17.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 71/1

(1)

Svet je julija 1999 z Uredbo (ES) št. 1728/1999 (2) uvedel dokončne protidampinške dajatve pri uvozu rezanih vlaken iz poliestra („RVP“) s poreklom iz Tajvana.

(2)

Svet je decembra 2000 z Uredbo (ES) št. 2852/2000 (3) uvedel dokončne protidampinške dajatve pri uvozu rezanih vlaken iz poliestra s poreklom, med drugim, iz Republike Koreje.

(3)

Raven dokončnih protidampinških dajatev, določena za proizvajalce-izvoznike v Republiki Koreji in Tajvanu, ki je predmet zgoraj omenjenih preiskav, izražena kot odstotek vrednosti CIF, meja Skupnosti, je bila sledeča:

(4)

Komisija je 19. decembra 2003 z obvestilom („obvestilo o začetku“) v Uradnem listu Evropske unije  (4) objavila začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom rezanih vlaken iz poliestra v Skupnost iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in Saudove Arabije.

(5)

Na isti dan je Komisija v skladu s členom 11(3) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 („osnovna uredba“), z obvestilom v Uradnem listu Evropskih skupnosti  (5), objavila začetek vmesnega pregleda dokončnih protidampinških dajatev, ki so bile uvedene za uvoz RVP iz Republike Koreje in Tajvana z Uredbama (ES) št. 1728/1999 in (ES) št. 2852/2000.

(6)

Protidampinške preiskave so bile uvedene na podlagi pritožbe in zahtevka, ki ga je Comité International de la Rayonne et des Fibres Synthétiques („CIRFS“ ali „pritožnik“) vložil v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 40 %, proizvodnje RVP Skupnosti. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu zadevnega izdelka in o znatni škodi, ki iz tega izvira, kar se je štelo kot zadostno, da se upraviči začetek postopka.

(7)

Trenutno veljajo dokončni protidampinški ukrepi pri uvozu RVP iz (i) Avstralije, Indonezije in Tajske, ki so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 1522/2000 (6); iz (ii) Indije, ki so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 2852/2000; pa tudi iz (iii) Belorusije, ki so bili uvedeni z Uredbo (ES) 1799/2002 (7).

(8)

Komisija je znane proizvajalce-izvoznike v LRK, Saudovi Arabiji, Koreji in Tajvanu; uvoznike/trgovce in njihova združenja ter uporabnike, za katere se ve, da jih postopek zadeva; predstavnike zadevnih držav izvoznic; pritožnika in druge znane proizvajalce Skupnosti uradno obvestila o začetku postopka. Zainteresiranim strankam je bila ponujena možnost, da svoja stališča izrazijo pisno in v časovnem okviru, ki je določen v obvestilih o začetku, zahtevajo zaslišanje.

(9)

Zaradi velikega števila kitajskih, tajvanskih in korejskih proizvajalcev-izvoznikov, navedenih v pritožbi in v zahtevku, ter velikega števila uvoznikov Skupnosti, ki uvažajo zadevni izdelek, je bilo v obeh obvestilih o začetku predvideno vzorčenje za določitev dampinga in škode, v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(10)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno in, če je, izbrala vzorec, so se morali vsi proizvajalci-izvozniki v državah, omenjenih v uvodni izjavi (9), in uvozniki Skupnosti prijaviti Komisiji in zagotoviti, kot je bilo določeno v obvestilih o začetku, osnovne informacije o njihovih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom v obdobju od 1. januarja 2003 do 30. novembra 2003 („obdobje vzorčenja“).

(11)

Po pregledu informacij, ki so jih predložili kitajski proizvajalci-izvozniki, in zaradi majhnega števila odgovorov na vprašanja o vzorčenju, je bilo sklenjeno, da v zvezi s kitajskimi proizvajalci-izvozniki vzorčenje ni potrebno.

(12)

V primeru Koreje je na vprašanja o vzorčenju odgovorilo devet proizvajalcev-izvoznikov. V vzorcu so bili izbrani trije največji proizvajalci-izvozniki glede na izvozne količine. Ena od izbranih družb je kasneje preklicala sodelovanje, zato jo je nadomestila četrta največja družba glede na izvozno količino. Končni vzorec je predstavljal več kot 80 % prijavljenega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost v obdobju vzorčenja in je bil sestavljen iz naslednjih družb:

(13)

V primeru Tajvana je na vprašanja o vzorčenju odgovorilo in izvozno prodajo zadevnega izdelka v Skupnost v času obdobja vzorčenja prijavilo pet družb. V vzorcu so bile izbrane tri največje družbe glede na izvozne količine. Kasneje pa se je zdelo, da ena od izbranih družb v obdobju vzorčenja zadevnega izdelka ni izvažala za porabo v Skupnosti. Zato jo je bilo treba izključiti iz vzorca. Tudi za četrto največjo družbo, ki je nato bila povabljena, da izpolni vprašalnik, se je zdelo, da je bila v enakem položaju. Vsakršno dodatno vključevanje kakšne druge družbe v vzorec, bi pomenilo podaljšan rok za izpolnitev vprašalnika in ogrozilo pravočasno izvedbo preiskave na tisti stopnji. V vsakem primeru pa sta družbi, ki sta ostali, predstavljali več kot 95 % izvoza zadevnega izdelka v Skupnost v obdobju vzorčenja, kar se obravnava kot reprezentativni vzorec. Vzorec je bil torej sestavljen iz naslednjih družb:

(14)

Kar zadeva uvoznike v Evropsko skupnost, je bilo za vzorec sprva izbranih pet družb, ki niso bile povezane s proizvajalci-izvozniki, na podlagi količine njihovega uvoza iz zadevnih držav. Ena od treh izbranih družb je bila kasneje obravnavana kot nesodelujoča in se je zato ne upošteva v vzorcu. Preostale štiri družbe v vzorcu predstavljajo 14,6 % skupnega zadevnega uvoza. Končni vzorec je bil sestavljen iz naslednjih družb:

(15)

Komisija je kitajskim proizvajalcem-izvoznikom, za katere ve, da jih to zadeva, poslala obrazce zahtevka za tržno gospodarsko obravnavo („MET“) ali individualno obravnavo („IT“). Zahtevke za MET ali za IT, v primeru, da se v teku preiskave ugotovi, da proizvajalci-izvozniki ne izpolnjujejo pogojev za MET, je prejela od petih proizvajalcev-izvoznikov in dveh povezanih družb.

(16)

Komisija je vsem strankam, za katere ve, da jih postopek zadeva, in drugim družbam, ki so se same prijavile v rokih, določenih v obvestilih o začetku, poslala vprašalnike. Odgovore je prejela od petih kitajskih proizvajalcev-izvoznikov, dveh proizvajalcev-izvoznikov iz Saudove Arabije, treh korejskih proizvajalcev-izvoznikov, vključenih v vzorec, dveh tajvanskih proizvajalcev-izvoznikov, vključenih v vzorec, petih uvoznikov v Skupnosti, povezanih z izvozniki iz Saudove Arabije, enega uvoznika v Skupnosti, ki zadevni izdelek uvaža iz Koreje, dveh nepovezanih uvoznikov, vključenih v vzorec, šestih proizvajalcev industrije Skupnosti, dveh proizvajalcev, ki nista pritožnika, dveh dobaviteljev surovin, desetih uporabnikov in enega proizvajalca v primerljivi državi – Združenih državah Amerike („ZDA“).

(17)

Komisija je iskala in preverjala informacije, ki so se ji zdele potrebne za določanje dampinga, znatne škode, ki izvira iz tega, in interesa Skupnosti. Kontrolni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(18)

Zaradi potrebe po ugotovitvi normalne vrednosti za proizvajalce-izvoznike v LRK, katerim MET morda ne bo odobren, je bil obisk zaradi preveritve, z namenom ugotovitve normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države, ZDA, izveden v prostorih naslednje družbe:

(19)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2003 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Ocenjevanje trendov v smislu analize povzročene škode je zajemalo obdobje od 1. januarja 2000 do konca OP („zadevno obdobje“).

(20)

Vse stranke so bile obveščene o ključnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi se predlagalo sledeče:

V skladu z določbami osnovne uredbe je bilo strankam odobreno obdobje, v katerem so lahko dale izjave v zvezi s tem razkritjem.

(21)

Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile stranke, so bile obravnavane in dokončne ugotovitve so bile, kjer je to bilo primerno, ustrezno spremenjene.

(22)

Opredelitev zadevnega izdelka se sklada z opredelitvijo, ki se je uporabljala v preiskavah, omenjenih v uvodnih izjavah (1) in (2).

(23)

Zadevni izdelek so sintetična rezana vlakna iz poliestra, nemikana, nečesana in ne drugače pripravljena za predenje, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN 5503 20 00. Ponavadi se za ta izdelek uporablja ime rezana vlakna iz poliestra.

(24)

Izdelek je izhodiščni material, ki se uporablja pri različnih stopnjah proizvodnega postopka tekstilnih izdelkov. RVP se v Skupnosti porablja predvsem za predenje, tj. pri izdelavi filamentov za proizvodnjo tekstilnih izdelkov, pomešan z drugimi vlakni, npr. bombažem in volno ali, za netkano uporabo, npr. zapolnjevanje, tj. polnjenje ali oblazinjenje določenih tekstilnih izdelkov, npr. blazin, avtomobilskih sedežev in suknjičev.

(25)

Izdelek se prodaja v različnih tipih, ki jih je mogoče razpoznati po različnih lastnostih, kot so teža, trdnost, lesk in silikonska obdelava ali po uvrstitvi v družine izdelka, npr. okrogla, votla, bikomponentna vlakna in posebnosti, npr. obarvana ali trilobalna vlakna. Z vidika izdelka je mogoče razlikovati med primarnim RVP, izdelanim iz primarnih surovin, in regeneriranim RVP, izdelanim iz recikliranega poliestra. Končno, kakovost je lahko podstandardna ali prvorazredna.

(26)

Preiskava je pokazala, da imajo vsi tipi zadevnega izdelka, opredeljenega v uvodni izjavi (23), kljub razlikam v vrsti dejavnikov, kot je opredeljeno v prejšnji uvodni izjavi, enake osnovne fizične in kemične lastnosti ter se uporabljajo za enake namene. Zato in zaradi trenutnega protidampinškega postopka se vsi tipi zadevnega izdelka obravnavajo kot en izdelek.

(27)

Ugotovljeno je bilo, da imajo RVP, ki je uvožen iz zadevnih držav izvoznic in se prodaja v teh državah, izdelek, ki se izdeluje in prodaja na domačem trgu primerljive države (ZDA), pa tudi izdelek, ki ga izdeluje in prodaja v Skupnosti industrija Skupnosti, enake osnovne fizične in kemične lastnosti in enake uporabe. Zato se ti izdelki obravnavajo kot enaki v okviru pomena člena 1(4) osnovne uredbe.

(28)

Splošna metodologija, ki je določena v nadaljnjem besedilu, velja za vse proizvajalce-izvoznike v Republiki Koreji, Tajvanu, Saudovi Arabiji in, v največjem možnem obsegu, LRK. Sledeča predstavitev ugotovitev o dampingu za zadevne države torej opisuje le vprašanja, specifična za vsako posamezno državo izvoznico.

(29)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je bilo za vsakega sodelujočega proizvajalca-izvoznika najprej ugotovljeno, ali je njegova domača prodaja RVP reprezentativna, tj. ali je skupen obseg domače prodaje predstavljal vsaj 5 % skupnega obsega izvozne prodaje proizvajalca v Skupnost.

(30)

Komisija je nato opredelila tiste tipe RVP v domači prodaji, ki so bili identični ali neposredno primerljivi s tipi, prodanimi za izvoz v Skupnost. V zvezi s preiskavo na podlagi tipov izdelka in kot je navedeno v uvodni izjavi (27) je Komisija tipe izdelka v domači prodaji in izvožene tipe izdelka s podobnim poreklom, denom, sestavo, prerezom, leskom, barvo, silikonsko obdelavo, kakovostjo in uporabo obravnavala kot neposredno primerljive.

(31)

Za vsak tip izdelka, ki ga proizvajalci-izvozniki prodajajo na svojih domačih trgih in je neposredno primerljiv s tipom RVP, ki se prodaja za izvoz v Skupnost, je bilo ugotovljeno, ali je njegova domača prodaja dovolj reprezentativna za člen 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določenega tipa RVP se je obravnavala kot dovolj reprezentativna, če je skupen obseg domače prodaje tistega tipa izdelka v času OP predstavljal 5 % ali več skupnega obsega prodaje primerljivega tipa RVP, ki ga je določeni proizvajalec-izvoznik izvažal v Skupnost.

(32)

Komisija je nato preiskala, ali je domačo prodajo vsakega tipa RVP, ki se v domači prodaji prodaja v reprezentativnih količinah, mogoče obravnavati, kot da se izvaja v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe, tako da je ugotovila, kolikšen je delež dobičkonosne prodaje zadevnega tipa RVP neodvisnim strankam. V primerih, kjer je obseg prodaje tipa RVP, ki se je prodajal po neto cenah, ki so bile enake ali nad izračunanimi stroški proizvodnje, predstavljal več kot 80 % skupnega obsega prodaje tistega tipa in kjer je bila tehtana povprečna cena tistega tipa enaka ali nad stroški proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje tistega tipa izdelka v času OP, ne glede na to, ali je prodaja bila dobičkonosna ali ne. V primerih, kjer je obseg dobičkonosne prodaje tipa RVP predstavljal 80 % ali manj skupnega obsega prodaje tistega tipa ali kjer je bila tehtana povprečna cena tistega tipa nižja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje tistega tipa le, če je ta prodaja predstavljala 10 % ali več skupnega obsega prodaje tistega tipa.

(33)

V primerih, kjer je obseg dobičkonosne prodaje katerega koli tipa izdelka predstavljal manj kot 10 % skupnega obsega prodaje tistega tipa, se je obravnavalo, kot da tisti tip izdelka ni bil prodan v zadostnih količinah, da bi domača cena zagotovila primerno osnovo za vzpostavitev normalne vrednosti. Kjer domačih cen posameznega tipa izdelka, ki ga je proizvajalec-izvoznik prodajal, ni bilo mogoče uporabiti za vzpostavitev normalne vrednosti, je bila uporabljena drugačna metoda.

(34)

Preučeno je bilo, ali je normalno vrednost mogoče določiti na podlagi domačih cen drugih proizvajalcev v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe. Ker na voljo ni bilo zanesljivih domačih cen drugih proizvajalcev, je bila v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe uporabljena konstruirana normalna vrednost.

