19.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 74/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

19.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 74/3

(1)

Člen 10(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1445/95 z dne 26. junija 1995 o pravilih za uporabo uvoznih in izvoznih dovoljenj za goveje in telečje meso ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2377/80 (2) določa, da se izvozna dovoljenja izdajajo peti delovni dan po dnevu vložitve zahtevka, če med tem časom ni bilo posebnih postopkov Komisije.

(2)

Ob upoštevanju državnih praznikov v letu 2005 in zaradi nerednega izhajanja Uradnega lista Evropske unije med temi prazniki je zgoraj navedeni rok pet delovnih dni prekratek, da bi zagotavljal primerno upravljanje trga in ga je zato treba podaljšati.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za govedino in teletino –

19.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 74/5

(1)

Komisija za ribištvo v severovzhodnem Atlantiku (NEAFC) je na svojem letnem sestanku novembra 2002 za izboljšanje upravljanja s staležev rib v mednarodnih vodah pod svojo pristojnostjo predlagala, da bi mednarodne agencije, ki so odgovorne za zbiranje in urejanje statističnih podatkov o ulovu prosili, naj statistična območja ustrezno razdelijo na podobmočje.

(2)

Delovna skupina za globokomorsko ribištvo Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) je predlagala razdelitev statističnih območij severovzhodnega Atlantika na podobmočje zaradi boljše opredelitve globokomorskega ribištva.

(3)

Za odločitev Mednarodne komisije za ribištvo v Baltskem morju o upravljanju staleža 28. območja Baltskega morja kot dveh posebnih enot je potrebno pridobiti statistiko teh dveh enot.

(4)

ICES, ki se je ravnal po nasvetih svojega svetovalnega odbora za upravljanje ribištva, je v skladu s tem zahteval, da Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ustrezno spremeni svoj vprašalnik Statlant 27A tako, da od državnih organov zahteva predložitev natančno izdelanih statistik ulovov v določenih vodah Severovzhodnega Atlatnika.

(5)

Merila, predvidena za to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za kmetijsko statistiko, ustanovljenega s Sklepom Sveta 72/279/EGS (2).

19.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 74/28

(1)

Člen 6 Uredbe Komisije (ES) št. 174/1999 z dne 26. januarja 1999, ki določa posebna podrobna pravila za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke (2), določa rok veljavnosti izvoznih dovoljenj.

(2)

Ruska federacija je uvedla nove zahteve glede dovoljenj za mlečne predelovalne obrate iz Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (v nadaljevanju „nove države članice“), ki izvažajo v Rusijo.

(3)

Kljub nadzoru podjetij za proizvodnjo mlečnih izdelkov, ki ga v zadnjih mesecih izvajajo ruski veterinarski organi, ruski organi pristojnim organom novih držav članic še niso dostavili seznama pooblaščenih predelovalnih obratov.

(4)

Veliko dobaviteljev, ki pričakuje, da bodo mlečni predelovalni obrati registrirani, ker izpolnjujejo zahteve Direktive Sveta 92/46/EGS z dne 16. junija 1992 o zdravstvenih predpisih za proizvodnjo in dajanje na trg surovega mleka, toplotno obdelanega mleka in izdelkov na osnovi mleka (3) ni prenehalo stalno oddajati vlog za izvozna dovoljenja, da bi lahko normalno trgovali z Rusijo. Vendar teh dovoljenj ne bodo mogli uporabiti pred njihovim začetkom veljavnosti.

(5)

Novi ruski pogoji za dovoljenja zahtevajo, da morajo izvozniki iz Skupnosti od 1. januarja 2005 dalje imeti vsaj predizvozna potrdila, ki dokazujejo veterinarsko in sanitarno skladnost v končnem proizvodu vsebovanih živali in živalskih proizvodov s poreklom v državi članici, ki ni izvozna država članica.

(6)

Ker je za vzpostavitev novega upravnega sistema in ustreznih postopkov med državami članicami glede izdaje in izmenjave teh predizvoznih dovoljenj potreben čas in sistem še ne deluje v celoti v vseh državah članicah, nekateri izvozniki zaradi pomanjkanja teh predizvoznih dovoljenj ne bodo mogli uporabljati izvoznih dovoljenj, ki so se iztekla 31. januarja 2005.

(7)

V teh okoliščinah je primerno podaljšati rok veljavnosti izvoznih dovoljenj izdanih julija, avgusta, septembra, oktobra in novembra 2004.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

19.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 74/30

(1)

Tretja alinea člena 31(10) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa, da se v primeru diferenciranih nadomestil, nadomestilo plača ob predložitvi dokazila, da so izdelki dosegli namembni kraj, naveden v dovoljenju ali drug namembni kraj, za katerega je bilo določeno nadomestilo. Izjeme od tega pravila so mogoče v skladu s postopkom, predpisanim v členu 42 iste Uredbe, pod pogojem, da se določi pogoje, ki dajejo enakovredna jamstva.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 351/2004 z dne 26. februarja 2004 o določitvi izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke (2) je uvedla nadomestila, ki so diferencirana glede na namembni kraj za vse mlečne izdelke od 27. februarja 2004 naprej.

(3)

Člen 16 Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 z dne 15. aprila 1999 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (3) določa dokumente, ki lahko služijo kot dokazilo, da so bile opravljene uvozne carinske formalnosti v tretji državi, v primerih, kjer je stopnja nadomestila diferencirana glede na namembni kraj. Na podlagi navedenega člena lahko v nekaterih posebnih primerih, ki se jih opredeli, Komisija določi, da se lahko kot dokazilo o uvozu predloži poseben dokument ali se uvoz dokaže na drug način.

(4)

Ker izplačilo nadomestil v skladu z zahtevami iz člena 16 Uredbe (ES) št. 800/1999 zahteva znatno spremembo upravnih postopkov tako za nacionalne organe kot za izvoznike, ima upravne posledice in predstavlja znatno finančno breme. Pridobitev dokazila iz člena 16 navedene Uredbe lahko v nekaterih državah povzroči precejšnje upravne težave.

(5)

Da bi omilili nekatere upravne in finančne omejitve za izvoznike in da bi organom in izvoznikom omogočili vzpostavitev nove ureditve za navedene izdelke in vpeljavo postopkov, nujnih za zagotavljanje gladkega poteka potrebnih formalnosti, Uredba Komisije (ES) št. 519/2004 z dne 19. marca 2004 o odstopanju od Uredbe (ES) št. 800/1999 glede izvoza mleka in mlečnih izdelkov (4) določa prehodno obdobje, v katerem se olajša dokazovanje, da so bile opravljene uvozne carinske formalnosti. Te določbe prenehajo veljati 31. decembra 2004.

(6)

Vendar v mnogih namembnih državah še niso zagotovljeni primerni postopki in ustrezna sredstva. Da bi preprečili možnost, da se trgovcem ne odobri izvozno nadomestilo zaradi neobstoja upravnih postopkov v tretjih državah, je treba še naprej zagotavljati prehodno ureditev za leto 2005. Na podlagi izkušenj, pridobljenih ob uporabi Uredbe (ES) št. 519/2004, je treba prilagoditi prehodno obdobje iz navedene uredbe, da bi omogočili predložitev dodatnih dokumentov.

(7)

Primerno je opomniti na določila člena 20 Uredbe (ES) št. 800/1999, ki pristojnim organom države članice dovoljuje, da v primeru resnega dvoma glede namembnega kraja izvoženih izdelkov za vsa nadomestila zahteva dodatna dokazila, ki zadovoljivo dokazujejo, da je bil izdelek dejansko dan na trg v tretji državi uvoznici.

(8)

Ukrepi, predvideni s to Uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne izdelke –

(a)

fotokopija prevozne listine;

(b)

potrdilo o razkladanju, ki ga izdajo uradni organi zadevne tretje države, uradni organi države članice s sedežem v namembni državi ali mednarodna nadzorna agencija, odobrena v skladu s členoma 16a in 16f Uredbe (ES) št. 800/1999, ki potrjuje, da je bil izdelek odpremljen iz kraja razkladanja ali vsaj, da po podatkih organov ali agencije, ki izdaja to potrdilo, proizvod ni bil naložen za ponovni izvoz;

(c)

bančni dokument, ki ga izda potrjeni posrednik s sedežem v Skupnosti, ki potrjuje, da je bilo plačilo za zadevni izvoz knjiženo v dobro izvoznikovega računa, ki ga ima pri njih, ali potrdilo o plačilu.

19.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 74/32

(1)

Člen 1 Uredbe (ES) št. 2247/2003 predvideva možnost izdaje uvoznih dovoljenj za proizvode iz govejega in telečjega mesa s poreklom iz Bocvane, Kenije, Madagaskarja, Svazija, Zimbabveja in Namibije. Vendar se mora uvoz izvršiti v mejah količin, predvidenih za vsako od teh tretjih držav izvoznic.

(2)

Število zahtevkov, vloženih od 1. do 10. marca 2005, za odkoščeno meso, v skladu z Uredbo (ES) št. 2247/2003, ne presega, za proizvode s poreklom iz Bocvane, Kenije, Madagaskarja, Svazija, Zimbabveja in Namibije, razpoložljivih količin za te države. Zatorej je mogoče izdati uvozna dovoljenja za zaprošene količine.

(3)

Treba je določiti količine, za katere je mogoče zaprositi uvozna dovoljenja od 1. aprila 2005, v okviru skupne količine 52 100 t.

(4)

Opozoriti je treba, da ta uredba ne vpliva na izvajanje Direktive Sveta 72/462/EGS z dne 12. decembra 1972 o problemih zdravstvene in veterinarsko-sanitarne inšpekcije pri uvozu goveda, prašičev, ovac in koz, svežega mesa ali mesnih proizvodov iz tretjih držav (4) –

Združeno kraljestvo:

19.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 74/34

(1)

Zahtevki za uvozna dovoljenja, vloženi za obdobja od 1. april do 30. junija 2005, v primeru zajemajo količine, manjše ali enake razpoložljivim količinam, zaradi česar se jim lahko ugodi v celoti.

