23.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 77/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 584/96 (2) uvedel protidampinške dajatve na uvoz določenega pribora (fitingov) za cevi iz železa ali jekla s poreklom, med drugim, iz Tajske. Po vmesnem pregledu so bili ukrepi za uvoz izdelkov Thai Benkan Co. Ltd, tajskega proizvajalca izvoznika, razveljavljeni julija 2000 z Uredbo Sveta (ES) 1592/2000 (3). Posledično so se po prenehanju veljavnosti in vmesnem pregledu veljavni ukrepi v zvezi s preostalimi tajskimi proizvajalci izvozniki ohranili na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 964/2003 (4) in bili spremenjeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1496/2004 (5).

(2)

Zahtevo za delni vmesni pregled, omejen na damping v zvezi s podjetjem Thai Benkan Co. Ltd, je vložil Obrambni odbor industrije za varjenje jeklenega pribora (fitingov) Evropske unije v imenu štirih proizvajalcev Skupnosti („vlagatelj“). Ta podjetja predstavljajo večji delež proizvodnje zadevnega izdelka v Skupnosti.

(3)

Vlagatelj je navedel domnevo o povečanju dampinga na podlagi primerjave domačih cen podjetja Thai Benkan Co. Ltd in njegovih izvoznih cen za določen pribor (fitinge) za cevi iz železa ali jekla, ki veljajo za Skupnost. Na tej podlagi bi bila preračunana stopnja dampinga znatno višja od stopnje dampinga, ugotovljene v prejšnji preiskavi, ki je bila povod za razveljavitev ukrepov v zvezi z uvozom izdelkov podjetja Thai Benkan Co. Ltd.

(4)

Na podlagi obvestila z dne 21. aprila 2004 (6) je Komisija po tem, ko je ugotovila, da zahteva vključuje zadostne dokaze prima facie, v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe začela delni vmesni pregled dampinga v zvezi s podjetjem Thai Benkan Co. Ltd.

(5)

Komisija je vlagatelja in zadevne proizvajalce izvoznike, industrijo Skupnosti in pristojne organe Tajske uradno obvestila o začetku postopka. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku, ki je naveden v obvestilu o začetku.

(6)

Komisija je poslala vprašalnik podjetju Thai Benkan Co. Ltd, da bi pridobila informacije, za katere meni, da so potrebne za preiskavo. Podjetje je bilo obveščeno, da je nesodelovanje lahko podlaga za uporabo člena 18 osnovne uredbe. Prav tako je bilo seznanjeno s posledicami nesodelovanja.

(7)

Odgovor na vprašalnik je prejela v predpisanem roku. Komisija je izvedla obisk zaradi preveritve v prostorih podjetja.

(8)

Vlagatelj je pisno sporočil svoja stališča in odobreno mu je bilo zaslišanje.

(9)

Obdobje preiskave je trajalo od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004.

(10)

Zadevni izdelek, kot je bilo določeno v preiskavi, na podlagi katere so bili uvedeni sedanji ukrepi, je določen pribor (fitingi) za cevi (brez litega pribora (fitingov), prirobnic in pribora (fitingov) z navojem) iz železa ali jekla (razen iz nerjavečega jekla) z večjim zunanjim premerom, ki ne presega 609,6 mm, ki se uporablja za varjenje ali druge namene, s poreklom iz Tajske („zadevni izdelek“), običajno uvrščen pod oznakami KN ex 7307 93 11, ex 7307 93 19, ex 7307 99 30 in ex 7307 99 90.

(11)

Preiskava je pokazala, da imajo zadevni izdelki, ki so bili v Skupnost izvoženi iz Tajske, in pribor (fitingi) za cevi iz železa ali jekla, proizvedeni in prodani na notranjem trgu na Tajskem, enake osnovne fizične in tehnične lastnosti ter se enako uporabljajo. Torej veljajo v smislu člena 1(4) osnovne uredbe za podobne izdelke.

(12)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je najprej preverilo, ali je bila prodaja podobnih izdelkov, ki jo je podjetje imelo na svojem notranjem trgu, reprezentativna, kar pomeni, ali je celotni obseg take prodaje dosegel vsaj 5 % celotnega obsega izvoza proizvajalca v Skupnost. Preiskava je pokazala, da je bila prodaja na notranjem trgu reprezentativna.

(13)

Za namen ugotovitve normalne vrednosti ni bila v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe upoštevana prodaja na notranjem trgu podjetju, povezanemu s podjetjem Thai Benkan Co. Ltd.

(14)

Posledično so bile opredeljene tiste vrste podobnih izdelkov, ki jih je podjetje prodajalo neodvisnim kupcem na notranjem trgu in so bili enaki ali neposredno primerljivi z vrstami, prodajanimi za izvoz v Skupnost.