(35)

V skladu s členom 2(3) osnovne uredbe je bila normalna vrednost konstruirana na podlagi lastnih stroškov izdelave vsakega proizvajalca-izvoznika, razumljivega zneska za prodajo, splošnih in administrativnih („PS&A“) stroškov in za dobiček.

(36)

Zato je Komisija preučila, ali PS&A ter dobiček, ki ga je vsak zadevni proizvajalec-izvoznik imel na domačem trgu, predstavljajo zanesljive podatke.

(37)

Dejanski domači stroški PS&A so bili obravnavani kot zanesljivi, če je obseg domače prodaje zadevne družbe bilo mogoče jemati kot reprezentativen, kot je določeno v členu 2(2) osnovne uredbe. Domača stopnja dobička je bila določena na podlagi domače prodaje, izvedene v običajnem poteku trgovine.

(38)

V vseh primerih, kjer ti pogoji niso bili izpolnjeni, je Komisija preučila, ali bi bilo v skladu s členom 2(6)(a) osnovne uredbe mogoče uporabiti podatke drugih izvoznikov ali proizvajalcev na domačem trgu države porekla. Kjer so bili zanesljivi podatki na voljo samo za enega proizvajalca, ni bilo mogoče določiti povprečja, kot je navedeno v členu 2(6)(a) osnovne uredbe, in preučeno je bilo, ali so bili izpolnjeni pogoji člena 2(6)(b), tj. uporaba podatkov glede proizvodnje in prodaje enake splošne kategorije izdelkov za zadevnega izvoznika ali proizvajalca. Kjer ti podatki niso bili na voljo ali jih proizvajalec-izvoznik ni zagotovil, so bili PS&A ter dobiček določeni v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe, tj. na podlagi kakršne koli druge primerne metode.

(39)

V vseh primerih, kjer se je zadevni izdelek izvažal neodvisnim kupcem v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, tj. na podlagi dejansko plačanih oz. plačljivih izvoznih cen.

(40)

Kjer se je izvozna prodaja izvajala preko povezanega uvoznika in se ni štela za zanesljivo, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe konstruirana na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki prvič ponovno prodani neodvisnemu kupcu, primerno prilagojeni za vse stroške, ki so nastali med uvozom in ponovno prodajo, in za primerno stopnjo za PS&A ter dobička. V tej zvezi so bili uporabljeni stroški PS&A povezanega uvoznika. Praksa služb Komisije je določiti stopnjo dobička na podlagi informacij, ki jih predložijo sodelujoči nepovezani uvozniki.

(41)

Opozoriti je treba, da je preiskava pokazala, da en nepovezan uvoznik z zadevnim izdelkom trguje na pomožen način. Zato se stopnja dobička tega uvoznika ni upoštevala.

(42)

Normalna vrednost in izvozne cene za primerljive tipe so se primerjale na podlagi cene franko tovarna. Da bi zagotovili pravično primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so bile v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvedene ustrezne spremembe v obliki prilagoditev za razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Primerne spremembe so bile odobrene v vseh primerih, kjer je bilo ugotovljeno, da so primerne, točne in podprte s preverjenimi dokazi.

(43)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe, razen v primerih, opisanih v uvodni izjavi (45), je bila stopnja dampinga za vsakega proizvajalca-izvoznika določena na podlagi primerjave med tehtano povprečno vrednostjo s tehtano povprečno izvozno ceno za posamezen tip izdelka.

(44)

V enem primeru je bilo treba preučiti, ali je mogoče uporabiti metodo po transakcijah, ker metoda po povprečjih ni v celoti odražala stopnje dampinga, ki se je izvajal (glej uvodne izjave od (133) do (135)). Primerjava po transakcijah pa ni bila mogoča, ker se je število domačih poslov močno razlikovalo od števila izvoznih poslov. Ugotoviti ni bilo mogoče niti ene domače transakcije, ki bi se časovno ujemala s kakšno izvozno transakcijo.

(45)

V primerih, kjer se je vzorec izvoznih cen močno razlikoval v različnih časovnih obdobjih in metoda, opisana v uvodnih izjavah (43) in (44), ni v celoti odražala dampinga, ki se izvaja, se je v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe tehtana povprečna normalna vrednost primerjala s cenami vseh posameznih izvoznih poslov.

(46)

Za proizvajalce-izvoznike, za katere se je pokazalo, da so povezane družbe, je bila povprečna stopnja dampinga izračunana v skladu s standardno prakso Komisije za povezane proizvajalce-izvoznike.

(47)

Za nesodelujoče družbe je bila v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih podatkov določena stopnja „preostalega“ dampinga.

(48)

Za določitev stopnje preostalega dampinga je bila najprej določena stopnja sodelovanja. Stopnja sodelovanja je bila visoka, če je bila količina izvoza sodelujočih proizvajalcev-izvoznikov blizu količini, ki jo je za zadevno državo zagotovil Eurostat, in ni bilo vzroka za prepričanje, da se je kateri koli proizvajalec-izvoznik vzdržal sodelovanja. Sklenjeno je bilo, da se stopnja preostalega dampinga v tem primeru določi po stopnji sodelujoče družbe z najvišjo stopnjo dampinga, zato da se zagotovi učinkovitost kakršnega koli ukrepa.

(49)

Kjer je bila stopnja sodelovanja nizka, je bila stopnja preostalega dampinga določena na podlagi najvišjega dumpinškega in reprezentativnega modela za drugega sodelujočega proizvajalca. Ta pristop je bil potreben tudi zato, da nesodelovanje ne bi prinašalo bonusa, in zato, ker ni bilo nobenih znakov, da je nesodelujoča stranka damping izvajala na nižji stopnji.

(50)

V protidampinških preiskavah v zvezi z uvozi iz LRK se za tiste proizvajalce, ki izpolnjujejo merila, določene v členu 2(7)(c), normalna vrednost določi v skladu z odstavki od 1 do 6 člena 2 osnovne uredbe.

(51)

Merila v členu 2(7)(c) osnovne uredbe, katerih izpolnjevanje morajo zadevne družbe dokazati, so na kratko in za lažjo referenco v povzeti obliki navedeni spodaj:

(52)

Pet proizvajalcev-izvoznikov iz LRK je zahtevalo MET v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in odgovorilo na obrazce zahtevka MET za proizvajalce-izvoznike. Komisija je za te družbe poiskala, in v njihovih prostorih tudi preverila, vse informacije, ki so jih te družbe predložile v zahtevkih MET in so se Komisiji zdele potrebne.

(53)

Preiskava je pokazala, da samo ena od petih zgoraj omenjenih družb izpolnjuje vse zahtevane pogoje in ji je zato MET bil odobren. Proizvajalec-izvoznik v LRK, ki mu je MET bil odobren, je:

(54)

Preostali štirje zahtevki so bili zavrnjeni. Spodnja tabela povzema odločitve za štiri družbe, ki jim MET ni bil odobren, za vsakega od petih meril, določenih v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(55)

Zadevnim strankam je bila ponujena priložnost, da izrazijo pripombe na zgornje ugotovitve. Nobena od štirih družb, ki jim MET ni bil odobren, se z odločitvami ni strinjala; vse so trdile, da bi jim bilo treba MET odobriti.

(56)

V zvezi s prvim merilom, tj. da so poslovne odločitve izvedene kot odgovor na razmere na trgu, brez večjega poseganja države, in da stroški odražajo tržne vrednosti, je ena družba ugovarjala sklepu Komisije, da je prejela državno subvencijo in da zato stroški niso v celoti odražali tržnih vrednosti. V tem primeru je delničar v kolektivni lasti prispeval premoženje, ko je družba bila ustanovljena, in ni prejel nadomestila za povečano vrednost družbe, ko je kasneje prodajal svoje delnice. Med preverjanjem na kraju samem so bili zbrani dokazi, ki potrjujejo, da delničar v državni lasti ni prejel nadomestila za takšno povečanje vrednosti. Zaradi te finančne koristi družbi ni bilo treba plačati tržne vrednosti za sredstva, ki so potrebna za proizvodnjo zadevnega izdelka. Na podlagi tega se sklepi v zvezi s stroški in vložki niso obravnavali, kot da so izvedeni kot odgovor na razmere na trgu.

(57)

Poleg tega pa je družba poskušala skriti možno poseganje države. Pri pregledu prevoda kitajske različice komercialnega dovoljenja družbe je bilo ugotovljeno, da so bile informacije v zvezi s poslovnim obsegom njenega delničarja, zlasti sklicevanje na upravo in delovanje sredstev v lasti mesta, očitno izpuščene. Zato je bilo treba zaključiti, da proizvajalec-izvoznik ni zagotovil zadostnih informacij, da je deloval v okviru pogojev tržnega gospodarstva. Noben argument, ki ga je zadevna družba predstavila po obvestilu, ni spremenil tega sklepa, zato je bil zahtevek zavrnjen.

(58)

V zvezi z drugim merilom, tj. da imajo podjetja en jasen niz temeljnih računovodskih evidenc, ki so neodvisno revidirane v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, so štiri družbe predložile, da to merilo izpolnjujejo, ker so njihove računovodske evidence neodvisno revidirane. Ugotovljeno pa je bilo, da revizorjevo poročilo treh družb ni omenjalo več resnih problemov (vključno z nespoštovanjem osnovnih mednarodnih računovodskih pravil), ki so bili ugotovljeni med preverjanjem na kraju samem, niti ni razložilo sprememb v računovodski politiki zadevnih družb. Za drugo družbo je bilo ugotovljeno, da v svojih računih ni upoštevala priporočil svojega revizorja. Zato je bilo sklenjeno, da računovodske evidence zadevnih štirih družb niso bile revidirane v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, kot je zahtevano v drugi alinei člena 2(7)(c), osnovne uredbe, in zahtevki so bili zavrnjeni.

(59)

V zvezi s tretjim merilom so tri družbe predložile, da iz prejšnjega netržnega gospodarskega sistema, v nasprotju z ugotovitvami Komisije, niso bila prenesena večja izkrivljanja. V enem primeru je zahtevek bil zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da je zadevna družba od vlade prejela posojilo brez obresti in več drugih subvencij. To pomeni, da so iz prejšnjega netržnega gospodarskega sistema prenesena večja izkrivljanja, ki imajo vpliv na proizvodne stroške. Pri drugi družbi ni bilo mogoče doseči izravnave med zapadlimi zneski in zneski, ki jih je družba dejansko plačala za pravice rabe zemljišča. Nadalje, in tudi to se nanaša na drugo merilo, družba amortizacije neopredmetenih sredstev ni izvajala v skladu z računovodskimi standardi. Tretja družba je dokazovala, da dejstvo, da ni predložila dokazov, da je bil vplačani kapital izveden v skladu z aktom o ustanovitvi, ni povezano z večjim izkrivljanjem, prenesenim iz prejšnjega netržnega gospodarskega sistema, saj so bili zadevni interesi zasebni. Kljub temu je raziskava pokazala, da pravila v zvezi z družbo, plačano s kapitalom, niso bila upoštevana. Zato je bilo zaključeno, da je ta družba predmet večjega izkrivljanja, prenesenega iz prejšnjega netržnega gospodarskega sistema, in da so njeni stroški, zlasti v povezavi z amortizacijo sredstev, močno izkrivljeni. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da zadevne družbe ne izpolnjujejo pogojev, iz tretje alinee člena 2(7)(c), osnovne uredbe, in njihovi zahtevki so zato bili zavrnjeni.

(60)

Ena družba je dokazovala, da je Komisija svojo odločitev glede zahtevka za MET izvedla po poteku obdobja treh mesecev, omenjenega v okviru člena 2(7)(c) osnovne uredbe, ter da zato ta odločitev ni veljavna.

(61)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Komisija zadevnim kitajskim proizvajalcem-izvoznikom, vključno z zgoraj omenjeno družbo, odobrila več podaljšanj rokov, saj so imeli velike težave pri izpolnjevanju obrazcev zahtevkov MET v okviru roka, določenega v obvestilu o začetku.

(62)

Opozoriti je treba tudi, da je bila večina prejetih zahtevkov MET nezadostnih, kar je zahtevalo številne celovite pojasnitve in dodatne informacije, to pa je zavlačevalo preiskavo. Končno, zaradi zahtevnosti številnih vprašanj, na primer zgradbe družbe in njenih prodajnih poti, pa tudi resnih problemom glede računov družbe, ki so bili ugotovljeni med preverjanjem na mestu, se je analiza podaljšala, zato odločitve v zvezi s prejetimi zahtevki MET ni bilo mogoče izvesti v roku treh mesecev od začetka postopka.

(63)

V tej zvezi se opozarja, da nespoštovanje takšnega roka ne pomeni nobenih jasnih pravnih posledic, saj je bila vsem družbam odobrena enaka možnost za predložitev pripomb. Nadalje se opozarja, da zgoraj omenjena družba ni trdila, da je utrpela kakršen koli negativen učinek zaradi daljšega obdobja, ki je bilo potrebno za odločitev MET. Niti nobena druga zainteresirana stranka ni trdila, da je utrpela takšno škodo.

(64)

Z upoštevanjem navedenega se sklepa, da je mogoče veljavno odločitev v zvezi z MET izvesti tudi po poteku obdobja treh mesecev in zato je bil zahtevek zadevne družbe zavrnjen.

(65)

Opravljeno je bilo posvetovanje s svetovalnim odborom in neposredno zadevne stranke so bile ustrezno obveščene. Industriji Skupnosti je bila dana možnost, da predloži pripombe, a nobene pripombe niso bile prejete v zvezi z odločitvami MET.

(66)

Poleg člena 2(7)(a) osnovne uredbe se določi, če se dajatev na ravni države za države, ki spadajo v okviru člena 2(7) osnovne uredbe, razen v primerih, kjer družbe v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe dokažejo, da (a) lahko svobodno vrnejo kapital in dobiček; (b) lahko svobodno določajo svoje izvozne cene in obseg, pa tudi pogoje prodaje; (c) večina delnic pripada posameznikom; (d) se pretvorbe menjalnih tečajev izvajajo po tržnih obrestnih merah in (e) kakršno koli poseganje države ni takšno, da bi dovoljevalo izogibanje ukrepom, če so izvoznikom odobrene drugačne stopnje dajatev.