(2)

Izvajalce je primerno opozoriti na dejstvo, da se lahko dovoljenja uporabljajo samo za proizvode, ki so v skladu z vsemi veterinarskimi predpisi, trenutno veljavnimi v Skupnosti –

19.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 74/36

(1)

Zahtevki za uvozna dovoljenja, vloženi za drugo četrtletje leta 2005, zajemajo količine, manjše od razpoložljivih količin, zaradi česar se jim lahko v celoti ugodi.

(2)

Potrebno je določiti količino, razpoložlijo v naslednjem obdobju.

(3)

Izvajalce je primerno opozoriti na dejstvo, da se lahko dovoljenja uporabljajo samo za proizvode, ki so v skladu z vsemi veterinarskimi predpisi, trenutno veljavnimi v Skupnosti –

19.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 74/38

19.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 74/40

(1)

V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi občasno na podlagi cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu, z upoštevanjem zgodovinskega odnosa med ceno prečiščenega bombaža na svetovnem trgu in ceno, preračunano za neprečiščen bombaž. Navedeni zgodovinski odnos je opredeljen v členu 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1591/2001 z dne 2. avgusta 2001 (3), o podrobnih pravilih za uporabo sistema pomoči za bombaž. Če cene na svetovnem trgu ni mogoče preračunati na ta način, mora temeljiti na zadnji določeni ceni.

(2)

V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi na osnovi proizvoda s posebnimi lastnostmi in z upoštevanjem najugodnejših ponudb in kotacij na svetovnem trgu med tistimi, ki se štejejo kot reprezentativne za realno tržno ceno. V ta namen se izračuna povprečje ponudb in kotacij na eni ali več evropskih borz za proizvod, dobavljen cif v pristanišče v Skupnosti iz različnih držav dobaviteljic, ki se štejejo kot najbolj reprezentativne v mednarodni trgovini. Vendar obstaja tudi možnost prilagoditve meril za določanje cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu zaradi razlik v kakovosti dobavljenega proizvoda glede na zadevne ponudbe in kotacije. Te prilagoditve so določene v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1591/2001.

(3)

Uporaba zgoraj navedenih meril je podlaga za ceno neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu, določene v tej uredbi –

19.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 74/41

(1)

Francija in Komisija sta 21. maja 1996 v Bruslju imeli sestanek o položaju nekaterih sektorjev dejavnosti na Korziki, med katerimi je ribištvo. Komisija je na sestanku izvedela, da je bila javna pomoč za ta sektor odobrena brez uradnega obvestila, ki bi omogočilo njeno preučitev v skladu s členom 93 (kasnejšim členom 88) Pogodbe.

(2)

Komisija je nato v pismu z dne 14. junija 1996 od Francije zahtevala, da priskrbi podatke o tej pomoči.

(3)

Francija je Komisijo v pismu z dne 7. julija 1996 obvestila, da je za pridobitev zahtevanih podatkov vzpostavila potrebne stike s korziško teritorialno skupnostjo. Ker teh podatkov Komisija ni prejela, je bil 12. septembra 1996 poslan prvi opomin.

(4)

Francija je pozneje v pismu z dne 17. decembra 1996 poslala nekatere podatke o zadevni pomoči. Ta je bila 6. januarja 1997 pod številko NN 11/97 evidentirana v registru pomoči brez uradnega obvestila.

(5)

Komisija je ugotovila, da nima vseh potrebnih elementov za preučitev tega režima pomoči, zato je v pismu z dne 24. aprila 1997 zahtevala dodatne podatke. Nekatere dokumente je prejela v pismih z dne 3. decembra 1997 in 11. avgusta 1998.

(6)

Komisija je nato v pismu z dne 11. februarja 1999 znova zahtevala dodatne podatke. Zatem je 22. februarja 2000 na Komisiji potekal sestanek s predstavniki korziške teritorialne skupnosti. Komisija je po tem sestanku Franciji znova poslala seznam podatkov, potrebnih za preučitev ukrepov pomoči. Po dveh novih opominih je v pismu z dne 11. aprila 2001 prejela velik del zahtevanih podatkov.

(7)

Komisija se je med drugim seznanila s poročilom Francoske narodne skupščine št. 1077, sestavljenim v imenu preiskovalne komisije, o porabi javnih sredstev in upravljanju javnih služb na Korziki (1) (v nadaljevanju „poročilo Narodne skupščine“). V tem poročilu, objavljenem leta 1998, je opisana pomoč, ki je bila leta 1997 dodeljena ribiškemu in ribogojnemu sektorju (glej točko I.C.1.b. navedenega poročila).

(8)

Komisija je Francijo v pismu z dne 30. oktobra 2001 obvestila o svojem sklepu, da proti naslednjim ukrepom pomoči, izvršenim na Korziki, sproži uradni postopek obravnave, predviden v odstavku 2 člena 88 Pogodbe:

(9)

Komisija je z istim sklepom Franciji sporočila svojo odločitev, da bo pomoč za predelavo in opremo ladij, pri katerih se zmogljivost ladje ne poveča, in pomoč za opremo na kopnem, ki jo uporabljajo ribiči, smatrala za združljivo s skupnim trgom.

(10)

Komisija je s tem sklepom od Francije tudi izrecno zahtevala, naj ji priskrbi potrebne podatke za preučitev pomoči za ribogojstvo.

(11)

Francija je v pismu z dne 21. decembra 2001 sporočila svoje pripombe o pomoči, o kateri je bil uveden uradni postopek obravnave, in priskrbela podatke o pomoči za ribogojstvo.

(12)

Sklep o sprožitvi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti  (2). Komisija je zainteresirane stranke pozvala k predložitvi njihovih pripomb v zvezi z zadevno pomočjo. Komisija po tej objavi ni prejela pripomb.

(13)

Ukrepi pomoči, ki so predmet te odločbe, so ukrepi, za katere je bil uveden uradni preiskovalni postopek obravnave, in ukrepi, za katere je Komisija od Francije izrecno zahtevala, naj ji priskrbi podatke. Ta odločba torej zadeva naslednje štiri vrste pomoči:

(14)

Pomoč za ribiško ladjevje je uvedla korziška skupščina, ki je 29. marca 1985 z Odločbo št. 85/10 bis sprejela „pravilnik o pomoči za posodobitev majhnega ladjevja“. Ta odločba je bila večkrat spremenjena: s sklepi z dne 30. novembra 1990 (št. 90/99), 19. decembra 1991 (št. 91/1032), 23. februarja 1993 (št. 93/25), 9. marca 1995 (št. 95/16), 11. septembra 1995 (št. 95/79) in 11. aprila 1997 (št. 97/36). Francija je pojasnila, da zadnji navedeni sklep (št. 97/36) do datuma, ko se je končalo obdobje načrtovanja enotnega programskega dokumenta (DOCUP) o ukrepih strukturnih skladov, torej do 31. decembra 1999, ni doživel nobene spremembe. Francija je v zvezi s pomočjo za ribogojstvo navedla, da so korziški regionalni organi oblasti v skladu z „Vodnikom o pomoči“, ki ga je izdala Agencija za ekonomski razvoj Korzike (ADEC), neposredno uporabili predpise Skupnosti. Del tega vodnika, povezan z ribištvom in ribogojstvom, ki opisuje možno dodelitev pomoči, je bil poslan Komisiji.

(15)

Pomoč sega v leto 1985. Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o podrobnostih uporabe člena 93 pogodbe ES (3) ne navaja zastaralnega roka za preučitev nezakonite pomoči v smislu točke (f) njenega člena 1, to pomeni pomoči, ki je bila dana, ne da bi Komisija lahko izrazila svoje mnenje o njeni združljivosti s skupnim trgom. Vendar člen 15 navedene uredbe določa, da za pooblastila Komisije pri izterjavah velja desetletni zastaralni rok, da zastaralni rok začne teči z dnem, ko se upravičencu dodeli pomoč, in da se ta rok prekine z vsakršnim ukrepom, ki ga sprejme Komisija. Komisija zato meni, da nima pomena preučevati pomoči, za katero velja takšno zastaranje, torej pomoči, ki je bila dodeljena več kot deset let, preden je Komisija v zvezi z njo sprejela kakršen koli ukrep.

(16)

Komisija meni, da je ta rok prekinila zahteva po podatkih, ki jo je Komisija poslala Franciji 14. junija 1996. Zato zastaranje velja za pomoč, ki je bila upravičencem dodeljena pred 14. junijem 1986. To zastaranje torej velja predvsem za pomoč, ki jo je korziška regija dodelila pred 14. junijem 1986, vendar so jo upravičenci prejeli šele v naslednjih letih, potem ko so bile naložbe, ki so izpolnjevale pogoje za odobritev podpore, dejansko uresničene. Komisija je zato pri naslednji preučitvi upoštevala pomoč, katere sklepi o dodelitvi so bili sprejeti med 14. junijem 1986 in 31. decembrom 1999.

(17)

Sklep št. 85/10 bis iz leta 1985 je predvidel, da za nakup ladij, manjših od 18 metrov in namenjenih ribolovu na Korziki, veljajo subvencije, če so bile te ladje, razen izjemoma, zgrajene v Franciji. Subvencija je znašala 20 % nakupne cene, tej se je lahko prištela še dodatna 10-odstotna subvencija, če je šlo za začetek delovanja (prvi nakup nove ladje), in dodatna prav tako 10-odstotna subvencija, če je bila ladja zgrajena na Korziki. Poleg tega se je subvencija ob sklicevanju na posebno financiranje za spodbujanje lesnopredelovalnega sektorja lahko povečala za 20 % nakupnih stroškov, da bi tako spodbudili tradicionalne otoške delavnice lesenih konstrukcij. Lastnik ladje je moral prispevati najmanj 10 %.

(18)

Sklep št. 90/99 je spremenil stopnjo pomoči, in sicer se je osnovna stopnja z 20 % zvišala na 30 %. Dodatna pomoč za leseno konstrukcijo se je z 20 % znižala na 5 %.

