podjetij, glede razvoja širokopasovnih sistemov za komunikacije po energetskih vodih in glede zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev po takih sistemih.

3.

Dokler standardi, ki jih treba uporabljati za doseganje predpostavljene skladnosti sistemov za komunikacije po energetskih vodih, niso usklajeni z Direktivo 89/336/EGS, morajo države članice obravnavati kot skladen z navedeno Direktivo sistem za komunikacije po energetskih vodih, ki:

Dokumentacija o dobri inženirski praksi mora biti na voljo za inšpekcijo ustreznih nacionalnih organov v vsem obdobju delovanja sistema.

4.

Če se ugotovi, da sistem za komunikacije po energetskih vodih povzroča škodljivo motenje, ki ga zadevne strani ne morejo odpraviti, morajo pristojni organi države članice zahtevati dokaz o skladnosti sistema in po potrebi začeti ocenjevanje.

5.

Če se z ocenjevanjem ugotovi neskladnost sistema za komunikacije po energetskih vodih, morajo pristojni organi uvesti sorazmerne, nediskriminacijske in pregledne izvršilne ukrepe za zagotovitev skladnosti.

6.

Če obstaja skladnost sistema za komunikacije po energetskih vodih, pa motenje še vedno obstaja, morajo pristojni organi države članice skladno s členom 6 Direktive 89/336/EGS razmisliti o uvedbi posebnih ukrepov na sorazmeren, nediskriminacijski in pregleden način.

7.

Države članice morajo o napredku in delovanju sistemov za komunikacije po energetskih vodih na njihovem ozemlju redno poročati Odboru za komunikacije. Takšna poročila morajo vsebovati ustrezne podatke o ravni motenj (vključno s podatki o meritvah, ustreznih nivojih injektiranih signalov in druge podatke, koristne za izdelavo osnutka usklajenega evropskega standarda), o težavah zaradi motenja ter podatke o vseh izvršilnih ukrepih, ki se nanašajo na sisteme za komunikacije po energetskih vodih. Rok za prvo tako poročilo je 31. december 2005.

8.

To priporočilo je naslovljeno na države članice.

12.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/45