(67)

Pet proizvajalcev-izvoznikov je, poleg tega, da so zahtevali MET, zahtevalo tudi individualno obravnavo, v primeru, da jim MET ne bi bil odobren. Kot je navedeno zgoraj, morajo družbe dokazati, da so skladne z merili, določenimi v členu 9(5) osnovne uredbe. Kot je opisano v uvodni izjavi (56), je ena družba posredovala zavajajoče informacije v zvezi z obsegom poslov enega od svojih delničarjev, zato da bi skrila možno poseganje države. Zato ta družba ni mogla dokazati, da je popolnoma svobodna v določanju izvoznih cen in obsega ter pogojev prodaje. Dokazati ni mogla niti tega, da poseganje države ni bilo takšno, da bi dovoljevalo izogibanje ukrepom, če je temu izvozniku bila odobrena posamezna stopnja dajatve. Ker ta družba ni izpolnjevala vseh meril, določenih v členu 9(5) osnovne uredbe, je bilo sklenjeno, da se IT tej družbi ne odobri.

(68)

Ena od treh družb, ki jim MET ni bil odobren, je bila delno v tuji lasti in je zato lahko svobodno vrnila svoj dobiček. Lastniki drugih dveh družb so posamezniki s Kitajske s sedežem v LRK, zato družbi tega merila ne izpolnjujeta. Na podlagi preverjenih informacij, ki so jih zagotovile te tri družbe, je bilo ugotovljeno, da država ni imela nikakršnega vpliva na zmožnost podjetij, da svobodno določajo svoje izvozne cene in obseg ter pogoje prodaje. Ugotovljeno je tudi bilo, da stopnja poseganja države pri teh družbah ni bila tako visoka, da bi dovoljevala izogibanje ukrepom, saj večina delnic v teh družbah pripada družbam, ki so resnično v zasebni lasti. Ker si podjetja konkurirajo tako na domačem kot na izvoznem trgu, vsaka država raje izkoristi svoje individualne stopnje, kot pa da bi dovolila kakršno koli izogibanje. Kot je že omenjeno v uvodni izjavi, vse družbe izpolnjujejo peto merilo iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, da se morajo vse pretvorbe menjalnih tečajev izvajati po tržnih obrestnih merah. Zato je bilo sklenjeno, da tri od družb, ki jim MET ni bil odobren, izpolnjujejo pogoje za IT, določene v členu 9(5) osnovne uredbe.

(69)

Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da se IT odobri naslednjim trem proizvajalcem-izvoznikom v LRK:

(70)

Kitajski proizvajalec-izvoznik, ki mu je bil MET odobren, je moral predložiti izpolnjeni vprašalnik, vključno s podatki o domači prodaji in podatki o stroških proizvodnje zadevnega izdelka. Odgovori v vprašalniku so bili preverjeni v prostorih zadevnega podjetja.

(71)

Komisija je pri določitvi zadevne normalne vrednosti uporabila enako metodologijo, kot je razložena v uvodnih izjavah od (29) do (38).

(72)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se normalna vrednost za proizvajalce-izvoznike, ki jim tržno gospodarska obravnava (MET) ni bila odobrena, določi na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v tržnem gospodarstvu tretje države („primerljiva država“).

(73)

ZDA so bile v obvestilu o začetku predvidene kot primerno tržno gospodarstvo tretje države za vzpostavitev normalne vrednosti za LRK in zainteresirane stranke so bile vljudno pozvane, da glede tega izrazijo pripombe. Trije proizvajalci-izvozniki so v okviru rokov to izbiro izpodbijali in eden je kot primerljivo državo predlagal izbiro države izvoznice, ki jo trenutni postopek zadeva, z najnižjo ugotovljeno normalno vrednostjo. Dokazovali so, da je stopnja gospodarskega razvoja ZDA drugačna od stopnje gospodarskega razvoja LRK in da so stroški, vključno s cenami surovin, relativno višji kot v ZDA.

(74)

Komisija je, da bi ugotovila, ali je bila predvidena izbira ZDA kot primerljive države ustrezna, najprej zahtevala informacije v zvezi s prodajo in tržnimi pogoji znanih proizvajalcev RVP v drugih državah s tržnim gospodarstvom, tj. v ZDA, Indiji, Indoneziji in na Tajskem. Odgovore na zahtevane informacije je prejela od enega proizvajalca iz ZDA, proizvajalca iz Indije in dveh proizvajalcev iz Indonezije. Preučeno je bilo tudi, ali je kot ustrezni primerljivi državi mogoče obravnavati Tajvan ali Republiko Korejo, ki sta predmet vzporednega vmesnega pregleda v zvezi z istim izdelkom, omenjenega v uvodni izjavi (5).

(75)

V zvezi s Tajvanom so informacije, ki so na voljo od vzporednega vmesnega pregleda, pokazale, da se na domačem trgu prodaja samo primarni RVP, medtem ko kitajski izvozniki, ki jim MET ni bil odobren, prodajajo izključno recikliran RVP, kar bi zahtevalo pomembne spremembe pri primerjavi normalne vrednosti z izvozno ceno. Glede Koreje je bilo ugotovljeno, da so proizvajalci-izvozniki v Skupnost izvažali po dampinških cenah (glej uvodne izjave od (112) do (137)), kar kaže na zelo verjetno izkrivljanje na domačem trgu te države. Poleg tega pa prodaja primarnega RVP predstavljala večino prodaje na korejskem trgu, medtem ko je recikliran RVP proizvajala samo ena družba (od treh). Nasprotno pa se v ZDA tako primarni kot reciklirani RVP prodajata v velikih količinah. Zato je bilo sklenjeno, da ni jasnih razlogov, da sta Koreja ali Tajvan ustreznejša kot ZDA za primerljivo državo. Druge potencialne primerljive države so predmet protidampinških dajatev in/ali izravnalnih ukrepov, ki lahko nakazujejo na izkrivljanja na njihovih domačih trgih tega izdelka.

(76)

Analiza vseh informacij, ki so bile na voljo Komisiji, je pokazala, da imajo ZDA velik in zelo konkurenčen trg za zadevni izdelek z več kot desetimi proizvajalci in velikim obsegom uvoza iz tretjih držav. Čeprav so bile na uvoz zadevnega izdelka iz Republike Koreje in Tajvana uvedene protidampinške dajatve, je bilo še vedno veliko uvoza RVP iz drugih držav.

(77)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi (27), je bil izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu ZDA, podoben izdelku, ki ga Kitajska izvaža v Skupnost. V zvezi s tem so bili za primerjavo šteti samo tipi izdelka, ki se proizvaja v ZDA, z enakim proizvodnim postopkom, tj. RVP iz recikliranih odpadkov.

(78)

Na Kitajskem glavna surovina, ki se pri tem uporablja, tj. reciklirani odpadki, v veliki meri izhaja iz domačega trga, nekaj pa se je uvaža tudi iz ZDA in Evrope. Proizvajalec v primerljivi državi je surovine kupoval izključno od domačih dobaviteljev. Zato je bilo zaključeno, da je dostop do surovin v ZDA lažji ali vsaj podoben kot v LRK.

(79)

Izbira primerljive države na podlagi najnižje ugotovljene normalne vrednosti je bila ocenjena kot nesmiselna, saj ne temelji na jasnih merilih, ampak na končnem izidu. Tudi dejstvo, da naj bi stroški v tržnem gospodarstvu tretje države bili višji, kot tako ne more biti vzrok, da se takšno državo ne bi obravnavalo kot ustrezno primerljivo državo. Eden možnih ciljev poseganja države je lahko obdržati nizko raven stroškov, zato da se s tem podpira določene domače industrije in omogoča, da ostanejo konkurenčne. V teh primerih bi nižji stroški bili preprosto posledica poseganja te države in ne izid tržnih sil. Natančno to je cilj člena 2(7)(a) osnovne uredbe; namreč, da se izbere primerljiva država, zato da normalna vrednost temelji na nepristranskih cenah in stroških, ki niso rezultat pogojev netržnega gospodarstva.

(80)

Dejstvo, da imata ZDA in LRK različni stopnji gospodarskega razvoja, samo po sebi ni pomemben dejavnik pri izbiri primerljive države. Izbira modernega in stroškovno učinkovitega trga, za katerega je značilna močna konkurenca, pomeni celo nižjo normalno vrednost, kot če je primerljiva država na stopnji gospodarskega razvoja, primerljivi z državo z netržnim gospodarstvom.

(81)

Ob upoštevanju zgornjega je bilo zaključeno, da so ZDA najustreznejša primerljiva država ter da je v teh okoliščinah izbira ZDA najbolj smiselna in upravičena v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(82)

Komisija je proizvajalcu v ZDA kasneje poslala podrobnejši vprašalnik, v katerem je zahtevala podatke o cenah v domači prodaji in o stroških proizvodnje podobnih izdelkov. Odgovor proizvajalca je bil preverjen na kraju samem.

(83)

Po tem, ko je rok za predložitev pripomb glede obvestila potekel, sta dva kitajska proizvajalca-izvoznika trdila, da ZDA ne predstavljajo ustrezne primerljive države, ker tam od leta 2001 poteka preiskava v zvezi s protikonkurenčnim obnašanjem in določanjem cen na ameriškem trgu PSF, ki vključuje sodelujoče družbe in osem drugih družb iz ZDA. V okviru te preiskave sta dve obtoženi družbi priznali krivdo in ena od njih je bila kaznovana z globo. Predlagano je bilo, da se namesto ZDA uporabita Južna Koreja ali Tajvan.

(84)

Treba je omeniti, da se omenjena preiskava nanaša na ravnanje več kot leto pred začetkom obdobja preiskave in da ni bilo razpoložljivih podatkov, ki bi nakazovali, da bi lahko ravnanje obeh podjetij, ki sta priznali krivdo, med obdobjem preiskave vplivalo na cene, ki so veljale kot osnova za izračun normalne vrednosti. Ravno nasprotno, pri primerjavi stopnje dobička proizvajalca v primerljivi državi od domače prodaje podobnega izdelka s stopnjo dobička, ki so jo imeli proizvajalci v Koreji in Tajvanu, se je pokazalo, da je imel proizvajalec v primerljvi državi podobno ali nižjo stopnjo dobička. Nadalje, preiskava ni privedla do nobenih tožb proti sodelujočemu proizvajalcu iz ZDA (Wellman Inc), saj so oblasti ZDA septembra 2004 sporočile, da proti družbi ali njenim zaposlenim ni bila vložena nobena tožba. Glede na zgoraj omenjeno se zaključuje, da podatkov, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec iz ZDA in so služili kot osnova za določanje normalne vrednosti, ni izkrivilo nobeno protikonkurenčno vedenje, ki je na trgu ZDA morda obstajalo v preteklosti. V teh okoliščinah se potrdi, da je ZDA primerna izbira za primerljivo državo. Opozarja pa se, da v primeru, da kakšna preiskava ugotovi, da so se takšne protikonkurenčne prakse izvajale v obdobju preiskave ali so izkrivljale ugotovitve te preiskave, lahko ugotovitve te preiskave postanejo predmet ponovnega pregleda.

(85)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za proizvajalce-izvoznike, ki jim MET ni bil odobren, določena na podlagi potrjenih informacij, prejetih od proizvajalca v primerljivi državi, tj. na podlagi vseh cen plačanih ali plačljivih na domačem trgu v ZDA za primerljive tipe izdelkov, saj je bilo ugotovljeno, da so ti bili izdelani v običajnem poteku proizvodnje in v reprezentativnih količinah.

(86)

Komisija je pri določitvi zadevne normalne vrednosti uporabila enako metodologijo, kot je razložena v uvodnih izjavah od (29) do (38).

(87)

Vsa izvozna prodaja proizvajalcev-izvoznikov, ki sta jim bila odobrena MET ali IT, v Skupnost je potekala neposredno z neodvisnimi strankami v Skupnosti, zato je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih cen.

(88)

Opravljene so bile zahtevane prilagoditve glede povračila dajatev, prevoza, zavarovanja, rokovanja, pakiranja, kreditnih stroškov ter bančnih stroškov in provizij, kjer ti veljajo in so upravičeni.

(89)

Določeni tipi izdelka, ki so ga izvažali kitajski proizvajalci-izvozniki, ki jim je bil odobren IT, so imeli v primerjavi s primerljivimi tipi, ki se prodajajo v primerljivi državi, drugačne fizikalne lastnosti, na primer lesk, barvo, prerez ali silikonsko obdelavo. Zato je bil v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe izveden popravek. Ker na voljo ni bilo bolj zanesljivih informacij, je bila prilagoditev določena na podlagi cenovne razlike, povezane s temi specifičnimi lastnostmi, ugotovljenimi v primerljivi državi.

(90)

Preiskava je pokazala, da je bila prodaja v primerljivi državi namenjena izključno končnim uporabnikom, medtem ko so kitajski proizvajalci-izvozniki prodajali tudi po drugih prodajnih poteh. Ker v primerljivi državi teh prodajnih poti ni, je bila v skladu s členom 2(10)(ii) osnovne uredbe odobrena posebna prilagoditev, tako da se je od normalne vrednosti za končne uporabnike odštela vrednost, ki ustreza 10 % stopnje bruto dobička.

(91)

Na podlagi zgornjega je bila družbam, ki jim je bil odobren IT, normalna vrednost določena med okrog 70 % in okrog 90 % izvozne količine zadevnega izdelka v Skupnost. Ocenjeno je bilo, da je to reprezentativno za stopnjo dampinga, ki se izvaja.

(92)

Izvedena je bila tudi prilagoditev v zvezi s kitajskimi proizvajalci-izvozniki za razlike v povračilu DDV.

(93)

Za družbe, ki jim je bil odobren MET, je bila stopnja dampinga določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti družbe z njenimi tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami po tipu izdelka, kot je določeno zgoraj.

(94)

Za tri družbe, ki jim je bil odobren IT, se je tehtana povprečna normalna vrednost za tipe, določene za primerljivo državo, ki so jih izvažale v Skupnost, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustreznega tipa, ki se je izvažal v Skupnost, kot je določeno v okviru člena 2(11) osnovne uredbe.

(95)

Za sodelujočo družbo, ki ji nista bila odobrena niti MET niti IT, in za vse nesodelujoče izvoznike je bila stopnja dampinga na ravni države določena kot tehtano povprečje med stopnjo dampinga, ki ga je izvajal proizvajalec netržnega gospodarstva brez IT, in najvišjim dampinškim in reprezentativnim modelom za enega sodelujočega proizvajalca-izvoznika netržnega gospodarstva, kot je razloženo v uvodni izjavi (49).