(19)

Sklep št. 95/16 je stopnjo pomoči spremenil na naslednji način: osnovna stopnja ostane 30-odstotna, pri tem pa je določeno, da naložba, ki izpolnjuje pogoje za odobritev podpore, lahko obsega nakup trupa, opreme in 80 kosov mreže (6 400 metrov); pomoč za začetek delovanja ostaja 10-odstotna, posebna pomoč za izgradnjo ladje na Korziki se z 10 % zmanjša na 5 %, ki pa se pri lesenih ladjah še vedno lahko poveča za 5 %. Odpravljena je obvezna izgradnja v Franciji.

(20)

Sklep št. 95/79 je pomoč za nakup mrež omejil na primere, ko gre za začetek delovanja prosilca. Poleg tega je bila odpravljena 5-odstotna subvencija, če je bila ladja iz lesa in če je bila zgrajena v eni od korziških delavnic.

(21)

Sklep št. 97/36 ni bistveno spremenil opisanih določb. Še naprej je določeno, da mora lastnik ladje prispevati najmanj 10 %.

(22)

Sklep št. 85/10 bis iz leta 1985 je predvidel, da so predelave ladij, manjših od 18 metrov in po ceni najmanj 25 000 francoskih frankov (FRF), upravičene do pomoči, če je njihov cilj občutno izboljšati ribolovno zmogljivost (vitel, vlečnica za mreže, naprava za sondiranje, ogredje, navigacijska naprava, kolesce škripca, itd.) in omogočiti zamrzovanje rib ali izboljšati energetsko zmogljivost pogonskih naprav (dizelski motor z močjo, prilagojeno velikosti ladje, vijak s spremenljivimi zarezami, šoba, itd.).

(23)

Subvencija, ki jo je bilo mogoče dodeliti, je bila v višini 15 % stroškov takšne opreme. Sklep št. 93/25 je to stopnjo zvišal na 30 % stroškov naložbe.

(24)

Sklep št. 95/79 je, ne da bi spremenil stopnjo pomoči, podrobno določil, da se prispevek Korzike, kadar lastnik ladje zaprosi za ugodnost iz pomoči Skupnosti, izračuna na podlagi stopenj pomoči, predvidenih v referenčni uredbi Skupnosti. Minimalni strošek, pri katerem je naložba upravičena do podpore, se je znižal na 20 000 FRF. Sklep št. 95/79 je tudi predvidel, da se pri prošnjah za pomoč za predelavo ali opremo ladje, povezanih z začetkom delovanja (ribičev prvi nakup nove ali rabljene ladje), prvih 80 kosov mrež lahko subvencionira po 30-odstotni stopnji.

(25)

Sklep št. 85/10 bis iz leta 1985 je predvidel, da za nakup rabljene ladje po ceni najmanj 50 000 FRF lahko velja 10-odstotna subvencija glede na to ceno. K temu se je pri začetku delovanja lahko prištela 5-odstotna subvencija. Kupec je moral prispevati najmanj 15 % cene ladje.

(26)

Sklep št. 91/1032 je osnovno stopnjo z 10 % zvišal na 15 %. Sklep št. 95/16 je to stopnjo pri ladjah, mlajših od 20 let, zvišal na 20 %.

(27)

Pomoč za ribogojstvo je bila opredeljena z okvirno pogodbo med državo in regijo iz leta 1994 ter z enotnim programskim dokumentom za pomoč Skupnosti v okviru 1. cilja. Veljati so začeli predpisi o Usmeritvenem finančnem instrumentu za ribištvo (IFOP) za izvajanje projektov, ki jih sofinancira Skupnost.

(28)

Pomoč je namenjena skupnim ali zasebnim naložbam. Skupne naložbe so povezane z oglaševanjem morskih proizvodov in tržnih študij ter s tehnično pomočjo ribogojnim podjetjem. Naložbe v podjetja so namenjene okrepitvi konkurenčnosti ribogojnih podjetij, da bi povečali kakovost proizvodov na trgu; takšne naložbe so povezane z upoštevanjem zdravstvenih norm in izboljšanjem razmer za trženje izdelkov: oprema za pakiranje, naprave za skladiščenje, servisne ladje, računalniška oprema, stroji za izdelovanje ledu, tovornjaki s hladilniki, itd.

(29)

Znesek pomoči je bil največ 25 % zneska naložbe, da se je upoštevalo morebitno financiranje IFOP-a.

(30)

Komisija se je pri odločitvi za uvedbo uradnega postopka obravnave v svoji preučitvi sklicevala na več različic glavnih smernic za preučitev državne pomoči v ribiškem in ribogojnem sektorju (v nadaljevanju „glavne smernice“). Nezakonito pomoč je treba po točki 3.4 trenutno veljavnih glavnih smernic iz 2001 (4) preučiti glede na glavne smernice, ki so veljale ob dodelitvi pomoči. Glavne smernice, veljavne leta 1986 in 1987, so bile tiste, objavljene v letu 1985 (5). Pozneje so bile veljavne naslednje glavne smernice: glavne smernice, objavljene leta 1988 (6), za pomoč, ki je bila dodeljena s 1. januarjem 1989, glavne smernice, objavljene leta 1992 (7), za pomoč, ki je bila dodeljena s 1. julijem 1992, glavne smernice, objavljene leta 1994 (8), za pomoč, ki je bila dodeljena s 1. januarjem 1995, in glavne smernice, objavljene leta 1997 (9), za pomoč, ki je bila dodeljena s 1. januarjem 1997.

(31)

Komisija se je med drugim ravnala po zaporednih uredbah Sveta o strukturnih ukrepih Skupnosti v ribiškem in ribogojnem sektorju, na katere so se te glavne smernice ves čas nanašale, predvsem v zvezi z naložbami, ki izpolnjujejo pogoje za odobritev podpore, in odobrenimi stopnjami pomoči. Te uredbe so naslednje: Uredba Sveta (EGS) št. 2908/83 z dne 4. oktobra 1983 o skupnem prestrukturiranju, posodobitvi in razvoju ribiškega in ribogojnega sektorja (10), Uredba Sveta (EGS) št. 4028/86 z dne 18. decembra 1986 o ukrepih Skupnosti za izboljšanje in prilagoditev struktur ribiškega in ribogojnega sektorja (11), Uredba Sveta (ES) št. 3699/93 z dne 21. decembra 1993 o določitvi meril in pogojev strukturne pomoči Skupnosti za ribiški in ribogojni sektor ter za predelavo in trženje njunih izdelkov (12) ter Uredba Sveta (ES) št. 2468/98 z dne 3. novembra 1998 o določitvi strukturne pomoči Skupnosti za ribiški in ribogojni sektor ter predelavo in trženje njunih izdelkov (13).

(32)

Komisija je izrazila dvome o združljivosti teh ukrepov pomoči iz dveh razlogov.

(33)

Najprej je Komisija na podlagi glavnih smernic spomnila, da je pomoč za nakup novih ladij združljiva s skupnim trgom, če se nameni za naložbe, ki se uvrščajo med cilje večletnega usmeritvenega programa za ribiško ladjevje (POP), programa, ki obsega obveznosti in seznam sredstev, potrebnih za njihovo uresničitev, predvsem prilagoditev zmogljivosti ribiškega ladjevja vsake države članice ribolovnim virom, do katerih ima dostop. Vendar Francija ni izpolnila ciljev, ki jih je določil POP III (14), veljaven od leta 1992 do leta 1996. Zato je s 1. januarjem 1997 morala prekiniti dodeljevanje pomoči za izgradnjo in posodobitev ribiških ladij. Pozneje je Komisija v pismu z dne 28. oktobra 1998 Franciji sporočila, da se pomoč za naložbe pod določenimi pogoji lahko obnovi. Komisija je v svojem pismu z dne 30. oktobra 2001, s katerim je Francijo obvestila o sklepu, da sproži uradni postopek obravnave, domnevala, da je bila pomoč, odobrena med 1. januarjem 1997 in 28. oktobrom 1998, v nasprotju z glavnimi smernicami, veljavnimi v tistem obdobju.

(34)

Nakar je Komisija ugotovila, da je bila pomoč glede na možne stopnje pomoči in možno kopičenje drugih režimov pomoči odobrena v nasprotju z najvišjo odobreno stopnjo.

(35)

Komisija je izrazila dvome o združljivosti pomoči, dodeljenih med 1. januarjem 1997 in 28. oktobrom 1998 za predelavo in opremo ladij, če se je zaradi izvedenih del zmogljivost ladje povečala, ker se, enako kot pomoč za nakup ladij, tudi tovrstna pomoč ne uvršča med cilje POP.

(36)

Komisija je izrazila dvome o združljivosti nekaterih pomoči, ki so bile od 1. januarja 1989 dodeljene za nakup rabljenih ladij, ker je sklep korziške skupščine predvidel možnost, da se tovrstna pomoč za nakup ladij dodeli brez določitve najvišje starostne meje, medtem ko so takrat veljavne glavne smernice iz leta 1988 izključevale možnost dodelitve pomoči za ladje, starejše od 15 let. To starostno mejo so glavne smernice iz leta 1992, veljavne od 1. julija 1992, pa tudi poznejše, znižale na 10 let.

(37)

Po drugi strani je Komisija Francijo opozorila, da so glavne smernice iz leta 1988 in poznejše predvidele, da je pomoč za nakup rabljenih ladij možna le pri začetkih delovanja mladih ribičev ali eventualno pri dostopu do lastnine z udeležbenim režimom ali pri nadomestitvi ladje po popolni izgubi. Prav tako je opozorila, da je bila pomoč glede na možne stopnje pomoči in možno kopičenje drugih režimov pomoči lahko dodeljena v nasprotju z najvišjo odobreno stopnjo.

(38)

Francija v svojem odgovoru obširno pojasni razloge, zaradi katerih odobrene stopnje dejansko niso bile prekoračene, tudi pri kopičenju pomoči iz drugih virov, predvsem pomoči Skupnosti. V podporo tem pojasnilom je priložila „Vodnik o pomoči“, ki ga je pripravil ADEC.