(15)

Za vsako vrsto, ki so jo proizvajalci izvozniki prodali na svojem notranjem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto, prodano za izvoz v Skupnost, je bilo ugotovljeno, ali je prodaja neodvisnim kupcem na notranjem trgu dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Prodaja določene vrste podobnega izdelka na notranjem trgu je veljala za dovolj reprezentativno, kadar je celotni obseg prodaje navedene vrste na notranjem trgu v obdobju preiskave znašal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost. Za prodajo na notranjem trgu je bilo ugotovljeno, da je reprezentativna za večino vrst izdelka.

(16)

Komisija je nato proučila, ali se te vrste izdelka, opredeljene v zgornji uvodni izjavi (14), lahko štejejo za prodane v okviru običajnega poteka trgovanja, in sicer z ugotavljanjem deleža dobičkonosne prodaje zadevne vrste izdelka. Kadar je obseg prodaje določene vrste izdelka, prodanega po neto prodajni ceni, ki je enaka izračunanim proizvodnim stroškom ali je višja od njih, pomenil več kakor 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste enaka proizvodnim stroškom ali višja od njih, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kakor tehtano povprečje cen vse prodaje navedene vrste na notranjem trgu v obdobju preiskave, ne glede na to, ali je bila ta prodaja donosna ali ne. Kadar je obseg dobičkonosne prodaje določene vrste izdelka predstavljal 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste ali manj, ali je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od proizvodnih stroškov, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kakor tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo navedene vrste, pod pogojem, da je ta prodaja pomenila 10 % celotnega obsega prodaje navedene vrste ali več. Pri veliki večini vrst izdelkov je bilo možno za določitev normalne vrednosti uporabiti domače cene.

(17)

Kadar na notranjem trgu ni bilo prodaje primerljive vrste neodvisnim kupcem, ali kadar je obseg dobičkonosne prodaje znašal manj kakor 10 % celotnega obsega prodaje navedene vrste, se je štelo, da je bila navedena vrsta prodana v nezadostnih količinah, da bi lahko domača cena zagotovila ustrezno osnovo za določitev normalne vrednosti. S tem v zvezi je bila v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe uporabljena konstruirana normalna vrednost.

(18)

V skladu s členom 2(3) osnovne uredbe je bila normalna vrednost konstruirana na podlagi lastnih proizvodnih stroškov proizvajalca izvoznika, povečanih za ustrezno vrednost prodajnih, splošnih in administrativnih („PSA“) stroškov in dobička. Glede na reprezentativnost prodaje na notranjem trgu podobnih izdelkov je izračun temeljil na lastnih stroških PSA podjetja. Za stopnjo dobička je bil v skladu s prvim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe upoštevan dobiček iz prodaje podobnih izdelkov v okviru običajnega poteka trgovanja.

(19)

Za nekatere PSA stroškovne kategorije Komisija ni mogla ugotoviti, ali razporeditev stroškov, navedena v odgovoru v vprašalniku, ustrezno odraža stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka. Podjetju je bila dana možnost, da med preveritvenim obiskom predloži svoje pripombe o tem, vendar ni bilo zmožno pojasniti nedoslednosti. Zato je bila pri določitvi stroškov izdelave v skladu z določbami člena 2(5) osnovne uredbe porazdelitev navedenih stroškov določena na podlagi prometa.

(20)

Izvozne cene so bile določene na podlagi plačanih ali plačljivih cen za zadevni izdelek, kadar je prodan za porabo v Skupnosti prvemu neodvisnemu kupcu v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(21)

Za namene zagotavljanja poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno na ravni cene franko tovarna in na enaki ravni trgovanja so bile izvedene ustrezne prilagoditve za razlike, za katere se je menilo in dokazalo, da so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Prilagoditve so bile opravljene v zvezi s prevozom, zavarovanjem in manipuliranjem ter stroški kreditov, kadar je to bilo ustrezno in upravičeno.

(22)

V skladu s členom 2(11) in 2(12) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga ugotovljena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanim povprečjem izvoznih cen za vsako vrsto izdelka, kakor so bile določene zgoraj.

(23)

Stopnja dampinga, izražena kakor odstotek cene CIF na meji Skupnosti, neocarinjene, je bila nižja od praga 2 %, določenega v členu 9(3) osnovne uredbe.

(24)

Glede na ugotovljeno velja, da je treba v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe sedanji pregled zaključiti in za uvoz zadevnega izdelka, ki ga podjetje Thai Benkan Co. Ltd proizvaja in izvaža v Skupnost, ohraniti protidampinško dajatev v višini 0 %, ki jo je uvedla Uredba (ES) št. 964/2003 in potrdila Uredba (ES) št. 1496/2004.

(25)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih se namerava zaključiti postopek, in dana jim je bila možnost, da predložijo svoje pripombe in da se jih zasliši. Vse prispele pripombe so bile upoštevane, vendar nobena ni bila taka, da bi spremenila navedene sklepe –

23.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 77/4

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

23.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 77/6

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1663/95 (2) zlasti določa smernice za merila za akreditacijo plačilnih agencij v državah članicah.