(96)

Stopnje dampinga, izražene kot odstotek neto cene franko meja Skupnosti CIF, neocarinjeno, so:

(97)

Odgovore na vprašalnik sta poslala dva proizvajalca-izvoznika in pet uvoznikov, povezanih z enim izmed izvoznikov.

(98)

Ta proizvajalec-izvoznik je imel na domačem trgu reprezentativno prodajo podobnega izdelka. Kljub temu pa te prodaje zaradi cene ni bilo mogoče obravnavati, kot da je bila izvedena v običajnem poteku trgovine. Zato in zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov od drugih proizvajalcev v državi izvoznici, je bila normalna vrednost konstruirana, kot je določeno v členu 2(3) osnovne uredbe.

(99)

Pri konstruiranju normalne vrednosti so bili lastnim povprečnim stroškom proizvodnje vsakega izvoznega tipa, ki jih je imel zadevni sodelujoči proizvajalec-izvoznik v obdobju preiskave, dodani dejanski stroški PS&A, ki jih je ta proizvajalec-izvoznik v obdobju preiskave imel v domači prodaji podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine.

(100)

Ker za proizvajalce-izvoznike v Saudovi Arabiji zanesljivi podatki niso bili na voljo (glej uvodne izjave od (104) do (106)) in ker zadevni proizvajalec-izvoznik ni predložil informacij glede proizvodnje in prodaje izdelkov enake splošne kategorije, je bila stopnja dobička določena na podlagi kakršne koli druge primerne metode, kot je določeno v členu 2(6)(c) osnovne uredbe. V zvezi s tem je bilo sklenjeno, da je primerna petodstotna stopnja dobička. Na voljo ni bilo nobenih informacij, ki bi nakazovale, da takšna stopnja dobička presega dobiček, ki ga imajo navadno drugi izvozniki ali proizvajalci pri prodaji izdelka enake splošne kategorije na domačem trgu v Saudovi Arabiji, kot zahteva člen 2(6)(c) osnovne uredbe.

(101)

Vsa prodaja v Skupnost je potekala preko povezanega uvoznika, ki je izdelek prodajal tako povezanim kot nepovezanim strankam. Povezane stranke so zadevni izdelek prodajale drugim neodvisnim strankam. Zato je bila izvozna cena konstruirana v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(102)

Prilagoditve so bile izvedene za razlike v prevozu, zavarovanju, pakiranju in kreditnih stroških.

(103)

Ta proizvajalec-izvoznik je zahteval tudi odbitek od normalne vrednosti za stroške, ki jih je imel na domačem trgu po prodaji. Poleg dejstva, da niso bili predloženi nobeni dokazi, ki bi utemeljevali zahtevani znesek, na podlagi razpoložljivih informacij prav tako ni bilo mogoče določiti, ali je ta dejavnik vplival na primerljivost cen. Zlasti ni bilo mogoče dokazati, da so domače stranke zaradi tega dejavnika vedno plačevale različne cene. Poleg tega je bilo ugotovljeno tudi, da so se ti stroški nanašali ne le na prodajo podobnega izdelka na domačem trgu, ampak tudi na prodajo na drugih trgih, vključno s prodajo zadevnega izdelka v Skupnost. Na podlagi zgornjega je bil zahtevek za odbitek zavrnjen, ker ni izpolnjeval zahtev člena 2(10).

(104)

Odgovor na vprašalnik, ki ga je predložil ta proizvajalec-izvoznik, je bil popolnoma nezadosten in je vseboval protislovne informacije. Čeprav je bila družba pozvana, da popravi, dopolni in razjasni svoj odgovor, tega ni storila, niti ni predložila manjkajočih informacij. Med preverjanjem na kraju samem se je pokazalo, da NPF ni poročala o več kot polovici domače prodaje RVP, ki jo je imela v OP. Prav tako ni bilo mogoče uskladiti skupne prodaje, ki jo je družba navedla v poročilu, vključno z izvozno prodajo v Skupnost, z njenimi računovodskimi listinami. Zato je bilo sklenjeno, da podatkov o prodaji, ki jih je družba navedla v odgovoru na vprašalnik, ni mogoče obravnavati kot zanesljivo podlago za določitev stopnje dampinga.

(105)

Nadalje, tudi podatkov o stroških proizvodnje ni bilo mogoče uskladiti z internimi računovodskimi listinami družbe in podani niso bili nobeni dokazi, ki bi utemeljevali, da so bili sporočeni podatki resnično popolni in pravilni. Zato je bilo sklenjeno, da predložene informacije o stroških proizvodnje podobnega izdelka niso zanesljive in jih ni mogoče uporabiti kot podlago za določitev normalne vrednosti.

(106)

Ob upoštevanju zgornjega je bilo zaključeno, da stopnje dampinga za tega proizvajalca-izvoznika ni mogoče določiti na podlagi njegovih podatkov. Zato je bila stopnja dampinga določena na podlagi razpoložljivih podatkov, kot to predvideva člen 18 osnovne uredbe. V tej zvezi, pa tudi zaradi nezadostnih informacij, ki jih je predložil NPF, ni bilo razlogov za sklep, da je NPF izvajal damping po drugačni stopnji kot drugi proizvajalci-izvozniki v Saudovi Arabiji. Zato se je zdelo primerno, da se stopnja dampinga za NPF določi enako, kot je stopnja dampinga, določena za drugega proizvajalca-izvoznika v Saudovi Arabiji.

(107)

Družba je takšnemu pristopu nasprotovala in trdila, da je delovala popolnoma pregledno in da so kakršne koli napake v predloženih podatkih nenamerne in izključno tipkarske. Kljub temu pa niso bili predloženi nobeni preverljivi podatki, ki bi Komisiji omogočali, da pregleda svoje ugotovitve.

(108)

Drugi proizvajalec-izvoznik iz Saudove Arabije se z zgornjim pristopom ni strinjal, saj naj bi predstavljal bonus za nesodelovanje. Trdil je tudi, da je NPF izvažal druge vrste izdelkov, ki niso primerljive s tipi izdelkov, ki jih je izvažal Sabic. V zvezi s tem se opozarja, da je bila določitev stopnje dampinga za NPF izpeljana na podlagi najboljših razpoložljivih informacij. Ker Sabic izvaža veliko večino (81 %) zadevnega izdelka iz Saudove Arabije v Skupnost, se je zaradi odsotnosti drugih ustreznih metod, zdelo primerno, da se vzame kot podlaga za določitev stopnje dampinga za NPF. Nadalje, kot je navedeno zgoraj, ni bilo razlogov za domnevo, da je NPF izvajal damping po drugačni stopnji kot drugi proizvajalec -izvoznik v Saudovi Arabiji. V zvezi z različnimi vrstami izdelkov, ki sta jih družbi izvažali, se opozarja, da spadata obe pod isto definicijo zadevnega izdelka. V teh okoliščinah se pristop Komisije obravnava kot ustrezen.

(109)

Stopnja dampinga je bila določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti družbe z njenimi tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami po tipu izdelka, kot je določeno zgoraj. Kot je razloženo v uvodni izjavi (103), je bila stopnja dampinga za drugega proizvajalca-izvoznika v Saudovi Arabiji, torej NPF, določena enako kot stopnja, ki je bila ugotovljena za drugega sodelujočega proizvajalca v Saudovi Arabiji (Sabic).

(110)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je pokazala obstoj dampinga. Stopnje dampinga, izražene kot odstotek neto cene franko meja Skupnosti CIF, neocarinjeno, so:

(111)

Ker sta zgoraj omenjeni družbi predstavljali vso izvozno prodajo iz Saudove Arabije v Skupnost, kot je razloženo v uvodni izjavi (48), je bila tudi preostala dajatev določena po stopnji sodelujoče družbe z najvišjo stopnjo dampinga. Zato je preostala dajatev, izražena kot odstotek neto cene franko meja Skupnosti CIF, neocarinjena, 31,7 %.

(112)

Odgovore na vprašalnik so poslali trije proizvajalci-izvozniki, izbrani v vzorcu.

(113)

En proizvajalec-izvoznik je sprva predložil podatke za vse izdelke, ki vsebujejo poliester. Ker pa trenutni pregled zadeva samo sintetična rezana vlakna iz poliestra, nemikana, nečesana in ne drugače pripravljena za predenje, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN 5503 20 00 (tj. s 50 % ali več poliestra), so se upoštevali samo izdelki, ki jih je proizvajalec-izvoznik označil, da imajo 50 % ali več poliestra.

(114)

Prodaja podobnega izdelka treh proizvajalcev-izvoznikov, izbranih v vzorcu, je bila reprezentativna, kot je opredeljeno zgoraj v uvodnih izjavah od (29) do (31). Normalna vrednost je v veliki meri temeljila na cenah, plačanih ali plačljivih s strani neodvisnih strank v običajnem poteku trgovine v Republiki Koreji v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe. Za tiste tipe izdelka, kjer domača prodaja ni bila zadostna, da bi se obravnavala kot reprezentativna, ali se ni izvajala v običajnem poteku trgovine, pa je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe, kot je razloženo v uvodni izjavi (34).

(115)

En proizvajalec-izvoznik v Republiki Koreji je izdelke, ki jih je prodajal korejskim proizvodnim podjetjem, navedel kot domačo prodajo, čeprav so bili v končni fazi namenjeni izvozu. Proizvajalec-izvoznik je trdil, da je bila ta prodaja namenjena za domačo porabo. V resnici pa je bila ta prodaja predmet upravnih dogovorov, specifičnih za izvozno prodajo, saj ni bila predmet domačih prometnih davkov, fakturirana je bila v ameriških dolarjih, plačana z akreditivi, bila je predmet dogovorov za povračilo dajatev in v računovodskih listinah družbe razvrščena kot lokalna izvozna prodaja. V teh okoliščinah in v skladu s pristopom, izbranim v preiskavi, omenjeni v uvodni izjavi (2) („prvotna preiskava“), je bila ta prodaja izključena iz izračuna normalne vrednosti za tisto družbo.

(116)

Isti proizvajalec-izvoznik v Republiki Koreji je imel korist tudi od nacionalnega programa, namenjenega pomoči korejskim družbam, ki so v finančnih težavah, imenovanega „work out programme“. V okviru tega programa je lahko družba dolgove preoblikovala v lastniški kapital, kar ustreza precejšnjemu znesku, evidentiranemu kot dohodek, ki tako v veliki meri umetno kompenzira za stroške PS&A družbe. Zato je bilo sklenjeno, da se ta znesek ne obravnava kot običajen dohodek, ki se upošteva pri izračunu PS&A. Navedeni PS&A, ki je vključeval umetni dohodek, zato ni ustrezno odražal stroškov, nastalih pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka. Na podlagi tega in v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe se ta znesek ni upošteval pri izračunu PS&A.

(117)

Družba je zahtevala tudi korist od obrata slabih dolgov v izračunu PS&A. Ker ti dolgovi niso bili povezani z zadevnim izdelkom in so se nanašali na koristi v okviru nacionalnega programa „work out programme“, ne predstavljajo navadnega dohodka, ki se upošteva pri izračunu PS&A. Družba je trdila, da do obrata slabih dolgov pride vsako leto, zato naj se to ne izključi iz izračuna. To je v nasprotju z revidiranimi poročili družbe, ki kažejo, da do takšnega obrata v preteklih dveh finančnih letih ni prišlo in da je ta obrat očitno povezan z nacionalnim programom „work out programme“. Na podlagi tega se ta korist še naprej ne upošteva pri izračunu PS&A.

(118)

Družba je trdila, da je do sprememb v PS&A prišlo zaradi normalnega poslovanja in bi se zato morale upoštevati. Po obvestilu je predložila nove podatke, ki pa so pokazali, da koristi, ki sta omenjeni v prejšnjih uvodnih izjavah, nista povezani z zadevnim izdelkom. Nadalje, novi nepreverjeni podatki so bili v nasprotju s podatki, zbranimi med preverjanjem na kraju samem, zato niso bili sprejeti. Na podlagi tega se zahtevki v zvezi z nacionalnim programom „work out programme“ zavrnejo.

(119)

Isti proizvajalec-izvoznik je navedel velik dohodek od zavarovanja v času OP zaradi požara v eni izmed proizvodnih linij zadevnega izdelka, ki se je zgodil pred OP. Družba je ta dohodek odštela od stroškov PS&A, povezanih z domačo prodajo zadevnega izdelka. Po drugi strani pa ni upoštevala stroškov, ki so v času OP nastali zaradi tega požara. Zato so bili stroški PS&A zelo podcenjeni. Dohodek od zavarovanja je bil porabljen za namestitev nove proizvodnje linije, ki več ne proizvaja zadevnega izdelka. Zato je bilo sklenjeno, da so bili vsi stroški in dohodki, ki so nastali zaradi požara, ali izven časa OP ali pa nepovezani z zadevnim izdelkom in se jih zato ne upošteva pri izračunu PS&A za izračun normalne vrednosti.

(120)

Po razkritju je ta družba nasprotovala zgornjim zaključkom, saj naj bi utrpela stroške zaradi izgube posla. Ta zahtevek pa je že bil preučen med preverjanjem na kraju samem, kjer družba ni predložila nobenih ustreznih dokazil, ki bi prikazovala del dohodka od zavarovanja, ki naj bi bil namenjen za izgubo posla. Zahtevek se zato zavrne.

(121)

En proizvajalec je opozoril, da je imela družba v prvotni preiskavi povezanega uvoznika v Skupnosti. Proizvajalec-izvoznik je trdil, da se je stanje spremenilo in da uvoznik, četudi še obstaja, ni več povezan z njim. Treba je opozoriti, da je uvoznik prejemal velik znesek od prodaje zadevnega izdelka v Skupnost, ki jo je izvajal korejski proizvajalec-izvoznik. To vprašanje je bilo temeljito preučeno, zato da je bilo mogoče določiti, ali je uporaba določb, navedenih v členu 2(9) osnovne uredbe, v zadevnem primeru upravičena.

(122)

Izvedena je bila analiza cen, ki jih je povezanemu uvozniku zaračunal korejski proizvajalec-izvoznik. Ugotovljeno je bilo, da so bile v času OP te cene vedno na enakem nivoju kot cene, zaračunane nepovezanim uvoznikom. V teh okoliščinah je bilo ugotovljeno, da so bile cene med povezanimi strankami na dosegu roke in zanesljive. Ker so bile izvozne cene torej zanesljive, ni bilo potrebe po uporabi določb, navedenih v členu 2(9) osnovne uredbe, in sklepanju o razmerju med obema družbama.