(39)

Francija tudi razloži, da so bili pogoji, ki jih v zvezi s starostjo ladij pri pomoči za nakup rabljenih ladij določajo glavne smernice, prevzeti tudi v tem vodniku ter da so bili upoštevani.

(40)

Francija je Komisiji hkrati s svojimi pripombami v zvezi z uvedbo uradnega postopka obravnave poslala podatke o pomoči, dodeljeni za ribogojstvo, ki jih je zahteval „ukaz o predložitvi podatkov“ iz pisma Komisije z dne 30. oktobra 2001.

(41)

Zadevni ukrepi pomoči so prinesli finančno prednost skupini podjetij, ki izvajajo posebno dejavnost, to je ribolov ali ribogojstvo. Sredstva, ki so potrebna za izvajanje teh ukrepov, so javna sredstva. Ker se izdelki podjetij, upravičenih do pomoči, prodajajo na trgu Skupnosti, se s takšnimi ukrepi utrjuje položaj teh podjetij tako na francoskem trgu v primerjavi s podjetji iz drugih držav članic, ki bi na tem trgu rada začela prodajati svoje izdelke, kot na trgih drugih držav članic v primerjavi s podjetji, ki na teh trgih prodajajo svoje izdelke. Zato takšni ukrepi izkrivljajo konkurenco ali grozijo, da jo bodo izkrivili. So državna pomoč v smislu odstavka 1 člena 87 Pogodbe.

(42)

Ti ukrepi se lahko smatrajo za združljive s skupnim trgom samo, če lahko zanje velja ena od izjem, ki jih predvideva Pogodba. Ker takšna pomoč koristi podjetjem ribiškega in ribogojnega sektorja, morajo za upravičenost do predvidene izjeme ustrezati eni od izjem, ki jih predvidevajo glavne smernice (njihove različice, veljavne od leta 1986, so naštete v uvodni izjavi 30).

(43)

Francija je v svojih pripombah razložila, da so bile najvišje stopnje upoštevane. Komisija dejansko ugotavlja, da „Vodnik o pomoči“, ki ga je pripravil ADEC, navaja, da najvišja stopnja ne sme preseči stopnje, ki jo predvideva uredba o strukturnih ukrepih IFOP. S tega stališča je torej ta pomoč ob upoštevanju spodnjih navedb združljiva s skupnim trgom.

(44)

Dejansko ostaja posebna težava pri pomoči, dodeljeni v obdobju med 1. januarjem 1997 in 28. oktobrom 1998, in sicer zaradi obveze Francije, da ob uporabi pravil skupne ribiške politike ukine vsakršno pomoč za izgradnjo ali posodobitev. Ta obveza je bila ukinjena s pismom z dne 28. oktobra 1998 (15). Komisija je v pismu z dne 30. oktobra 2001, s katerim je Francijo obvestila o uvedbi uradnega postopka obravnave, predvidela, da je bila v tistem obdobju pomoč dodeljena. Takšna domneva je temeljila na dveh elementih: po eni strani na dejstvu, da glede na pismo Francije z dne 11. aprila 2001 Sklep korziške skupščine št. 97/36 ni bil predmet kasnejših sprememb, kar je implicitno pomenilo, da je ta sklep nepretrgoma veljal od datuma sprejetja do konca leta 1999, ter po drugi strani na dejstvu, da je poročilo Narodne skupščine izrecno navajalo, da je bila pomoč dejansko namenjena izgradnji ladij v letu 1997 (točka I.C.1.b navedenega poročila).

(45)

Velja navesti odlomek iz poročila Narodne skupščine:

„[…] — pomoč za ribištvo in ribogojstvo:

(46)

Francija v zvezi z domnevo v pismu Komisije z dne 30. oktobra 2001 ni imela pripomb, s katerimi bi denimo opozorila, da je bila uporaba zadevnega Sklepa št. 97/36 začasno prekinjena ali da med zadevnim obdobjem pomoč ni bila dodeljena. Lahko torej smatramo, da je bila v tistem obdobju pomoč dejansko dodeljena.

(47)

Zaporedne različice glavnih smernic so ves čas predvidevale, da je pomoč za nakup novih ladij združljiva s skupnim trgom, če se dodeli za naložbe, ki se uvrščajo med cilje POP (16). Natančneje, pri pomoči, dodeljeni med 1. januarjem 1997 in 28. oktobrom 1998, za katero so veljale glavne smernice iz leta 1997, je točka 2.2.3.1 navedenih glavnih smernic navajala, da „se pomoč za izgradnjo novih ribiških ladij lahko smatra za združljivo s skupnim trgom ob upoštevanju pogojev, ki jih določajo člena 7 in 10 ter Priloga III (točka 1.3) k Uredbi (ES) št. 3699/93 […]“.

(48)

Odstavek 1 člena 10 Uredbe (ES) št. 3699/93 je predvidel, da „države članice lahko sprejmejo ukrepe za izgradnjo ribiških ladij, če v predvidenih rokih upoštevajo skupne vmesne cilje in končne cilje po odsekih večletnih usmeritvenih programov. Države članice Komisiji hkrati z vsemi projekti pomoči s tega področja sporočijo določbe, sprejete za zagotovitev upoštevanja tega pogoja.“ V skladu s to določbo je Komisija v pismu z dne 4. julija 1997 Francijo spomnila, da „mora torej s 1. januarjem 1997 ukiniti dodeljevanje vsakršne pomoči za izgradnjo in posodobitev.“

(49)

Francija je odgovorila s pismom z dne 8. avgusta 1997, v katerem je predvsem navedla: „Ker vmesni cilji POP II do 31.12.1995 niso bili doseženi, so že v začetku leta 1996 francoske oblasti sprejele potrebne ukrepe za zamrznitev naložbenih projektov za povečanje zmogljivosti ladjevja. Sicer pa je bil julija 1996 uveden načrt za odpis ladjevja, s katerim bi pospešili zmanjšanje ribiškega ladjevja.[…] odpis ladjevja je bil predviden za 10 000 do 15 000 kW. Francija je v začetku leta 1997 tudi menila, da bo lahko izpolnila svoje cilje v okviru POP III. Zato so bila skupaj z državno pomočjo odobrena omejena naložbena dovoljenja, ki so bila v glavnem povezana z nujnimi postopki zamenjave ladij ali s postopki remotorizacije … Vendar pa so se dokončni učinki ukrepov odpisa ladjevja potrdili šele konec prvega semestra 1997 […]“

(50)

Dejansko je Francija šele v drugem semestru leta 1998 lahko dosegla cilje POP. Kot je Komisija v pismu z dne 28. oktobra 1998 obvestila Francijo, „po našem pogovoru z dne 21. oktobra 1998, naših predhodnih sestankih in podrobnostih, ki ste jih navedli v svojih pismih z dne 5. in 22. oktobra 1998, vam z veseljem sporočam, da Generalni direktorat za ribištvo lahko sprejme obnovitev naložb, kot ste jo predvideli, to pomeni, zelo previdno in z dajanjem prednosti predvsem koristi mladih ribičev, ne da bi se pri tem povečala zmogljivost, in z upoštevanjem ciljev POP.“

(51)

Kot lahko sklepamo iz te izmenjave pisem, se je Francija dobro zavedala, da ne bo dosegla vmesnih ciljev POP III, a je kljub temu odobrila pomoč za nakup novih ladij. Pogoj iz člena 10 Uredbe (ES) št. 3699/93 torej ni bil upoštevan. Iz tega izhaja, da je bila ob uporabi točke 2.2.3.1 glavnih smernic iz leta 1997 v tem obdobju dodeljena pomoč za nakup novih ladij nezdružljiva s skupnim trgom.

(52)

Uvedba uradnega postopka obravnave je bila povezana s pomočjo za predelavo in opremo ladij, dodeljeno v obdobju med 1. januarjem 1997 in 28. oktobrom 1998, če se je zaradi izvedenih del povečala zmogljivost ladje. Tovrstna pomoč se podobno kot pomoč za nakup novih ladij ni uvrščala med cilje POP.

(53)

V poročilu Narodne skupščine (točka I.C.1.b) je upoštevana pomoč za posodobitev ladij. Enako kot je bilo navedeno, da je bilo zgrajenih 10 ribiških ladij, je bilo omenjeno da „[…] je bilo 38 ladij različno predelanih in opremljenih […]“. Očitno je torej, da je bila v tem obdobju dodeljena pomoč za posodobitev.

(54)

Zaporedni sklepi korziške regije so izrecno predvideli, da je predmet pomoči lahko oprema „z motorjem, katerega zmogljivost je prilagojena velikosti ladje“. Ta izraz jasno dokazuje, da se je pomoč za posodobitev lahko nanašala na zmogljivejši motor. Poleg tega Francija enako kot pri pomoči za nakup ladij ni imela nobenih pripomb v zvezi z domnevo iz pisma Komisije z dne 30. oktobra 2001, po kateri je bila v tem obdobju dodeljena pomoč za nakup zmogljivejšega motorja, kot je bil prejšnji. Lahko torej smatramo, da je bila pomoč za posodobitev, s katero bi se povečala zmogljivost, v teh posameznih primerih dejansko dodeljena.

(55)

V glavnih smernicah iz leta 1997 je bilo enako kot pri pomoči za izgradnjo v točki 2.2.3.2 navedeno, da „se pomoč za posodobitev delujočih ribiških ladij lahko smatra za združljivo s skupnim trgom ob upoštevanju pogojev, ki jih določajo člena 7 in 10 ter Priloga III (točka 1.4) k Uredbi (ES) št. 3699/93 […]“. Odstavek 2 člena 10 Uredbe (ES) št. 3699/93 je predvidel, da „države članice lahko sprejmejo ukrepe za posodobitev ribiških ladij; za te ukrepe veljajo pogoji iz odstavka 1 [izgradnja ladij], če bi se zaradi naložb lahko povečala ribolovna učinkovitost.“

(56)

Pogoj iz člena 10 Uredbe (ES) št. 3699/93 torej ni bil upoštevan. Iz tega izhaja, da je bila ob uporabi točke 2.2.3.2 glavnih smernic iz leta 1997 v tem obdobju pomoč za posodobitev, zaradi katere se je povečala zmogljivost, nezdružljiva s skupnim trgom.