(2)

Države članice so v prvi vrsti odgovorne za preverjanje izdatkov Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS). Pri izvajanju te naloge morajo države članice zagotoviti, da bodo informacijski sistemi plačilnih agencij dosegli visoko raven varnosti. V ta namen morajo biti vzpostavljeni postopki zagotavljanja varnosti informacijskih sistemov ob prvi akreditaciji plačilne agencije in pozneje.

(3)

Komisija lahko pri potrditvi obračuna določi skupne odhodke, ki jih financira Jamstveni oddelek, samo če ima zadovoljivo zagotovilo, da je nacionalni nadzor zadosten in pregleden, vključno glede varnosti informacijskih sistemov plačilnih agencij. Zato je treba določiti, da certifikacijski organi v okviru potrjevanja letnih obračunov podajo izjavo o varnosti na podlagi mednarodno sprejetih standardov varnosti.

(4)

Državam članicam je treba omogočiti razumno obdobje za prilagoditev notranjih pravil in postopkov, ki je potrebno za podajo izjave o varnosti informacijskih sistemov plačilnih agencij.

(5)

Določiti je treba, da lahko plačilne agencije pošljejo Komisiji obračune in vse s tem povezane dokumente v elektronski obliki, da bi se olajšala nadaljnja analiza teh podatkov.

(6)

Praksa prenosa upravljanja informacijskih sistemov na tretje osebe je vse bolj v navadi in tudi plačilnim agencijam bi moralo biti dovoljeno, da predvidijo takšen prenos, in sicer pod istimi pogoji, pod katerimi je mogoč tudi prenos odobritve izplačil in/ali nalog tehnične službe.

(7)

Uredbo (ES) št. 1663/95 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora EKUJS-a –

1.

Člen 1 se spremeni:

2.

Členu 3(1) se dodajo naslednji pododstavki:

„Najpozneje s proračunskim letom 2008 mora certifikacijski organ, in sicer pred datumom, navedenim v tretjem pododstavku, podati tudi izjavo o ukrepih, s katerimi plačilna agencija zagotavlja varnost informacijskih sistemov. Izjava temelji na izbranem mednarodno sprejetem standardu varnosti, navedenem v točki 6(vi) Priloge k tej uredbi, ki velja kot podlaga varnostnim ukrepom, in sicer na različici, ki se uporablja v zadevnem proračunskem letu, in mora navajati, ali so bile v zadevnem proračunskem letu vzpostavljeni učinkoviti varnostni ukrepi.

Za proračunska leta pred letom za katerega je bila podana prva izjava o varnosti informacijskih sistemov plačilne agencije, certifikacijski organ v poročilo o svojih ugotovitvah vključi pripombe in začasne ugotovitve o varnostnih ukrepih za informacijske sisteme, ki jih je vzpostavila plačilna agencija, pri čemer uporablja mehanizem točkovanja. Poročilo temelji na izbranem mednarodno sprejetem standardu varnosti, navedenem v točki 6(vi) Priloge k pričujoči uredbi, ki velja kot podlaga varnostnim ukrepom, in sicer na različici, ki se uporablja v zadevnem proračunskem letu, in mora navajati, v kolikšni meri so bile v zadevnem proračunskem letu vzpostavljeni učinkoviti varnostni ukrepi.“

3.

Člen 4(2) se nadomesti z:

„2.   Dokumenti in računovodske informacije iz odstavka 1 se pošljejo Komisiji do 10. februarja v letu, ki sledi zaključku zadevnega proračunskega leta. Dokumenti iz točk (a) in (b) odstavka 1 se pošljejo v enem izvodu skupaj z izvodom v elektronski obliki.“

4.

Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

23.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 77/9

(1)

Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani (2), zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji je bil v imenu Evropskih skupnosti in njunih držav članic podpisan 30. aprila 2004.

(2)

Protokol je treba odobriti –

23.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 77/11

(1)

Evropski parlament na priporočilo Sveta podeli Komisiji razrešnico za finančno upravljanje devetega ERS v skladu s členom 32(3) omenjenega notranjega sporazuma.

(2)

Komisija je dejavnosti devetega ERS v proračunskem letu 2003 na splošno zadovoljivo izvajala –

23.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 77/12

(1)

Evropski parlament na priporočilo Sveta podeli Komisiji razrešnico za finančno upravljanje osmega ERS v skladu s členom 33(3) omenjenega notranjega sporazuma.

(2)

Komisija je dejavnosti osmega ERS v proračunskem letu 2003 na splošno zadovoljivo izvajala –

23.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 77/13

(1)

Evropski parlament na priporočilo Sveta podeli Komisiji razrešnico za finančno upravljanje sedmega ERS v skladu s členom 33(3) omenjenega notranjega sporazuma.

(2)

Komisija je dejavnosti sedmega ERS v proračunskem letu 2003 na splošno zadovoljivo izvajala –

23.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 77/14

(1)

Evropski parlament na priporočilo Sveta podeli Komisiji razrešnico za finančno upravljanje šestega ERS v skladu s členom 29(3) omenjenega notranjega sporazuma.

(2)

Komisija je dejavnosti šestega ERS v proračunskem letu 2003 na splošno zadovoljivo izvajala –