(123)

Zato je v primeru tega proizvajalca-izvoznika izvozna cena temeljila na cenah, plačanih ali plačljivih s strani vseh strank v Skupnosti.

(124)

Za dva preostala proizvajalca-izvoznika pa je cena temeljila na cenah, plačanih ali plačljivih s strani nepovezanih strank v Skupnosti.

(125)

Da bi zagotovili pošteno primerjavo, so bila izvedena nadomestila za razlike v uvoznih dajatvah, posrednih davkih, dajatvah, prevozu, zavarovanju, rokovanju, nalaganju, pomožnih stroških, stroških pakiranja, bančnih stroških, kreditnih stroških in provizijah, kjer je to veljavno in upravičeno.

(126)

Vsi trije proizvajalci-izvozniki so vložili zahtevek za povračilo dajatev na podlagi tega, da so uvozne dajatve šle v breme podobnega izdelka, če je bil namenjen za porabo v izvozni državi, a so bile povrnjene, če je bil izdelek prodan za izvoz v Skupnost. V vsakem primeru je bilo ugotovljeno, da je navedeni znesek višji od zneska dajatve, ki gre v breme podobnega izdelka na domačem trgu, zato so bila nadomestila ustrezno prilagojena.

(127)

Po razkritju sta dve družbi nasprotovali metodologiji, uporabljeni v zvezi s prilagoditvijo na povračilo dajatev, delno zato, ker je bila drugačna od metodologije, ki je bila uporabljena v prvotni preiskavi. Trdili sta, da naj bi se namesto tega uporabila metodologija, ki sta jo uporabili v odgovorih na vprašalnike.

(128)

Metoda izračuna, ki sta jo uporabili družbi, je podobna tisti, ki je bila uporabljena v prvotni preiskavi, a ne odraža dejanske stopnje uvoza dajatev, ki gredo v breme podobnega izdelka. Metoda zato ni bila v skladu z zahtevami člena 2(10)(b) osnovne uredbe in je bila zavrnjena. Metoda, uporabljena v tej preiskavi, je bila skladna z zahtevami člena 2(10)(b), zato šteje kot najprimernejša in se ohrani.

(129)

Vsi trije proizvajalci-izvozniki so zahtevali tudi kreditne stroške na podlagi dejanskega kreditnega obdobja, ki so ga imele stranke v okviru plačilnega sistema „odprti račun“, ki se uporablja na korejskem domačem trgu. Ugotovljeno je bilo, da proizvajalci-izvozniki v okviru takšnega sistema, v splošnem, dejansko niso odobrili specifičnih kreditnih obdobij in nadalje, da kreditnih obdobij ni bilo mogoče natančno določiti, saj prejemkov ni bilo mogoče povezati s posameznimi računi. V takšnih okoliščinah teh nadomestil ni bilo mogoče odobriti.

(130)

Po razkritju sta dve družbi trdili, da dejstvo, da uporabljata odprti računovodski sistem, ni samo po sebi vzrok, da se zavrne prilagoditev za kreditne stroške. Raziskava pa je pokazala, da med cenami in navedenimi kreditnimi pogoji ni bilo ustrezne povezave. Ni bilo mogoče pokazati, da je družba s stranko pred prodajo dosegla posebne kreditne pogoje in da so ti pogoji zato imeli vpliv na cene in njihovo primerljivost. Zahteve proizvajalca-izvoznika so bile zato zavrnjene.

(131)

En proizvajalec-izvoznik je v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe zahteval prilagoditev za druge dejavnike zato, ker sta bili izvozna in domača prodaja izvedeni na različnih ravneh trgovine, kar je vplivalo na primerljivost cen. Trdil je, da je bila domača prodaja v glavnem namenjena končnim porabnikom, medtem ko je bila izvozna prodaja v Skupnost v glavnem namenjena distributerjem. Ker družba ni mogla ovrednotiti ustrezne prilagoditve, je zahtevek temeljil na členu 2(10)(d)(ii), namesto na 2(10)(d)(i) osnovne uredbe. Družba je kasneje trdila, da bi morala prilagoditev temeljiti na razliki med cenami, zaračunanimi končnim uporabnikom na domačem trgu, in cenami, zaračunanimi distributerjem. Družba pa ni bila zmožna dokazati obstoja kakršne koli dosledne in razločne razlike v cenah. Zato ni bilo mogoče skleniti, da je razlika v ravneh trgovine vplivala na primerljivost cen, in na podlagi tega je zahtevek bil zavrnjen.

(132)

En proizvajalec je trdil, da je zaradi razlik v denu in lesku med tipi izdelka upravičen do prilagoditve za razlike v fizičnih lastnostih. Družba pa ni mogla dokazati, da so razlike v denu in lesku vplivale na cene ali primerljivost cen, zato je bil ta zahtevek zavrnjen.

(133)

Primerjava tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno po tipih izdelka, na podlagi cene franko tovarna proizvajalcev-izvoznikov, je pokazala obstoj dampinga. V zvezi z enim proizvajalcem-izvoznikom je treba opozoriti, da so bile izvozne cene v zadnjem mesecu OP („drugo časovno obdobje“) v splošnem in v povprečju višje kot cene, zaračunane v obdobju pred tem mesecem („prvo časovno obdobje“). Medtem ko so bile izvozne cene v drugem časovnem obdobju visoke in večinoma na stopnji, ki več ne pomeni dampinga, se je damping v širokem obsegu izvajal v prvem obdobju, ko so izvozne cene bile nižje. Zato se je vzorec izvoznih cen zelo razlikoval glede na prvo in drugo časovno obdobje OP. Ugotovljeno je bilo tudi, da primerjava na podlagi povprečij ne bi odražala dampinga, ki se je v širokem obsegu izvajal v prvem časovnem obdobju OP, saj ta metoda ne bi ustrezno upoštevala velikih razlik v vzorcih izvoznih cen med prvim in drugim časovnim obdobjem OP. Zato in zaradi ugotovitev, omenjenih v uvodni izjavi (134), je bilo sklenjeno, da se tehtana povprečna normalna vrednost primerja s cenami vseh posameznih izvoznih poslov v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe, zato da se pokaže celoten obseg dampinga, ki se izvaja.

(134)

Iz razlogov, omenjenih v uvodni izjavi (44), primerjava posameznih normalnih vrednosti in posameznih izvoznih cen na podlagi poslov ni bila možna. Ker je en proizvajalec-izvoznik izdal samo en račun na mesec na stranko, jasnega ujemanja med posameznimi izvoznimi posli in posameznimi posli v domači prodaji ni bilo mogoče ugotoviti. V večini primerov bi ta primerjava zahtevala izdelavo povprečij med cenami za isti mesec (kar posledično ne bi predstavljalo primerjave na podlagi poslov) ali poljubno izbiro izvozne cene, ki bi jo izbrali za primerjavo.

(135)

Proizvajalec-izvoznik, za katerega se je tehtana povprečna normalna vrednost primerjala s cenami vseh posameznih izvoznih transakcij, je nasprotoval tej metodologiji. Družba je trdila, da je omejeno število transakcij, izvedenih po nedampinških cenah v zadnjem mesecu OP, gospodarsko upravičeno, zato ni upravičeno domnevati, da je v tistem obdobju obstajal vzorec izvoznih cen. Opozoriti pa je treba, da gospodarske upravičenosti teh računov – ne glede na to, ali je takšno upravičenje v tem pogledu pomembno ali ne – ni bilo mogoče preveriti pri končni stranki. Nadalje, trditev proizvajalca-izvoznika, da je omejeno število transakcij gospodarsko upravičeno, je v protislovju s podatki, ki jih je predložila družba sama, saj je v času preiskave trdila, da je do kompenzacije cen prišlo po OP. Stopnja dampinga družbe na podlagi tehtanih povprečjih za enajst mesecev OP (brez decembra) in za prvi semester OP je bila podobna kot takrat, ko se je za celoten OP uporabljala metodologija tehtanih povprečij po transakcijah. Glede na zgoraj omenjeno je metodologija primerjanja tehtane povprečne normalne vrednosti s cenami vseh posameznih izvoznih transakcij v tem primeru ustrezna.

(136)

Za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec, je bila izračunana tehtana povprečna stopnja dampinga družb, ki so bile vključene v vzorcu. Zato v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe ni bila všteta družba Sung Lim Co. Ltd., katere stopnja dampinga je de minimis.

(137)

Ugotovljene stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene na meji Skupnosti CIF, carina neplačana, so sledeče:

(138)

Odgovore na vprašalnik sta poslala dva proizvajalca-izvoznika, izbrana v vzorcu.

(139)

Oba proizvajalca-izvoznika sta sprva predložila podatke za vse izdelke, ki vsebujejo poliester. Ker pa trenutni pregled zadeva samo sintetična rezana vlakna iz poliestra, nemikana, nečesana in ne drugače pripravljena za predenje, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN 5503 20 00 (tj. s 50 % ali več poliestra), so se upoštevali samo izdelki, ki sta jih proizvajalca-izvoznika označila, da imajo 50 % ali več poliestra.

(140)

Za oba proizvajalca-izvoznika je bila prodaja podobnega izdelka reprezentativna. Normalna vrednost je v veliki meri temeljila na cenah, plačanih ali plačljivih s strani neodvisnih strank v običajnem poteku trgovine v Tajvanu v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe. Za tiste tipe izdelka, kjer domača prodaja ni bila zadostna ali se ni izvajala v običajnem poteku trgovine, pa je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe, kot je razloženo v uvodni izjavi (34). PS&A in dobiček so v skladu z uvodom člena 2(6) osnovne uredbe temeljili na dejanskih podatkih za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka, ki jo je proizvajalec-izvoznik v preiskavi izvajal v običajnem poteku trgovine.

(141)

Izvozne cene za oba proizvajalca-izvoznika so bile v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi cen, ki so jih nepovezane stranke v Skupnosti dejansko plačale.

(142)

Da bi zagotovili pošteno primerjavo, so bila izvedena nadomestila za razlike v prevozu, zavarovanju, rokovanju, nalaganju, pomožnih stroških, stroških pakiranja, bančnih stroških, kreditnih stroških in provizijah, kjer je to veljavno in upravičeno.

(143)

Tehtana povprečna normalna vrednost po tipih RVP se je v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustreznega tipa na podlagi cene franko in na isti ravni trgovine.

(144)

Primerjava je pokazala obstoj dampinga za oba tajvanska proizvajalca-izvoznika v preiskavi, pri čemer je bila stopnja dampinga enaka količini, za katero je tako določena normalna vrednost presegala ceno izvoza v Skupnost.

(145)

Ugotovljene stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene na meji Skupnosti CIF, carina neplačana, so sledeče:

(146)

Ker sta obe stopnji dampinga de minimis, tj. manj kot 2 %, in v skladu s stalno prakso Komisije, se postopek proti Tajvanu zaključi brez uvedbe ukrepov, pod pogojem, da se okoliščine, ki so pripeljale do teh sklepov, obravnavajo kot trajne.

(147)

Komisija je v okviru vmesnega pregleda v zvezi s Tajvanom in Republiko Korejo pregledala tudi, ali je spremenjene okoliščine v zvezi s prvotno preiskavo glede dampinga in povzročanja škode razumno obravnavati, kot da so trajne narave v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(148)

V zvezi s Tajvanom in v skladu s členom 11(7) osnovne uredbe je pregledala tudi, ali obstaja verjetnost, da se bo damping nadaljeval oziroma ponovil, če se ukrepi prekličejo.

(149)

Trenutna preiskava je, kot je omenjeno zgoraj, pokazala obstoj dampinga za dva od treh proizvajalcev-izvoznikov, izbranih v vzorcu, čeprav na nižji stopnji kot v prvotni preiskavi. V zvezi s tretjim proizvajalcem-izvoznikom je bila stopnja dampinga, kot v prvotni preiskavi, na de minimis stopnji.

(150)

Analiza trajne narave spremenjenih okoliščin v zvezi z dampingom je upoštevala proizvodno zmogljivost, razvoj obsega prodaje na domačem trgu in na trgu Skupnosti ter razvoj izvoza na druge trge tretjih držav, pa tudi cene zadevnega izdelka, ki se je prodajal na vsakem od omenjenih trgov treh proizvajalcev-izvoznikov v Republiki Koreji, izbranih v vzorcu, ki je predstavljal več kot 80 % izvoza zadevnega izdelka v Skupnost v času OP.

(151)

Obseg proizvodnje se je od leta 2001 rahlo povečal, in sicer za 3,5 % (ukrepi so bili uvedeni decembra 2000), medtem ko se je proizvodna zmogljivost zmanjšala za okrog 4 %. Zato je izkoriščenost zmogljivosti dosegla visoko raven (89 % v letu 2001 in 95 % v času OP) in rezervne zmogljivosti so zdaj nizke. Proizvajalci-izvozniki za naslednja leta niso napovedali povečanja proizvodnje, eden izmed največjih izvoznikov zadevnega izdelka v Skupnost v času OP je po koncu OP celo prenehal s proizvodnjo zadevnega izdelka.

(152)

Domači trg je v zadnjih letih ostal dokaj stabilen. Čeprav lahko pride do znižanja domače porabe zaradi možnega premika določenih proizvodnih obratov določenih porabnikov RVP zunaj Koreje, se na domačem trgu ne predvideva nikakršna takojšnja večja sprememba. Četudi se poraba RVP na domačem trgu zmanjša, je mogoče proizvodnjo usmeriti na druge preje, kar je tehnično dokaj preprosto izvedljivo, ali zadevni izdelek izvažati v druge tretje države s protidampinškimi dajatvami, ki so nižje od tistih, ki veljajo na trgu Skupnosti, ali brez njih, lahko pa oboje. Nadalje, korejski proizvajalci so družbe, usmerjene bolj na izvoz, saj prodajo več kot 70 % svoje proizvodnje RVP na trgih tretjih držav. Glede na dokaj majhno odvisnost od domačega trga zmanjšanje domače porabe ne bi občutno vplivalo na donosnost družb. Zato ni nujno, da bi se pojavila potreba po širitvi prodaje drugim strankam zunaj Koreje tako, da bi RVP ponujali po nižjih cenah. Na podlagi razpoložljivih informacij torej ni mogoče zaključiti, da bi sprememba velikosti domačega trga samodejno pomenila povečanje izvoza RVP v Skupnost po vedno bolj dampinških cenah.