(57)

Kot je bilo navedeno že v uvodni izjavi 39, je Francija priskrbela podatke, ki so pokazali, da je bilo starostno merilo dejansko upoštevano. Dvomov, ki jih je Komisija izrazila pri uvedbi uradnega postopka obravnave, torej ni več. Enako velja za najvišjo možno stopnjo pomoči.

(58)

Sicer pa je Francija v svojem odgovoru z dne 21. decembra 2001 v zvezi z obvezo, da tovrstno pomoč prihrani za začetek delovanja mladih ribičev ali za nadomestitev ladje po popolni izgubi, navedla, da je bila tovrstna pomoč v tem pogledu dodeljena ob upoštevanju veljavnih določb Skupnosti. Zato se lahko smatra, da je tovrstna pomoč združljiva s skupnim trgom.

(59)

Pomoč za ribogojstvo je v skladu z zaporednimi različicami glavnih smernic združljiva s skupnim trgom, če se upoštevajo pogoji uredbe o strukturnih skladih Skupnosti v ribiškem sektorju.

(60)

Kot je v svojem pismu z dne 21. decembra 2001 navedla Francija, je „Vodnik o pomoči“ te pogoje upošteval, pri čemer je bilo posebej navedeno, da mora najvišja stopnja odobrene pomoči upoštevati pomoč iz drugih virov.

(61)

Zato se pomoč za ribogojstvo lahko smatra za združljivo s skupnim trgom.

(62)

Državna pomoč, ki je bila v Franciji v korziški regiji uvedena s Sklepom korziške skupščine št. 85/10 bis z dne 29. marca 1985, ki je bil naknadno spremenjen s sklepi z dne 30. novembra 1990 (št. 90/99), 19. decembra 1991 (št. 91/1032), 23. februarja 1993 (št. 93/25), 9. marca 1995 (št. 95/16), 11. septembra 1995 (št. 95/79) in 11. aprila 1997 (št. 97/36), je nezdružljiva s skupnim trgom, kar zadeva:

(63)

Francija mora v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 659/1999 začeti izterjavo te pomoči.

(64)

Naslednje vrste pomoči so združljive s skupnim trgom:

(a)

pomoč za nakup novih ladij, dodeljeno v obdobju med 1. januarjem 1997 in 28. oktobrom 1998;

(b)

pomoč za predelavo in opremo obstoječih ladij, dodeljeno v obdobju med 1. januarjem 1997 in 28. oktobrom 1998, če se je zaradi del povečala zmogljivost.

(a)

pomoč za nakup novih ladij, ki ni bila dodeljena v obdobju med 1. januarjem 1997 in 28. oktobrom 1998,

(b)

pomoč za predelavo in opremo obstoječih ladij v obdobju, ki ni bila dodeljena v obdobju med 1. januarjem 1997 in 28. oktobrom 1998 ali je bila dodeljena v tem obdobju, če se zmogljivost ni povečala;

(c)

pomoč za nakup rabljenih ladij;

(d)

pomoč za ribogojstvo med letoma 1994 in 1999.

19.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 74/49

(1)

Francija je v pismu z dne 21. junija 2000 obvestila Komisijo o ukrepih za nadomestilo škode, ki jih je sprejela v korist ribičev in ribogojcev, ki so bili po eni strani oškodovani zaradi onesnaženja z ogljikovodiki po brodolomu ladje Erika v Biskajskem zalivu 12. decembra 1999 in po drugi strani zaradi hudega neurja, ki je z neobičajno močjo divjalo 27. in 28. decembra 1999. Komisiji so bile na njeno zahtevo poslane dodatne informacije v pismih z dne 28. novembra 2000, 6. aprila in 13. avgusta 2001. Ker so bili navedeni ukrepi izvedeni, preden se je Komisija lahko odločila, ali so združljivi s skupnim trgom, je bil dosje kot nepriglašen program pomoči registriran pod številko NN 80/2000.

(2)

Komisija je v pismu z dne 11. decembra 2001 Francijo obvestila o svoji odločitvi, da na eni strani nekatere predvidene ukrepe razume kot združljive s skupnim trgom ter na drugi strani za druge ukrepe uvede uradni postopek preiskave, predviden v členu 88(2) Pogodbe. Francija je svoje pripombe sporočila v pismu z dne 5. marca 2002.

(3)

Odločitev Komisije o začetku uradnega postopka preiskave je bila objavljena v Uradnem listu Evropskih skupnosti  (1). Komisija je pozvala zainteresirane k predložitvi pripomb o zadevnih ukrepih. Komisija ni prejela pripomb.

(4)

Ukrepi, ki so predmet te zadeve in za katere se je začel uradni postopek preiskave, so naslednji:

(5)

Komisija opozarja, da so naslednji ukrepi, ki so bili razumljeni kot združljivi s skupnim trgom, o čemer je bila Francija obveščena v pismu z dne 11. decembra 2001, zadevali podjetja v departmajih na atlantski obali od Finistère do Gironde:

(6)

Ta ukrep je bil namenjen dvema kategorijama ribogojcev: na eni strani tistim, ki so zaradi neurja decembra 1999 utrpeli škodo na zalogah in materialu in so bili deležni pomoči za obnovo zalog, in na drugi strani tistim, ki so utrpeli škodo zaradi onesnaženja z ogljikovodiki z ladje Erika in so bili deležni predplačila odškodnine, ki jo mora nakazati FIPOL.

(7)

Šlo je za ciljni ukrep, izveden na podlagi položaja podjetja. Nanašal se je na en, dva ali tri mesece glede na obseg škode, ki jo je podjetje utrpelo. Oprostitev socialnih prispevkov je bila v izbranem obdobju popolna.

(8)

Zahtevke so obravnavali „departmajski centri za nadomestilo škode“, ustanovljeni v vsakem od zadevnih departmajev pod vodstvom prefekta in s sodelovanjem zadevnih javnih uprav, strokovnih organizacij, bank in zavarovalnic. Seznam upravičencev je sestavila direkcija za morski ribolov in gojišča na predlog prefektov departmajev. Na njem je bilo 1 476 podjetij. Znesek oprostitve je znašal 0,87 milijona eurov.

(9)

Ta ukrep je bil namenjen podjetjem iz uvodnih izjav od (6) do (8). V okviru individualnih načrtov za poravnavo dolga je šlo za prevzem dela zapadlih obresti ali obresti, ki bodo zapadle leta 2000, 2001 in 2002, na srednje- in dolgoročna posojila in posojila za konsolidacijo poslovanja. Cilj teh ukrepov je bil, po navedbah Francije v pismu z dne 13. avgusta 2001, olajšati finančna bremena podjetij, prizadetih zaradi dogodkov (neurja in izlitja nafte).

(10)

Dokumentacijo je bilo treba predložiti najkasneje do 1. aprila 2000. Preučile so jo departmajske direkcije za pomorske zadeve in jo predložile centru za nadomestilo škode. Znesek pomoči je bil prilagojen po lokalno določenih merilih. Centri za nadomestilo škode so morali zlasti upoštevati obseg izgub dejavnosti, ki so bile dejansko ugotovljene pozimi 1999–2000, zadolženost in šibkost podjetja, znesek prihodkov iz poslovanja v zadnjih dveh proračunskih letih, morebitne zunanje prihodke, ki so jih bili v istem obdobju deležni zainteresirani, in tudi sposobnost preživetja zadevnega podjetja. Od upnikov (bank in dobaviteljev) prizadetih podjetij se je zahtevalo, da se še posebej potrudijo. Znesek pomoči ni smel preseči 48 000 francoskih frankov (FRF) (oziroma 7 317 eurov), razen v posebno kritičnem položaju, kot ga je ocenil center za nadomestilo škode in ki je upravičil zvišanje zgornje meje na 62 000 FRF (9 451 eurov).

(11)

Individualni načrti za poravnavo dolga, pripravljeni v okviru tega postopka, so vodili v pripravo sporazuma, ki so ga odobrile vse strani in s katerim se ugotovil, prispevek vsake od njih k njegovi uresničitvi. Sklep o dodelitvi pomoči je sprejel prefekt departmaja. Splošni znesek pomoči je znašal okrog 8 milijonov FRF (1,2 milijona eurov) za 1 083 podjetij.

(12)

Minister za kmetijstvo in ribištvo se je odločil, da bodo podjetja za dopolnitev že opisanih ukrepov – naj gre za ukrepe, za katere se je začel uradni postopek preiskave, ali za ukrepe, za katere je Komisija že izdala pozitivno mnenje - deležna dodatnih ukrepov, da bi po mnenju Francije rešili težave ribiškega in ribogojnega sektorja zaradi neurja in izlitja nafte, in upoštevali škodo, ki so jo podjetja te panoge utrpela zaradi propadanja trga.

(13)

Glede na podatke, ki jih je Francija sporočila v pismu z dne 21. junija 2000 oziroma pred odločitvijo o začetku uradnega postopka preiskave, je bila oprostitev državne pristojbine za leto 2000 odobrena za koncesije za morska gojišča na morskih območjih v javni lasti in za dovoljenja za zajemanje vode za oskrbo parcel v zasebni lasti.

(14)

Francija je v pismu z dne 5. marca 2002, v katerem je sporočila komentarje o začetku postopka, nakazala, da je bil ta ukrep del dodatnih olajševalnih ukrepov v korist vseh ribogojcev v Franciji in čezmorskih departmajih.

(15)

Francija je na zahtevo Komisije v pismu z dne 24. septembra 2002 potrdila, da je bila s sklepom z dne 12. septembra 2000 ta oprostitev razširjena na vse lastnike morskih gojišč.

(16)

Znesek te oprostitve je znašal 3,81 milijona eurov.