(153)

Izvozna prodaja v tretje države je bila v zadnjih treh finančnih letih stabilna, predstavljala je približno 68 % skupne prodaje zadevnega izdelka. Ni razloga za prepričanje, da trgi tretjih držav niso sposobni sprejeti nadaljnjih izvozov v prihodnosti, zlasti zato, ker se povpraševanje po RVP v svetu povečuje zaradi vedno večje porabe zadevnega izdelka, ki ni več omejen na uporabo v predenju ali tkanju, ampak se v vedno večji meri uporablja tudi za druge namene.

(154)

Zaradi visoke stopnje izkoriščenosti zmogljivosti korejskih proizvajalcev, nizke stopnje rezervnih zmogljivosti, pa tudi precej stabilnega položaja na domačem trgu in drugih izvoznih trgih, je tudi verjetnost, da bi znižanje stopnje protidampinških ukrepov pomenilo občutno povečanje uvoza zadevnega izdelka v Skupnost, precej majhna.

(155)

Preučeno je bilo, ali obstaja verjetnost, da bi znižana stopnja dampinga pomenila znižanje izvoznih cen, kar bi lahko vodilo do povečanja dampinga. V tej zvezi, ker so bili ukrepi v veljavi in je izvoz v Skupnost potekal na stalnem in visokem nivoju kljub tem ukrepom, nič ne kaže na to, da bi nižje stopnje dampinga pomenile nižje izvozne cene. Nasprotno, trditi je mogoče, da bi, če bi uvozniki plačevali nižje dampinške dajatve, to družbam v Koreji omogočilo, da zvišajo svoje cene, ne da bi spremenili končno ceno, ki jo plača nepovezana stranka.

(156)

Nič ne kaže na to, da normalne vrednosti, določene v trenutnem pregledu, ni mogoče obravnavati, kot da so trajne narave.

(157)

Trditi je mogoče, da bi lahko imel razvoj cen surovin, ki so zelo povezane s cenami nafte, velik vpliv na normalno vrednost. Ker pa so surovine blago, za katero je cena mednarodno določena, je bilo zaključeno, da bi imelo povišanje cen surovin enak učinek na izvozno ceno kot na normalno vrednost, saj bi povišanje na trgu vplivalo na vse udeležence enako.

(158)

Glede na zgoraj omenjeno in v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, je bilo sklenjeno, da je spremenjene okoliščine, ki so povzročile znižanje stopnje dampinga, razumno mogoče obravnavati, kot da so trajne narave.

(159)

Glede družbe, za katero je bila ugotovljena de minimis stopnja dampinga, je treba opozoriti, da je bila za to družbo že od uvedbe dokončnih ukrepov v letu 2000 uveljavljena 0 % protidampinška dajatev. Za to družbo je bilo v trenutnem vmesnem pregledu ugotovljeno, da kljub nizkim cenam uvozov iz zlasti LRK in Saudove Arabije, ki so konkurirali uvozom iz Koreje, ni izvajala dampinga. Torej ni nobenega razloga za domnevo, da bo ta družba v prihodnosti občutno spremenila svoje izvozne metode.

(160)

Glede na ugotovitve, da so vse zadevne družbe v Koreji znižale stopnje dampinga, in da se to stanje ne obravnava, kot da je kratkoročne narave, se ukrepi, ki jih določa Uredba (ES) št. 2852/2000 ustrezno spremenijo.

(161)

Iz istih razlogov se potrdi de minimis stopnja dampinga za Sung Lim Co. Ltd.

(162)

V analizi se je upoštevala proizvodna zmogljivost, razvoj obsega prodaje na domačem trgu, na trgu Skupnosti ter razvoja izvoza na druge trge tretjih držav (razen Skupnosti), pa tudi cene zadevnega izdelka, ki se je prodajal na vsakem od omenjenih trgov dveh proizvajalcev-izvoznikov, izbranih v vzorcu, ki sta predstavljala več kot 90 % izvoza zadevnega izdelka v Skupnost v času OP.

(163)

V zadnjih štirih finančnih letih se je proizvodna zmogljivost teh dveh proizvajalcev-izvoznikov v Tajvanu zmanjšala za okrog 6,5 %. Čeprav je izkoriščenost zmogljivosti samo 73 %, je ta stopnja izkoriščenosti zmogljivosti že nekaj časa nespremenjena. Na podlagi razpoložljivih informacij se zdi, da se proizvodnja seli v druge države (Vietnam, Kitajska), kjer je produktivnost boljša. Četudi so na voljo rezervne zmogljivosti, je zato možnost povečanja izvoza v Skupnost, v primeru, da se ukrepi prekličejo, majhna, ker se bodo rezervne zmogljivosti verjetno selile v druge tretje države.

(164)

V zadnjih treh finančnih letih za proizvajalca-izvoznika glavni trg za zadevni izdelek ni bila Skupnost, ampak druge tretje države. Obseg prodaje v Skupnost je še vedno bil občuten, saj je predstavljal 24 % skupne količine prodaje zadevnega izdelka v času OP. Opozoriti pa je treba, da se to razmerje znižuje (29 % v letu 2001). Kljub ukrepom, ki veljajo v drugih tretjih državah (Kitajska in Japonska), se je izvoz v tretje države v treh letih povečal za 14 %, v času OP pa je predstavljal 62 % skupne količine prodaje zadevnega izdelka.

(165)

Prodaja na domačem trgu je v zadnjih treh finančnih letih ostala stabilna, predstavljala je 13,4 % skupne prodaje zadevnega izdelka v času OP.

(166)

Glede na to, da sta proizvajalca-izvoznika, čeprav sta bila predmet protidampinških dajatev v več tretjih državah, povečevala svoj izvoz v tretje države in ne v Skupnost, in da sta še naprej ohranjala občutno prisotnost na trgu Skupnosti, nič ne kaže na to, da bi bilo kaj rezervne zmogljivosti usmerjene na trg Skupnosti, če se postopek proti Tajvanu ukine. V tej zvezi se tudi zaključuje, da prenos proizvodnih zmogljivosti v tretje države ni povezan z ukrepi trgovinske zaščite proti uvozom iz Tajvana.

(167)

Izvedena je bila primerjava med cenami zadevnega izdelka, prodanega za izvoz v Skupnost, in cenami zadevnega izdelka, prodanega za izvoz v tretje države, v času obdobja preiskave.

(168)

Ugotovljeno je bilo, da so bile prodajne cene zadevnega izdelka za skupne številke (vključujoč vse tipe zadevnega izdelka) občutno višje (več kot 10 % v zadnjih treh poslovnih letih) v Skupnosti kot v tretjih državah. To razliko v ceni med trgom Skupnosti in drugimi izvoznimi trgi je mogoče v veliki meri pojasniti z visoko stopnjo razpršitve cen med tipi izdelkov, ki jih izvažajo proizvajalci-izvozniki. Nadalje, ker so količine, ki se izvažajo v Skupnost, kljub obstoju protidampinških ukrepov, občutne, bi ukinitev ukrepov izvoznikoma dala celo možnost, da povečata svoje izvozne cene.

(169)

Na tej podlagi nič ne kaže na to, da cene, ki veljajo na drugih izvoznih trgih, vplivajo na možnost, da bi družba znižala cene za izvoz v Skupnost.

(170)

Nič ne kaže na to, da bi se normalna vrednost lahko spremenila. Domači trg je ostal stabilen, prav tako tudi stanje s stroški v povezavi z domačim trgom.

(171)

Glede vpliva cen surovin na normalno vrednost tudi v primeru Tajvana veljajo zaključki iz uvodne izjave (157).

(172)

Na podlagi zgornje analize nič ne kaže na to, da bi se damping ponovil, če se ukrepi ukinejo.

(173)

Trenutno veljavni ukrepi v zvezi z uvozom RVP iz Republike Koreje so višji, kot je potrebno, da se odstranijo škodljivi učinki dampinškega uvoza. Glede na verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga, če se ukrepi ukinejo, in s sklicevanjem na ugotovitve, ne glede na ukrepe, ki trenutno veljajo proti Republiki Koreji, se zaključuje, da se ukrepi spremenijo in določijo na ravni, ugotovljeni v trenutnem pregledu.

(174)

Trenutno veljavni ukrepi v zvezi z uvozom RVP iz Tajvana niso več upravičeni. Glede na to, da ni razloga za domnevo, da se bo damping nadaljeval ali ponovil, če se ukrepi ukinejo, in s sklicevanjem na ugotovitve o dampingu (de minimis) iz trenutnega pregleda, se zaključuje, da se postopek proti Tajvanu ukine brez uvedbe ukrepov.

(175)

Industrija Skupnosti pritožnica je nasprotovala predlagani ukinitvi protidampinškega postopka proti uvozom iz Tajvana. Trdila je, da je namesto položaja proizvajalcev-izvoznikov v vzorcu treba analizirati celoten tajvanski trg, saj obstaja velika verjetnost, da bodo družbe, ki niso vključene v vzorec ponovno izvažale po dampinških cenah, če se ukrepi odpravijo. Družbe, ki niso bile vključene v vzorec, naj bi zaradi svojega slabega finančnega položaja zelo verjetno iskale možnosti za povečanje denarnega toka tako, da bi povečale količino izvoza (po dampinških cenah), kar naj bi potrjevale tudi njihove cenovne prakse v zvezi z izvozom v ZDA. Pritožnica je trdila tudi, da bi bil vpliv tega izvoza občuten, saj proizvodna zmogljivost teh družb predstavlja približno 66 % porabe Skupnosti.

(176)

Opozarja se, da je izbrani vzorec predstavljal ne le 95 % tajvanskega izvoza v EU, ampak tudi 43 % tajvanskega izvoza v druge države, 71 % domače prodaje in 57 % domače proizvodnje PSF, zato je bil v veliki meri reprezentativen v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Opozarja se tudi, da industrija Skupnosti pritožnica na predhodnih stopnjah postopka ni izrazila nasprotovanja v zvezi z vzorcem.

(177)

Industrija Skupnosti pritožnica je v zvezi z možnostjo ponovitve škodljivega dampinga svoje argumente oblikovala na podlagi domnev, ki niso bile podprte z ustreznimi dokazili. Zato se v zvezi s trditvijo, da obstaja velika verjetnost, da bodo družbe, ki niso bile vključene v vzorec, zaradi svojega slabega finančnega položaja iskale možnost za povečanje denarnega toka s povečanjem količine svojih izvozov v EU po dampinških cenah, opozarja, da je denarni tok mogoče ustvariti na več različnih načinov, ne le s povečanjem obsega prodaje, ampak tudi npr. z dodatnimi posojili, prodajo nedonosnih sektorjev in povečevanjem kapitala z izdajanjem delnic. Predloženi niso bili niti ustrezni dokazi v zvezi z domnevno dampinškimi cenami izvozov v ZDA. Nenazadnje analiza, ki jo je izvedla industrija Skupnosti pritožnica v zvezi s proizvodno zmogljivostjo v Tajvanu, ne upošteva možnega zmanjšanja zmogljivosti v Tajvanu zaradi premika tajvanskih proizvodnih obratov ven iz Tajvana in zaradi stečaja enega tajvanskega proizvajalca.

(178)

Glede na zgoraj omenjeno, se zaključek v zvezi z verjetnostjo ponovitve dampinga v Tajvanu ohrani.

(179)

Naslednji proizvajalci Evropske skupnosti so podprli pritožbo:

(180)

Ker teh šest sodelujočih proizvajalcev Skupnosti (pritožnikov) predstavlja 49 % proizvodnje zadevnega izdelka Skupnosti in ker noben proizvajalec Skupnosti, ki ni pritožnik, ni izrecno izrazil svojega nasprotovanja proti začetku trenutnega postopka, se šteje, da proizvajalci pritožniki predstavljajo industrijo Skupnosti v okviru pomena členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe. Dva proizvajalca, ki se nista pritožila, sta Komisiji predložila splošne informacije, a nista podprla pritožbe.

(181)

Poraba Skupnosti je bila določena na podlagi obsega uvoza zadevnega izdelka iz zadevnih držav in vseh drugih tretjih držav, za katere je znano, da proizvajajo in izvažajo zadevni izdelek v Skupnost ter obsega prodaje na trgu Skupnosti tako industrije Skupnosti kot tudi drugih proizvajalcev Skupnosti. Ker sta samo dva od desetih proizvajalcev iz Skupnosti, ki se niso pritožili, predložila podatke o prodaji, je bila prodaja ostalih osmih proizvajalcev, ki se niso pritožili, izračunana na podlagi podatkov, navedenih v pritožbi, ki jo je vložila industrija Skupnosti. Ti podatki so bili podprti z objavami neodvisnega svetovalnega podjetja, ki je specializirano za sektor vlaken.

(182)

Zaradi doslednosti se je v trenutnem postopku za določitev obsega uvoza na ustreznih oznakah KN uporabil Eurostat. Opozoriti je treba, da je bil obseg uvoza, ki so ga navedli proizvajalci v zadevnih državah izvoznicah v skladu z ustreznimi številkami Eurostat.

(183)

Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je poraba v Skupnosti stagnirala, saj je iz 712 773 ton v letu 2000 prešla na 709 828 ton v OP.

Tabela 1

(184)

V primeru Tajvana je stopnja dampinga znašala manj kot 2 % (glej uvodne izjave od (138) do (146) zgoraj). Zato pogoji, določeni v členu 3(4) osnovne uredbe za kumulativno ocenitev uvoza zadevnega izdelka iz te države z uvozi zadevnega izdelka iz ostalih zadevnih držav, niso bili izpolnjeni.

(185)

Komisija je obravnavala tudi, ali naj se učinki uvozov RVP iz LRK, Saudove Arabije in Južne Koreje (v nadaljnjem besedilu: „zadevne države“) ocenijo kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(186)

Ta člen določa, da se učinki uvozov dveh ali več držav, ki sta hkrati predmet iste preiskave, ocenijo kumulativno, če (i) je stopnja dampinga, ugotovljena v povezavi z uvozi iz vsake države, več kot de minimis, kot je opredeljeno v členu 9(3) osnovne uredbe, (ii) obseg uvoza iz vsake države ni zanemarljiv in če (iii) je zaradi konkurenčnih pogojev med uvoženimi izdelki in konkurenčnih pogojev med uvoženimi izdelki in podobnim izdelkom Skupnosti takšna ocena ustrezna.

(187)

Kot je navedeno zgoraj, je trenutna preiskava pokazala, da so stopnje dampinga LRK, Saudove Arabije in Južne Koreje občutno višje od de minimis ravni in da obseg uvoza iz teh držav ni zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe (njihovi tržni deleži so bili v OP po vrsti 4,7 %, 3,1 % in 10 %).

(188)

Da bi določila ustreznost kumulativne ocene ob upoštevanju konkurenčnih pogojev med uvoženimi izdelki in podobnim izdelkom Skupnosti, je Komisija najprej analizirala obnašanje izvoznikov na trgu v smislu izvoznih cen in obsega izvoza.

(189)

Ugotovljeno je bilo, da so se proizvajalci iz LRK, Saudove Arabije in Južne Koreje v smislu izvoznih cen na trgu obnašali podobno. Omenjene države so v času zadevnega obdobja po vrsti znižale svoje povprečne prodajne cene na enoto RVP za 27 %, 23 % in 15 %. Dodatno je bil za uvoz vseh treh držav ugotovljena podobna raven nelojalnega nižanja cen (glej uvodno izjavo (200)).

(190)

Prav tako imajo vse tri države na trgu Skupnosti občutne tržne deleže, čeprav je Južna Koreja izmed teh treh zadevnih držav daleč najpomembnejša država izvoznica (v OP, 4,7 % v primeru LRK, 3,1 % v primeru Saudove Arabije in 10 % v primeru Južne Koreje).

(191)

V preiskavi je bilo tudi ugotovljeno, da uvozi iz LRK, Saudove Arabije in Južne Koreje v Skupnost uporabljajo iste prodajne poti, saj je v veliki večini primerov, prodaja teh uvozov potekala preko distributerjev, namesto da bi bila namenjena končnim strankam.

(192)

Nadalje, kot je obrazloženo zgoraj (glej uvodne izjave od 22 naprej), je bilo ugotovljeno, da imata izdelek, ki se uvaža iz LRK, Saudove Arabije in Južne Koreje, ter izdelek, ki se proizvaja v Skupnosti, enake osnovne tehnične, fizične in kemične lastnosti in jih je mogoče obravnavati kot enaka v smislu zamenljivosti in nadomestljivosti, zato drug z drugim konkurirata na osnovi tipov.

(193)

En proizvajalec-izvoznik iz Saudove Arabije je trdil, da RVP, ki se uvaža iz zadevne države, ne konkurira RVP, ki ga proizvajajo druge zadevne države, zlasti LRK, in industrija Skupnosti. V skladu s predložitvami tega proizvajalca je proizvodnja RVP v Saudovi Arabiji namenjena izključno osnovnemu oziroma navadnemu RVP, in sicer tistim tipom izdelkov, ki niso primerni za specifične uporabe, ampak so namenjeni splošni uporabi, medtem ko imajo proizvajalci v LRK in v Skupnosti zmogljivosti za proizvodnjo tako imenovanih „specialnih“ izdelkov ali pa te izdelke dejansko proizvajajo. Ti specialni izdelki RVP so po navadi označeni in prirejeni za določeno uporabo ali končne uporabe, kot na primer zaščitna sredstva proti ognju, antibakterijska vlakna ali vlakna, ki se ne kosmatijo, in navadno zahtevajo napredne raziskave in razvoj. Nekateri uporabniki so nadalje trdili, da tako imenovani tip „votel konjugat“, ki ga omenjeni uporabniki obravnavajo kot „specialni izdelek“, v Skupnosti dobavljajo samo južnokorejski proizvajalci.

(194)

Ti argumenti ne izhajajo iz preiskave. Najprej, ugotovljeno je bilo, da izvoz iz LRK predstavlja izključno osnovni oziroma navadni RVP. Izvozi RVP iz Južne Koreje tudi niso usmerjeni na tip „votel konjugat“, saj je ta v OP predstavljal samo 24 % skupnega izvoza v Evropsko skupnost. V skladu z opredelitvijo „specialnih“ tipov, določeno zgoraj, pa tipa „votel konjugat“ sploh ni mogoče obravnavati kot specialni tip. Pridobljeni so bili dokazi, ki kažejo, da lahko vsi proizvajalci RVP navadno proizvajajo votel konjugat RVP, ampak tega ne počnejo, zato ker proizvodnja ni več uravnotežena glede na prevladujoče cene. Končno, čeprav je industrija Skupnosti proizvajala in prodajala „specialne“ izdelke, je njeno poslovanje s RVP osredotočeno na segment temeljnega oziroma navadnega RVP.

(195)

Zato je bilo zaključeno, da izvozi zadevnega izdelka iz zadevnih držav konkurirajo drug drugemu in RVP, ki ga proizvaja, ali ga je sposobna proizvajati, industrija Skupnosti.

(196)

Na podlagi zgornjega je bilo zaključeno, da so vsi pogoji, ki upravičujejo kumulacijo uvoza RVP iz LRK, Saudove Arabije in Južne Koreje, izpolnjeni.

(197)

Kumulativni dampinški uvoz iz LRK, Saudove Arabije in Južne Koreje se je povečal iz 111 905 ton v letu 2000 na 125 633 ton v OP, tj. za 12 %.

(198)

Kumulativni tržni deleži so se povečali iz 15,6 % v letu 2000 na 17,6 % v času OP.

Tabela 2

(199)

Tehtana povprečna cena dampinških uvozov iz LRK, Saudove Arabije in Južne Koreje se je med letom 2000 in OP zmanjšala za 18 %.

Tabela 3

(200)

Komisija je za določanje nelojalnega nižanja cen analizirala podatke, ki se nanašajo na OP. Relevantne prodajne cene industrije Skupnosti so bile tiste, ki so bile za neodvisne stranke, prilagojene, kjer je bilo potrebno, na raven franko tovarna, tj. izključujoč prevozne stroške v Skupnosti in po odštetju popustov in znižanj. Cene za različne proizvodne tipe RVP, ki so bili opredeljeni v vprašalnikih, so se primerjale s prodajnimi cenami, ki jih zaračunajo izvozniki, brez popustov, s potrebnimi in upravičenimi prilagoditvami le-teh na nivo na meji Skupnosti CIF.

(201)

V času OP je bila tehtana povprečna stopnja zniževanja 16 % za LRK, 16,8 % za Saudovo Arabijo in 24 % za Južno Korejo.

(202)

Obseg proizvodnje industrije Skupnosti se je v zadevnem obdobju zmanjšal za 5 %.

Tabela 4

(203)

Proizvodna zmogljivost RVP je bila v zadevnem obdobju stabilna. Iz 271 466 ton v letu 2000 se je povečala le na 277 561 ton v zadevnem obdobju. V času OP proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti znaša 36 % skupne porabe Skupnosti.

(204)

Stopnje izkoriščenosti zmogljivosti so se zmanjšale za 6 odstotnih točk iz 87 % na 81 %. Ker se sama zmogljivost proizvodnje ni zmanjšala, je ta padec v izkoriščenosti zmogljivosti le posledica zmanjšanja obsega proizvodnje industrije Skupnosti.

Tabela 5

(205)

Zaloge so se v zadevnem obdobju povečale za 13 %. To pa se ne obravnava kot kazalec škode, saj nivoji zalog odražajo politiko industrije Skupnosti, da ohranja zaloge na nivoju, ki je praktično enak proizvodnji enega meseca.

Tabela 6

(206)

Določitev naložb je temeljila na podatkih, ki jih je predložilo pet družb. Šesta družba ni predložila zanesljivih podatkov. V zadevnem obdobju je pet družb, ki je predložilo zanesljive podatke, izvedlo naložbe v vrednosti 34,5 milijonov EUR. Kot je razvidno iz tabele 7 spodaj, so se naložbe povečevale, razen v letu 2002, ko so bile glede na prejšnje leto manjše. Bilo pa je ugotovljeno, da te naložbe predstavljajo skoraj izključno nadomestila. Velik del naložb je bil neposredno povezan s proizvodnjo zadevnega izdelka. Samo eden od proizvajalcev industrije Skupnosti je izvedel občutne naložbe v obrat za recikliranje, ki zagotavlja surovine (polietilen tereftalat -PET- kosmiči) za proizvodni postopek RVP.

(207)

Zaključuje se, da sta stopnja in narava naložb (v glavnem nadomestila) nizki za kapitalno intenzivno industrijo.

Tabela 7

(208)

Prodaja RVP industrije Skupnosti v Evropski skupnosti se je od leta 2000 do OP znižala za 6 %. Ker se je poraba Skupnosti v zadevnem obdobju povečala za 11 %, se takšen padec prodaje prevede v izgubo tržnih deležev. Natančneje, tržni delež industrije Skupnosti se je v OP zmanjšal iz 31 % na 29 %.

Tabela 8

(209)

Prodajna cena na enoto, ki jo je zaračunavala industrija Skupnosti, se je v zadevnem obdobju znižala za 8 %. Kot prikazuje tabela 9 spodaj, se je to znižanje zgodilo po letu 2001, kar sovpada z navalom uvoza iz zadevnih držav in občutnim znižanjem cen tega uvoza.

Tabela 9

(210)

Tehtana povprečna donosnost čistega prihodka industrije Skupnosti se je zmanjšala iz 4,4 % v letu 2000 na – 3,2 % v OP.

Tabela 10

(211)

Denarni tok se je v zadevnem obdobju zmanjšal iz 25 687 824 EUR v letu 2000 na 12 178 328 EUR v OP.

(212)

Donos neto sredstev je temeljil na podatkih, ki jih je predložilo 5 družb. Šesta družba ni predložila zanesljivih podatkov. Njen skupni donos neto sredstev pa je sledil enakemu trendu, kot ga je za zadevni izdelek prikazalo drugih pet družb. Predloženi podatki so kazali občuten padec donosa neto sredstev v zadevnem obdobju. Iz 51,1 % v letu 2000 je padel kar na – 8,5 % v OP.

Tabela 11

(213)

Nekatere družbe financirajo svoje dejavnosti iz virov znotraj finančne skupine, ki ji pripadajo, s shemami zbiranja denarnih sredstev ali s posojili znotraj skupin, ki jih odobrijo materinske družbe. V drugih primerih se kot vir financiranja uporabi denarni tok, ki ga družba ustvari. Nekateri drugi so povečali svoj lastniški kapital tako, da so se vključili v strukture tveganega kapitala s finančnimi subjekti, ki so v določenih primerih z delničarskimi posojili najprej financirali svoje sodelujoče družbe.

(214)

Na podlagi tega večina družb industrije Skupnosti pri zbiranju kapitala ni imela večjih težav. Ena od preverjenih družb pa je imela velike težave pri financiranju svojih dejavnosti tako v dolgu kot v kapitalu.

(215)

Stopnja zaposlenosti v industriji Skupnosti se je v zadevnem obdobju zmanjšala za 7 %. Industrija Skupnosti je število osebja zmanjšala za 84 delavcev. Glede plač za leto 2000 ena od družb ni predložila zanesljivih podatkov. Za preostala leta iz zadevnega obdobja velja, da so se skupne plače povečale za 5 %, kar je daleč pod povprečnim povečanjem harmoniziranega indeksa porabniških cen za štiri države, v katerih se industrija Skupnosti nahaja, v zadevnem obdobju (tj. 9.1 %).

Tabela 12

(216)

Produktivnost za skupni trg je bila v zadevnem obdobju stabilna, saj se je od leta 2000 do OP zmanjšala samo za 2 %. Ta stagnacija produktivnosti odraža nizek nivo naložb, ki jih je izvedla industrija Skupnosti (v kakovosti in količini, glej uvodne izjave od (206) in naslednje).

Tabela 13

(217)

V celoti gledano je treba poudariti, da se je tržni delež industrije Skupnosti zmanjšal za dve odstotni točki, kar kaže, da je rast sledila padajoči stopnji porabe skupnega trga (ki se je zmanjšala za 1 %).

(218)

Učinka obsega dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti, ob upoštevanju obsega in cen uvozov iz LRK, Saudove Arabije in Južne Koreje, ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega.

(219)

Po drugi strani se zaključuje, da so občutno povečanje dampinškega uvoza iz LRK in Saudove Arabije v Skupnost in nezadovoljiv razvoj cen uvozov iz Južne Koreje industriji Skupnosti preprečili pričakovano okrevanje od posledic preteklega dampinga.

(220)

Obseg uvoza iz LRK, Saudove Arabije in Južne Koreje se je občutno povečal, tako v absolutnem smislu kot v smislu tržnega deleža. V zadevnem obdobju so v tržnem deležu pridobili dve odstotni točki. Nadalje, tehtana povprečna cena uvozov iz teh držav se je v zadevnem obdobju znižala za 18 %. To znižanje se je odražalo v občutnem nelojalnem nižanju cen, ki je bilo ugotovljeno.

(221)

Večina kazalnikov škode industrije Skupnosti prikazuje negativen razvoj v času zadevnega obdobja, kar kaže na stanje znatne škode: medtem ko je skupna poraba RVP v Skupnosti stagnirala, se je skupni obseg prodaje industrije Skupnosti zmanjšal za 6 %, kar je ustrezalo izgubi dveh odstotnih točk v tržnem deležu; obseg proizvodnje se je zmanjšal; proizvodna zmogljivost je stagnirala, izkoriščenost zmogljivosti pa se je zmanjšala za 6 %; povprečna prodajna cena na enoto se je zmanjšala za 8 %; donosnost čistega prihodka je imela negativne rezultate, saj se je v zadevnem obdobju zmanjšala za 7,6 odstotnih točk; tudi drugi z donosnostjo povezani kazalci, kot so denarni tok in donos neto sredstev, so se v zadevnem obdobju poslabšali; zaposlenost se je zmanjšala za 7 %, produktivnost pa za 2 %. Pozitiven razvoj dogodkov glede naložb in plač ne postavljata celotne predstave o škodi industrije Skupnosti pod vprašaj, saj so bile stopnje naložb za tako kapitalno intenzivno industrijo nizke, povišanje plač pa je bilo v bistvu samo nadomestilo za inflacijo v zadevnem obdobju.

(222)

Na podlagi zgoraj omenjenega sledi, da je industrija Skupnosti v težkem gospodarskem in finančen položaju in je utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(223)

V skladu s členoma 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav. Nadalje, v skladu s členom 3(7) osnovne uredbe so bili poleg dampinškega uvoza preučeni tudi znani dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Skupnosti, zato da se morebitna škoda, ki bi jo ti dejavniki lahko povzročili, ne bi napačno pripisala dampinškemu uvozu.