(17)

Minister za kmetijstvo in ribištvo je v dveh okrožnicah z dne 15. aprila 2000 in 13. julija 2000 sklenil, da bodo vsa podjetja v sektorju deležna 50-odstotnega zmanjšanja socialnih prispevkov, in sicer ribogojci za obdobje od 15. aprila 2000 do 15. julija 2000 ter ribiči za obdobje od 15. aprila 2000 do 15. oktobra 2000.

(18)

To zmanjšanje je zadevalo prispevke delodajalcev in delojemalcev in je veljalo za vse ribiče in ribogojce v Franciji in čezmorskih departmajih.

(19)

Načini zmanjšanja so se razlikovali glede na to, ali so bili prispevki nakazani ENIM (Nacionalnemu zavodu za invalidne pomorščake) ali MSA (Kmetijski vzajemni zavarovalnici).

(20)

Pri prispevkih, nakazanih ENIM, je stopnja zmanjšanja znašala 50 % za prispevke delojemalcev in tudi delodajalcev. Vendar so bile pri ladjah, pri katerih se ne uporablja plačevanje po deležu, oprostitve delodajalčevih prispevkov izjemoma zvišane na 75 %. Francija to drugačno stopnjo razlaga s tem, da obstaja pri plačilu po deležu tesna finančna solidarnost med ladjarjem in posadko glede na težave, s katerimi se srečujejo pri ribolovu, zlasti kar zadeva izpad prometa, medtem ko pri industrijski opremi, za katero ta vrsta plačila ne obstaja, največji del gospodarskih težav nosijo ladjarji.

(21)

Načini zmanjšanja prispevkov, dolgovanih MSA za ribogojce, ki jih pokriva ta sistem, so bili določeni v okrožnici ministrstva za kmetijstvo in ribištvo z dne 25. aprila 2000. Zmanjšanje je ustrezalo 50-odstotnemu prevzemu plačila prispevkov, ki jih lastniki in direktorji podjetij dolgujejo za tri dvanajstine prispevkov za leto 1999, in prispevkov, ki so jih dolžni plačati za svoje zaposlene za plače zadnjih treh mesecev leta 1999.

(22)

Te oprostitve so znašale 119 milijonov francoskih frankov (18,2 milijona eurov).

(23)

Ukrepi, opisani v oddelkih A in B, so bili sprejeti po onesnaženju zaradi brodoloma tankerja Erika12. decembra 1999 in hudem neurju 26. in 27. decembra 1999.

(24)

Analizirani so bili glede na člen 87(2)(b) Pogodbe, ki pravi, da so „pomoči za odpravo škode, nastale zaradi naravnih nesreč ali drugih izrednih dogodkov“, skladne s skupnim trgom. Dejansko se lahko na eni strani onesnaženje, ki je sledilo brodolomu tankerja Erika, označi kot izredni dogodek v smislu omenjenega člena. Na drugi strani se lahko neurje 26. in 27. decembra 1999 zaradi izjemne in neobičajne moči označi kot naravna nesreča.

(25)

V zvezi s tem je vloga Komisije preveriti, ali ni bila kompenzacija škode, nastale zaradi teh dogodkov, prekomerna.

(26)

Ukrepi, za katere se je začel uradni postopek preiskave, so oprostitev socialnih prispevkov za prvo četrtletje 2000 (ali povprečno četrtletje), finančne olajšave in oprostitev državnih pristojbin.

(27)

Ukrep oprostitve socialnih prispevkov se je izvedel potem, ko je center za nadomestilo škode obravnaval položaj podjetij, ki so bila morebitni upravičenci. Trajanje oprostitve od enega do treh mesecev se je prilagodilo glede na utrpelo škodo. Ta ukrep oprostitve je dopolnil druge sprejete ukrepe (izvedbo sistema za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč, pomoči za obnovo materiala in zalog ter predplačila odškodnine, ki jo mora nakazati FIPOL). Komisija je glede na dobljene informacije ocenila, da ni sposobna preveriti, ali je bila kompenzacija škode s to oprostitvijo socialnih prispevkov na splošno prekomerna.

(28)

Tudi finančne olajšave so dopolnile druge sprejete ukrepe. Komisija se tudi tu ni bila sposobna prepričati, ali je bila kompenzacija škode s temi finančnimi olajšavami na splošno prekomerna.

(29)

Tudi ukrep oprostitve državnih pristojbin je dopolnil druge sprejete ukrepe. Poleg tega se glede na informacije, s katerimi je razpolagala Komisija, zdi, da so bili vsi ribogojci iz šestih zadevnih departmajev deležni tega ukrepa. Francija ni navedla razlogov, zakaj se je ta ukrep oprostitve uporabil za vse izvajalce dejavnosti v teh departmajih. Komisija torej tudi tu ni mogla preveriti, ali je bila kompenzacija škode s to oprostitvijo državnih pristojbin na splošno prekomerna.

(30)

Ker Komisija ni mogla preveriti, ali je bila kompenzacija škode na splošno prekomerna, ni mogla razglasiti, da so ti različni ukrepi združljivi s skupnim trgom na podlagi člena 87(2)(b) Pogodbe.

(31)

Ti ukrepi so se v zvezi z nepriglašenimi pomočmi analizirali z vidika smernic za obravnavo državnih pomoči v ribiškem in ribogojnem sektorju (2), sprejetih leta 1997 in veljavnih v času dogodkov (v nadaljevanju „smernice iz leta 1997“). Ker imajo zadevne pomoči značilnost pomoči za tekoče poslovanje, je Komisija uporabila tretjo alineo četrtega pododstavka točke 1.2 smernic iz leta 1997, ki določa splošno načelo nezdružljivosti pomoči za tekoče poslovanje s skupnim trgom. Na podlagi informacij, ki jih je imela na voljo, je menila, da ostajajo dvomi o združljivosti zadevnih ukrepov s skupnim trgom.

(32)

Po mnenju Francije so se vsi dodatni ukrepi zmanjšanja v korist vseh ribogojcev in ribičev v Franciji in čezmorskih departmajih sprejeli, da bi nadomestili gospodarsko škodo, ki so jo utrpela podjetja v tem sektorju zaradi propadanja trga, kar je bila posledica slabe podobe morskih proizvodov po onesnaženju zaradi brodoloma tankerja Erika.

(33)

Zmanjšanje socialnih prispevkov se je uporabilo za obdobje od 15. aprila do 15. julija 2000.

(34)

Po mnenju Francije je propadanje trga povzročilo zmanjšanje prodaje školjk na drobno v prvem četrtletju 2000 za 9 % po količini in 5 % po vrednosti. Poleg tega je imelo neurje negativne posledice za gospodarski položaj celotne mreže gojiteljev školjk, saj ima Charente-Maritime osrednjo vlogo pri trženju ostrig v Franciji.

(35)

Vendar Francija ni priskrbela nobenega podatka o povezavi med višino gospodarske škode, ki jo je izlitje nafte povzročilo vsem gojiteljem školjk, in zneskom oprostitve socialnih prispevkov v zadevnem obdobju. Komisija torej ni bila sposobna preveriti, ali je ta oprostitev ustrezala vrednosti nastale škode, ne da bi bila pri tem kompenzacija prekomerna.

(36)

Ker je imel ta ukrep značilnost pomoči za tekoče poslovanje, je Komisija na podlagi tretje alinee četrtega pododstavka točke 1.2 smernic iz leta 1997 menila, da na podlagi informacij, ki jih je imela na voljo, obstajajo dvomi o združljivosti tega ukrepa s skupnim trgom.

(37)

Zmanjšanje socialnih prispevkov se je uporabilo za obdobje od 15. aprila do 15. oktobra 2000.

(38)

Po mnenju Francije je bilo ugotovljeno splošno upadanje trga morskih proizvodov s trajnim zmanjševanjem povpraševanja zaradi zaskrbljenosti potrošnikov o vplivu izlitja nafte na zdravje.

(39)

Francija je priskrbela različne statistične podatke o prodaji ribiških proizvodov na drobno, ki so utemeljevali to zmanjšanje. Komisija je te podatke sprejela v vednost. Vendar je Komisija v pismu Franciji, v kateri jo je obvestila o začetku uradnega postopka preiskave, zlasti opozorila, da se je glede na druge informacije v prvem četrtletju 2000 vrednost prodaje na dražbi povečala za 3 % v primerjavi s preteklim letom in da so umiki ostali pod 1,5 % raztovorjenih količin za vse glavne vrste, kar je enako stopnji, zabeleženi v letu 1999 za isto obdobje. Poleg tega se je ta oprostitev uporabila za vsa francoska ribiška podjetja, tudi tista iz čezmorskih departmajev.

(40)

Komisija se je poleg tega seznanila z nekaterimi podatki, ki jih je objavila Agence France-Presse, ali so bili objavljeni v tisku, po katerih naj bi bil namen teh zmanjšanj socialnih prispevkov nadomestiti zvišanje cene goriva, ki so ga opažali že nekaj mesecev.

(41)

Komisija je na podlagi vseh teh informacij menila, da Francija ni predložila vseh podatkov, ki bi omogočili ugotoviti, ali je omenjeni položaj ustrezal nadomestilu gospodarske škode, ki so jo podjetja utrpela zaradi propadanja trga morskih proizvodov. Ker ima ta ukrep značilnost pomoči za tekoče poslovanje, je Komisija na podlagi tretje alinee četrtega pododstavka točke 1.2 smernic iz leta 1997 menila, da so na podlagi informacij, ki jih je imela na voljo, obstajali resni dvomi o združljivosti tega ukrepa s skupnim trgom.

(42)

Francija navaja, da je namen finančnih olajšav, odobrenih v okviru načrta za spremembo dolga, pomagati najšibkejšim podjetjem pri premagovanju izrednega položaja, povezanega z nastalimi katastrofami, in ne nadomestiti izgube. Do tega ukrepa so bila upravičena samo najšibkejša podjetja.

(43)

Francija glede možnosti prekomerne kompenzacije utrpele škode navaja, da je bil namen postopka, uvedenega za zmanjšanje socialnih prispevkov in finančnih bremen, ravno preprečiti to prekomerno kompenzacijo. Departmajski centri za nadomestilo škode, ki so jih vzpostavili v prizadetih departmajih, so ocenili splošni gospodarski položaj vsakega podjetja in potrdili zneske, odobrene na podlagi nastale škode.

(44)

Francija je ugotovila, da se je omejitev upravičenosti do zmanjšanja samo na ribogojce, ki sta jih prizadela neurje in izlitje nafte, izkazala za nezadostno. Splošni položaj verige se je izkazal za dovolj zaskrbljujočega, da je upravičil pomoč za vse. Medijski vpliv izlitja nafte v javnem mnenju je med potrošniki povzročil poslabšanje podobe morskih proizvodov in posebno gojenih školjk ne glede na njihovo poreklo. Glede na študijo, opravljeno za Nacionalni medstrokovni urad za morske proizvode in ribogojstvo (OFIMER), je bil izpad prometa gojiteljev školjk ocenjen na 51 milijonov FRF (7,77 milijona eurov) za štirimesečno obdobje od 17. decembra 1999 do 16. aprila 2000.

(45)

Za rešitev tega položaja so bili sprejeti splošni ukrepi: splošno zmanjšanje socialnih prispevkov in oprostitev državnih pristojbin. Zmanjšanje socialnih prispevkov je pomenilo pomoč v višini 3,35 milijona eurov. Oprostitev državnih pristojbin je znašala 3,81 milijona eurov. Skupni znesek je torej ostal pod 7,77 milijona eurov, na kolikor je bil v študiji za OFIMER ocenjen upad prometa.

(46)

Francija spodbija argumente, zaradi katerih je Komisija začela uradni postopek preiskave. Navaja, da sta šok zaradi izlitja nafte in medijsko napihovanje njenih resničnih ali v strahu pričakovanih posledic povzročila močno poslabšanje podobe morskih proizvodov; prizaneseno ni bilo nobeni panogi niti območju.

(47)

Navaja, da izbrano obdobje za zmanjšanje (od 15. aprila do 15. oktobra 2000) dejansko ustreza dejavnosti ladij v prvih šestih mesecih leta, ker poravnava socialnih prispevkov v resnici zadeva dejavnost podjetij v predhodnih treh mesecih. Ta razlika je omogočila zagotovitev natančnega upoštevanja dejavnosti ribičev v času največjih težav, se pravi v šestih mesecih po obeh katastrofah decembra 1999. Francija zato meni, da se Komisija v svoji analizi ne bi smela sklicevati na poročilo o položaju na trgu Flash Eco OFIMER z dne 16. februarja 2001.

(48)

Francija meni, da se Komisija tudi ne bi smela sklicevati na poročilo o položaju na trgu OFIMER za obdobje od januarja do aprila 2000, ker temelji na ocenah, saj so bili podatki za marec in april zelo približni. Razlike, ki jih je odkrila Komisija, niso izhajale iz razlike v oceni, temveč iz običajnega statističnega odstopanja med trenutnimi bruto podatki ter njihovo dokončno potrditvijo. Torej se je treba omejiti na podatke iz sporočila z dne 6. aprila 2001, ki ga je Francija Komisiji poslala za preiskavo tega dosjeja; gre za dokončne podatke o zadevnem obdobju.

(49)

Francija poleg tega navaja, da so bile na podlagi mesečnih sintez OFIMER raztovorjene količine v prvih šestih mesecih stabilne v primerjavi z istim obdobjem leta 1999, čeprav so bila v kratkih obdobjih ugotovljena včasih velika znižanja, ki so se očitno ujemala z večjo medijsko pozornostjo. Vendar se je v tem obdobju število umikov povečalo za 28 % v primerjavi z letom 1999, predvsem v prvih mesecih leta (januar: × 92 %, februar: × 66 %, marec: × 35 %). Raven umika za nekatere vrste je bila izredno visoka (škampi: × 175 %, morska spaka: 161 %, morski pajek: × 5), kar priča o psihološkem učinku izlitja nafte na vedenje potrošnika.

(50)

V prvem četrtletju 2000 se je prodaja zmanjšala, ker se je količina umaknjenih proizvodov izrazito povečala, čeprav so raztovorjene količine ostale razmeroma enake. Poraba svežih morskih proizvodov se je zmanjšala za 7 % (6 % za ribe, 9 % za školjke ter 6,5 % za rake in zlasti za kozice).

(51)

Cene so se znižale za 6 % v primerjavi z januarjem 1999 in to znižanje je vztrajalo pri cenah vrst, ki so bistvene za ravnotežje podjetij. Od 49 pomembnih vrst, ki jih spremlja OFIMER, je bilo znižanje ugotovljeno za 34 vrst januarja 2000, 26 februarja 2000 in 21 marca 2000. Enako je bilo zabeleženo stalno znižanje za celotno obdobje za glavne ulovljene vrste.

(52)

Francija dodaja, da potrošnik ni imel možnosti zlahka razlikovati morske proizvode po njihovem poreklu in da na umik ni vplivalo območje proizvodnje. Sumničavost, ki so jo sprožile posledice izlitja nafte, je torej prizadela vse morske proizvode povprek, ne glede na to, ali so bili iz Francije ali čezmorskih departmajev. Po mnenju Francije carinski podatki za te departmaje to potrjujejo in nobenega razloga ni bilo, da bi bili ribiči iz teh departmajev izključeni iz sistema podpore, ki ga je vzpostavila vlada.

(53)

Francija nazadnje pripominja, da Komisija ni verjela člankom v tisku, ki ji jih je poslala v ilustracijo, je pa nasprotno zelo upoštevala komentarje, ki so jih nekateri novinarji izrazili na strokovnih sejmih. Tem komentarjem dodaja različne članke in dodatne dokumente, ki dokazujejo pozornost, ki so jo mediji namenili temu dogodku, in pričajo o sumničavosti, ki je povzročila zmanjšanje naklonjenosti potrošnika do morskih proizvodov. Poleg tega zavrača predpostavko, ki jo je Komisija izrazila v pismu, v katerem jo obvešča o začetku uradnega postopka preiskave, da je bil resnični namen zmanjšanja socialnih prispevkov nadomestiti zvišanje stroškov za gorivo, ki so ga opažali že nekaj mesecev.

(54)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe „so pomoči v kateri koli obliki, ki jih odobrijo države ali izvirajo iz državnih sredstev in ki izkrivljajo ali lahko izkrivijo konkurenco s podpiranjem nekaterih podjetij ali proizvodenj, nezdružljive s skupnim trgom, če prizadenejo trgovino med državami članicami“.

(55)

Različni ukrepi, ki so predmet te odločbe (zmanjšanje socialnih prispevkov in finančnih bremen, oprostitev državnih pristojbin), so ukrepi, ki dajejo ugodnost podjetjem s posebno dejavnostjo, to je ribogojnim in ribolovnim podjetjem. Dejansko so oproščena plačila nekaterih dajatev, ki bi jih običajno morala plačati.

(56)

Ti ukrepi državi povzročajo izgubo sredstev, bodisi neposredno (finančne olajšave in oprostitev državnih pristojbin) bodisi posredno, ker mora država nadomestiti izgube organa, ki zbira socialne prispevke. Torej obstajajo državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(57)

Ker se poleg tega proizvodi upravičenih podjetij prodajajo na trgu Skupnosti, ukrepi, ki jih je sprejela Francija, krepijo položaj teh podjetij na francoskem trgu v primerjavi s podjetji iz drugih držav članic, ki želijo na ta trg pripeljati svoje proizvode (ribogojne in ribiške proizvode ali druge konkurenčne prehrambne izdelke), in tudi na trgih drugih držav članic v primerjavi s podjetji, ki na njih delujejo (kar zadeva iste proizvode). Zato zadevni ukrepi izkrivljajo ali lahko izkrivijo konkurenco ter lahko prizadenejo trgovino med državami članicami.

(58)

Takšni ukrepi so načelno prepovedani v skladu z istim členom 87(1) Pogodbe. Te ukrepe se lahko obravnava kot združljive s skupnim trgom, samo če so lahko deležni enega od odstopanj, ki jih predvideva Pogodba. V zvezi s pomočmi, ki koristijo ribogojnicam in ribiškim podjetjem, se morajo ukrepi analizirati z vidika smernic iz leta 1997, kot je že bilo narejeno v predhodni preiskavi.

(59)

Komisija je začela uradni postopek preiskave nekaterih ukrepov, sprejetih v korist ribogojcev po dogodkih decembra 1999, ker se ni mogla prepričati, ali je bila s kopičenjem različnih pomoči, med katerimi so bile pomoči, ki jih je Komisija že pozitivno ocenila, kompenzacija škode na splošno prekomerna.

(60)

Komisija opozarja, da je uradni postopek preiskave zadeval naslednje ukrepe pomoči:

(61)

V zvezi z oprostitvijo socialnih prispevkov in finančnimi olajšavami je bil glede na dobljene dodatne informacije namen postopka, vzpostavljenega v Franciji, ki je v vsakem zadevnem departmaju ustanovila departmajski center za nadomestilo škode, kjer so zastopane različne zadevne državne službe, bančne ustanove in strokovnjaki, ravno preprečiti tveganje za prekomerno kompenzacijo. Francija opozarja, da so departmajski centri za nadomestilo škode obravnavali vsak primer posebej in da je ta preiskava omogočila prilagoditi odobrene pomoči glede na položaj podjetij in preprečiti prekomerno kompenzacijo.

(62)

Komisija na podlagi teh informacij ugotavlja, da je Francija uvedla ustrezen postopek, s katerim je preprečila prekomerno kompenzacijo utrpele škode. Zato meni, da je bil dejansko edini namen teh pomoči nadomestiti škodo, ki je nastala zaradi dveh izrednih dogodkov, neurja in brodoloma Erike decembra 1999.

(63)

Oprostitev socialnih prispevkov in finančne olajšave je torej treba razglasiti kot združljive s skupnim trgom na podlagi člena 87(2)(b) Pogodbe.

(64)

Oprostitev državnih pristojbin bo analizirana v oddelku C.1 spodaj, ker je ta ukrep koristil vsem ribogojcem v Franciji, kar je v nasprotju z informacijami, ki jih je Komisija poznala pred začetkom uradnega postopka preiskave. Francija je namreč v pismu z dne 21. junija 2000 obvestila Komisijo, da so bile koncesije za morska gojišča in dovoljenja za zajemanje vode v zadevnih departmajih oproščena plačila državne pristojbine za leto 2000. Ker Francija te oprostitve ni več omenila v naslednjih pismih, poslanih Komisiji, kjer je podrobno opisala vsebino izvedenih ukrepov, je Komisija v pismu z dne 21. junija 2001 Francijo vprašala, ali je bila ta oprostitev dejansko uporabljena, in v tem primeru od nje zahtevala ustrezne informacije. Francija je v svojem odgovoru z dne 13. avgusta 2001 navedla, da „so bili ribogojci iz departmajev Finistère, Morbihan, Loire-Atlantique, Vendée, Charente-Maritime in Gironde dejansko oproščeni plačila državne pristojbine za leto 2000“, pri čemer ni omenila, da je področje uporabe te oprostitve obsegalo več kot samo teh šest departmajev. Francija je šele v odgovoru na začetek uradnega postopka preiskave pojasnila, da je bil to splošen ukrep, ki se je torej uporabil za vse ribogojce v Franciji, enako kot zmanjšanje socialnih prispevkov.

(65)

Oprostitve državnih pristojbin za leto 2000 in zmanjšanja socialnih prispevkov za obdobje od 15. aprila do 15. julija 2000 so bili deležni vsi ribogojci v Franciji in čezmorskih departmajih.

(66)

Po mnenju Francije so se ti ukrepi uvedli za nadomestilo izpada prometa, ki so ga vsi ribogojci na celotnem ozemlju utrpeli zaradi poslabšanja podobe gojenih školjk med potrošniki po brodolomu tankerja Erika. Glede na študijo, opravljeno za OFIMER, bi moral izpad prometa zaradi tega dogodka znašati 7,7 milijona eurov v primerjavi s preteklim letom.

(67)

Oprostitev državnih pristojbin v višini 3,81 milijona eurov in zmanjšanje socialnih prispevkov v višini 3,35 milijona eurov bi torej omogočila delno nadomestitev izgub prihodkov. Splošna pomoč za vso Francijo torej znaša 7,16 milijona eurov, kar je manj od ocenjene škode (7,7 milijona eurov).

(68)

Komisija na podlagi dobljenih informacij ne spodbija dejstva, da je prišlo do trenutnega poslabšanja razmer na trgu gojenih školjk. Vendar, kot je že navedla v sklepu o začetku uradnega postopka preiskave, je to poslabšanje razmer na trgu treba relativizirati; nenadnega in nepričakovanega zmanjšanja naklonjenosti potrošnikov ni bilo.

(69)

Komisija ugotavlja, da je letna vrednost proizvodov ribogojnega sektorja (gojenja školjk in ribogojstva) v celotni Franciji leta 1999 znašala 502 milijona eurov (poročilo za leto 2000 OFIMER). Tabela, kjer je prikazana ta vrednost, ne prikazuje deleža ribogojstva. Če se sklicujemo na drug vir (stran „ribogojstvo“ na spletni strani ministrstva za kmetijstvo (3)), bi ta delež (morskega in sladkovodnega ribogojstva) znašal 221 milijonov eurov. Vrednost proizvodnje gojenja školjk se torej lahko oceni na 281 milijonov eurov.

(70)

Izpad prometa zaradi poslabšanja podobe školjk je torej lahko ocenjen v odstotkih na 7,7/281 oziroma 2,7 % vrednosti proizvodnje v preteklem letu. Odobrene odškodnine v znesku 7,16 milijona eurov torej pomenijo 7,16/281 oziroma 2,5 % prometa.

(71)

Komisija meni, da je treba škodo manjšega obsega všteti v kategorijo stroškov, ki jih morajo podjetja nositi v okviru svojega normalnega delovanja. Vsaka gospodarska dejavnost je namreč podvržena različnim večjim ali manjšim tveganjem (nihanje cene proizvodnih dejavnikov, nihanje prodajne cene proizvodnje, morebitno povečanje nekaterih stroškov itd.) zaradi najrazličnejših nepredvidenih dogodkov. Komisija meni, da ta tveganja, kadar povzročijo manjšo škodo, ne dajejo pravice do nadomestila, ker bi zaradi tega a contrario morali upoštevati, da bi gospodarski subjekti lahko zahtevali takšno nadomestilo od trenutka, ko bi utrpeli posledice kakršnega koli nepredvidenega dogodka. Komisija za primer in v skladu s to smernico meni, da se v kmetijstvu zahteva prag izgub v višini 30 % (20 % v revnih območjih), da se pomoč lahko razglasi za združljivo s skupnim trgom na podlagi člena 87(2)(b) Pogodbe.

(72)

Zato ukrepi zmanjšanja socialnih prispevkov in oprostitve državnih pristojbin, namenjeni odobritvi nadomestila za izpad prometa v višini samo 2,7 %, načelno ne morejo biti razumljeni kot združljivi s skupnim trgom na podlagi člena 87(2)(b) Pogodbe. Poleg tega ti ukrepi pomoči ne ustrezajo nobenemu odstopanju, predvidenemu v smernicah za leto 1997. Torej se jih mora načelno razumeti kot nezdružljive s skupnim trgom.

(73)

Vendar Komisija v zvezi z ukrepi, uporabljenimi za ribogojce v departmajih na atlantski obali od Finistère do Gironde, ugotavlja, da so bili namenjeni nadomestilu škode in neposredno povezani z enim od dveh dogodkov decembra 1999, tj. brodolomom tankerja Erika. Te ukrepe pomoči se torej lahko na splošno oceni skupaj z drugimi pomočmi, dodeljenimi zaradi teh dogodkov. Gre za pomoči, za katere je Komisija v pismu z dne 11. decembra 2001 že izrazila pozitivno mnenje o njihovi združljivosti s skupnim trgom (izvedba sistema za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč, pomoč pri obnovi materiala in zalog, predplačilo za odškodnine FIPOL), ali pomoči, o katerih Komisija izraža pozitivno mnenje v tej direktivi (zmanjšanje socialnih prispevkov za prvo četrtletje 2000 in finančne olajšave – glej oddelek B).

(74)

Ker so bile te pomoči razglašene kot združljive s skupnim trgom na podlagi člena 87(2)(b), je treba znesek dodatnega nadomestila v višini 2,5 % prometa vključiti v splošno pomoč, ki so jo prejeli ribogojci (ta 2,5-odstotni delež oziroma 7,16 milijona eurov/281 milijonov eurov je bil izračunan na nacionalni ravni; isti odstotni delež se lahko kot povprečje uporabi za vsak obrat). Poleg tega se, ob upoštevanju te nizke relativne vrednosti in ker druge pomoči ne nadomestijo celotne nastale škode, prepreči tveganje prekomerne kompenzacije.

(75)

Ocena izgub in dodelitev pomoči za njihovo nadomestitev bi se morali izvesti na ravni vsakega posameznega obrata, da bi preverili, ali je znesek celotne škode, ki jo je utrpelo vsako od podjetij, potem ko se ji prišteje izpad prometa zaradi poslabšanja podobe školjk v višini 2,7 %, velik. Metoda Francije ne ustreza tej shemi, ker se uporablja za vse proizvajalce na zadevnem območju (v departmajih na atlantski obali od Finistère do Gironde). Vendar lahko Komisija v tem primeru oceni, da je ta metoda sprejemljiva in da se jo je dalo razumno uporabiti za lažje administrativno vodenje zaradi razširjenega območja, kjer so ti dogodki vplivali, in velikega števila prizadetih podjetij.

(76)

Iz tega sledi, da se ti ukrepi oprostitve državnih pristojbin in zmanjšanja socialnih prispevkov ne morejo razumeti kot združljivi s skupnim trgom na podlagi člena 87(2)(b) Pogodbe, kadar so jih bila deležna ribogojna podjetja zunaj departmajev, ki sta jih prizadela zadevna dogodka. Nasprotno se jih da razumeti kot združljive s skupnim trgom, kadar so jih bila deležna podjetja v departmajih na atlantski obali od Finistère do Gironde.

(77)

Namen splošnega zmanjšanja socialnih prispevkov v korist ribičev na celotnem ozemlju Francije je bil po mnenju Francije kompenzirati mrtvilo na trgu ribiških proizvodov. To zmanjšanje velja za obdobje od 15. aprila do 15. oktobra 2000.

(78)

Komisije podatki, ki jih je predložila Francija, niso prepričali, zlasti zaradi drugih informacij iz OFIMER (informacije, ki so na voljo na spletni strani tega javnega organa (4), zato se je odločila začeti uradni postopek preiskave.

(79)

Francija je v sporočilu z dne 5. marca 2002 v odgovor na začetek uradnega postopka preiskave navedla, da so informacije v sporočilu z dne 5. aprila 2001 dokončni podatki o zadevnem obdobju; po njenem mnenju se Komisija ne bi smela opirati na informacije na spletni strani OFIMER.

(80)

Komisija zavrača ta argument. OFIMER je namreč javni organ pod okriljem ministrstva za kmetijstvo in ribolov in ena od njegovih nalog je vsakodnevno spremljanje razvoja trga morskih in ribogojnih proizvodov, kot je napisano v predstavitvi na njegovi spletni strani. V ta namen ima opazovalnico gospodarstva. Meddražbena mreža zbira podatke o prodaji na vseh francoskih dražbah, da jih v sestavljeni obliki pošlje nazaj nastopajočim v verigi. Komisijo so zanimali ravno tovrstni sestavljeni podatki, ker so ji omogočili ponovno postavitev delnih podatkov, ki ji jih je Francija predložila za analizo tega sistema pomoči, v njihov splošni okvir.