(224)

Uvoz iz zadevnih držav se je v zadevnem obdobju povečal za 12 % glede na obseg in za dve odstotni točki glede na tržni delež. Cene uvoza iz LRK, Saudove Arabije in Južne Koreje so se zmanjšale za 18 % in občutno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti za 16 %, 16,8 % in 24 % v tem zaporedju.

(225)

Povečanje obsega uvoza iz LRK, Saudove Arabije in Južne Koreje ter večanje njegovega tržnega deleža po cenah, ki so bile občutno nižje od cen industrije Skupnosti, je sovpadalo s poslabšanjem stanja industrije Skupnosti.

(226)

Obseg prodaje in tržni delež Skupnosti sta se zmanjšala. Obseg prodaje se je zmanjšal za 6 %, tržni delež pa za dve odstotni točki. Tržni delež, ki ga je Skupnost izgubila, je v celoti prevzel dampinški uvoz iz LRK, Saudove Arabije in Južne Koreje.

(227)

Zniževanje cen industrije Skupnosti se je dogajalo vzporedno z nenehnim zniževanjem cen zadevnega izdelka, ki so ga uvažali iz LRK, Saudove Arabije in Južne Koreje. Natančneje, cene industrije Skupnosti so začele padati po letu 2001, natanko takrat, ko so se začele zniževati povprečne uvozne cene iz LRK, Saudove Arabije in Južne Koreje (glej uvodni izjavi (199) in (209) ter tabeli 3 in 9). Na podlagi tega je torej jasno viden učinek zatiranja cen, ki ga ima dampinški uvoz.

(228)

Donosnost industrije Skupnosti se je od začetka zadevnega obdobja občutno poslabšala, saj je bila v letu 2002 in v času OP negativna. Izgube industrije Skupnosti od leta 2002 naprej so sovpadale s povečanjem uvoza RVP iz zadevnih držav po posebej nizkih cenah. Opozoriti je treba tudi, da je eden od proizvajalcev Skupnosti pokazal, da se je stopnja donosnosti čistega prihodka za tako imenovane osnovne oziroma navadne izdelke, tj., kjer je Skupnost najbolj izpostavljena konkurenci iz zadevnih držav, poslabšala še bolj, kot stopnja donosnosti vključujoč vse tipe izdelkov RVP, ki jih ta proizvajalec izdeluje.

(229)

To postopno povečevanje obsega uvoza iz zadevnih držav po dampinških cenah je sovpadalo tudi z negativnim razvojem drugih kazalcev, ki kažejo škodo industrije Skupnosti, kot so neugoden razvoj zaposlovanja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti.

(230)

Na podlagi zgoraj omenjenih premislekov se zaključuje, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav igral ključno vlogo pri poslabšanju stanja industrije Skupnosti.

(231)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi (183), je poraba v Skupnosti od leta 2000 do OP ostala stabilna. To torej ne more biti vir škode.

(232)

Industrija za nadaljnjo obdelavo (downstream) je večkrat trdila, da industrija Skupnosti ni vlagala v modernizacijo proizvodnega postopka in je zato (vsaj delno) odgovorna za svoje stanje škode. Kot je navedeno zgoraj v uvodni izjavi (207), se zaključuje, da sta stopnja in narava naložb (v glavnem nadomestila in vzdrževanje) nizki za kapitalsko intenzivno industrijo.

(233)

Glede na okoliščine, opisane v uvodnih izjavah (202) in naslednjih, pa industrija Skupnosti občutnih novih naložb ni mogla izvesti. Kot je mogoče razbrati iz analize v tem razdelku, razen dampinškega uvoza niso bile ugotovljene nobene druge razmere z občutnim negativnim vplivom na industrijo Skupnosti. V teh okoliščinah se nezadostne naložbe ne obravnavajo kot vzrok škode, ampak kot nadaljnja posledica dampinškega uvoza.

(234)

V času OP se je RVP uvažal tudi iz ZDA, Turčije, Japonske, Češke, Poljske, Nigerije in Južne Afrike. V analizo, ali je uvoz iz drugih tretjih držav povzročili industriji Skupnosti škodo, je bil vključen tudi uvoz iz Tajvana. Kot je omenjeno v uvodni izjavi (145), se je uvoz iz Tajvana v času OP izvajal po de minimis stopnji dampinga.

(235)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je rahlo povečal, in sicer iz 133 798 ton v letu 2000 na 137 123 ton v OP. To majhno povečanje se, skupaj s stabilno porabo RVP, prevede v stagnirajoč tržni delež za uvoz iz tretjih držav, ki niso zadevne države (19 % v letu 2000 in OP).

(236)

Nadalje, po podatkih Eurostat in podatkih, preverjenih na kraju samem, so bile v času OP tehtane povprečne cene zadevnega izdelka iz drugih glavnih držav izvoznic (1,25 EUR/kg) na zelo podobni stopnji kot tehtane povprečne cene industrije Skupnosti. Zato se zaključuje, da ta uvoz industriji Skupnosti ni mogel povzročiti nobene škode.

(237)

Nekateri proizvajalci-izvozniki so trdili, da se izvoz iz Turčije v Skupnost izvaja po dampinških cenah, kar naj bi prispevalo k stanju škode industrije Skupnosti.

(238)

Veliko večino uvoza RVP iz Turčije v Skupnost distribuira ena od družb pritožnic, ki je povezana s proizvajalcem-izvoznikom iz Turčije. Pridobljeni pa so bili dokazi, ki kažejo, da so bili nakupi RVP družbe pritožnice pri povezani družbi iz Turčije izvedeni na dosegu roke in namenjeni dopolnitvi niza izdelkov zadevnega proizvajalca Skupnosti v obdobjih intenzivnega tržnega povpraševanja. Nadalje, tega uvoza niso povzročili zapuščeni ali zastali investicijski projekti, ki bi lahko vzbudili zmanjšanje proizvodne zmogljivosti povezane družbe Skupnosti. Nadalje je bilo potrjeno, da uvoznik Skupnosti ponovno prodajo RVP iz Turčije izvaja po istih cenah, kot so cene izdelka, ki ga proizvaja in prodaja takšna povezana družba, in ne znižuje povprečnih cen drugih družb industrije Skupnosti.

(239)

Proizvajalci Skupnosti, ki se niso pritožili in ki proizvajajo zadevni izdelek, so v času OP imeli 31,5 % tržni delež. V zadevnem obdobju se je obseg njihove prodaje zmanjšal za 7 %, njihov tržni delež pa za dve odstotni točki.

(240)

Nadalje, v skladu z razpoložljivimi informacijami obstajajo navedbe, da so povprečne cene proizvajalcev, ki se niso pritožili, na enaki ravni kot povprečne cene proizvajalcev pritožnikov. To nakazuje, da so v podobnem stanju kot industrija Skupnosti, tj., da so zaradi dampinškega uvoza utrpeli škodo. Zato ni mogoče zaključiti, da so drugi proizvajalci Skupnosti industriji Skupnosti povzročili škodo.

(241)

Stroški surovin so večji del skupnih stroškov proizvodnje RVP (približno 60 % skupnih stroškov proizvodnje). Zato so cene RVP v veliki meri odvisne od stroškov surovin.

(242)

Proizvodnja tako imenovanega primarnega RVP se izvaja iz derivatov nafte (v glavnem mono etilen glikol – MEG – in prečiščena tereftalna kislina – PTA). Industrija Skupnosti v manjši, a vedno večji meri proizvaja tako imenovani regenerirani RVP iz recikliranih materialov (polietilen tereftalat – PET – plastenke in drugi odpadki). Končno, RVP je mogoče izdelati iz kombinacije obeh vrst surovin, tj. derivatov nafte in recikliranih odpadkov PET.

(243)

Cene MEG in PTA, pa tudi derivatov nafte, so odvisne od nihanja cen tega zadnjega. Kot je bilo ugotovljeno v kontrolnih obiskih, je razvoj cen recikliranih materialov po navadi povezan z nihanjem cen MEG in PTA.

(244)

Glede na zgoraj omenjeno so nekateri proizvajalci-izvozniki trdili, da so škodo, ki naj bi jo Skupnost utrpela, povzročila nihanja stroškov surovin, zlasti svetovno povišanje cen nafte.

(245)

V zvezi s tem je bilo v skladu s podatki, ki so jih predložili proizvajalci surovin, ugotovljeno, da so se cene MEG od leta 2002 do konca OP povečale za 14 %, cene PTA pa za 13 %. To povečanje cen surovin pa se ni odražalo v povečanju povprečne cene RVP, ki ga je prodajala industrija Skupnosti (glej uvodno izjavo 209 zgoraj), kljub dejstvu, da so vlakna cenovno občutljivi izdelki. Ravno nasprotno, cene proizvajalcev EU so v enakem obdobju rahlo padle. Medtem ko je mogoče pričakovati, da bodo tudi proizvajalci zadevnega izdelka iz tretjih držav doživeli podobna povišanja cen za glavne vnose, ki temeljijo na nafti, kot so MEG in PTA, je bilo ugotovljeno, da so se uvozne cene RVP iz zadevnih držav v enakem obdobju občutno znižale. Ugotovljeno je bilo, da proizvajalci Skupnosti povečanih stroškov surovin zaradi konkurence dampinškega uvoza niso mogli prenesti na svoje stranke.

(246)

Dodatno, vsak možen vpliv nihanj cen surovin na cene RVP lahko vpliva tako na industrijo Skupnosti kot na izvoznike s sedežem v zadevnih državah, saj je nafta proizvod z enakimi cenami po vsem svetu. V skladu s tem je bil zgornji zahtevek zavrnjen.

(247)

Pozornost je bila namenjena nihanju vrednosti med eurom in ameriškim dolarjem. Velika večina uvoznih poslov iz zadevnih držav v Evropsko skupnost se izvaja v USD. Vrednost eura v primerjavi z USD se je povečevala od sredine leta 2002, občutno pa v času OP, zato se je v tem obdobju povečal obseg uvoza v euro območje. Zaradi tega so nekatere zainteresirane stranke trdile, da je v „poslu, ki temelji na dolarju“, padec vrednosti te valute v primerjavi z eurom gotovo „neizpodbitno“ spodbujal uvoz RVP v Evropsko skupnost.

(248)

V primeru RVP, je bilo ugotovljeno, da je tudi uvoz iz držav, ki niso izvajale dampinga, imel korist od povečane vrednosti eura. Njihov obseg pa je v zadevnem obdobju stagniral (od leta 2002 do OP se je celo rahlo zmanjšal), medtem ko se je uvoz iz dampinških držav v istem obdobju povečal za 12 %. Čeprav na prvi pogled ni mogoče izključiti, da bi lahko naraščajoča vrednost eura v primerjavi z USD spodbujala uvoz RVP iz zadevnih držav, dejstvo, da nihanja vrednosti valut niso imela vpliva na uvoz iz drugih držav, nakazuje, da tega ni mogoče obravnavati kot vzrok za naval dampinškega uvoza iz zadevnih držav.

(249)

Nadalje, vsaka obtožba, da je povečevanje vrednosti eura v primerjavi z USD povzročilo škodo industriji Skupnosti, velja samo za obdobje, ko se je to povečevanje dejansko dogajalo, tj. od sredine leta 2002 do konca OP, zlasti to velja za OP, ko so bile razlike med obema valutama bolj poudarjene.

(250)

Zato se zaključuje, da čeprav bi povečevanje vrednosti eura v primerjavi z USD lahko spodbujalo izvoz RVP v Evropsko skupnost, to ne razloži občutnega povečanja obsega uvoza iz zadevnih držav v primerjavi z ostalimi svetovnimi uvozniki.

(251)

Dejstvo, da so se hkrati pojavili povečanje dampinškega uvoza iz zadevnih držav, povečanje tržnih deležev in ugotovljeno nelojalno znižanje cen na eni strani in poslabšanje stanja industrije Skupnosti na drugi strani, je vodilo do zaključka, da je dampinški uvoz vzrok znatne škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Ugotovljen je bil zlasti kronološko vzporeden razvoj nižanja povprečnih cen uvozov in zatiranih povprečnih cen industrije Skupnosti. To je pomenilo zmanjšanje donosnosti, ki je bila v letu 2002 in v OP, tj. ko se je uvoz iz zadevnih držav najbolj povečal in cene najbolj padle, negativna.

(252)

Po analizi nekaterih dejavnikov, kot so razvoj porabe, uvoz iz drugih držav, ki niso zadevne države, tržno obnašanje proizvajalcev, ki se niso pritožili, in nizka stopnja naložb, ki jih je izvedla industrija Skupnosti, je bilo zaključeno, da ti dejavniki industriji Skupnosti niso mogli povzročiti znatne škode. Po drugi strani pa, čeprav ni mogoče izključiti, da drugi dejavniki, kot so nihanje cen surovin in nihanja vrednosti valut, niso prispevali k stanju škode industrije Skupnosti, učinek teh dejavnikov ni tako velik, da bi vplival na ugotovitev, da obstaja jasna in občutna vzročna zveza med dampinškimi uvozi iz zadevnih držav in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(253)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je obravnavalo, ali bi bila uvedba protidampinških ukrepov v nasprotju z interesi Skupnosti kot celote. Določitev interesa Skupnosti je temeljila na pregledu vseh različnih zadevnih interesov, tj. interesov industrije Skupnosti, uvoznikov, trgovcev in uporabnikov zadevnega izdelka.

(254)

Da bi ocenili možen vpliv uvedbe ali neuvedbe ukrepov, so se zahtevale informacije od vseh zainteresiranih strank, za katere je bilo znano, da jih stvar zadeva, ali pa so bile te informacije pripravljene predložiti same. Komisija je na podlagi tega poslala vprašalnike industriji Skupnosti, desetim drugim proizvajalcem Skupnosti, 23 uporabnikom in trem dobaviteljem surovin. Na vprašalnik je odgovorilo šest proizvajalcev industrije Skupnosti pritožnikov, dva proizvajalca, ki se nista pritožila, pet nepovezanih uvoznikov, 15 uporabnikov in dva dobavitelja surovin (8).

(255)

Ob začetku postopka je bilo znanih 31 nepovezanih uvoznikov. Komisija se je zaradi tako velikega števila nepovezanih uvoznikov in v skladu s členom 17 osnovne uredbe odločila, da bo svojo preiskavo izvedla na podlagi vzorca teh nepovezanih uvoznikov. Vzorec je bil izbran na podlagi največjega reprezentativnega obsega zadevnega uvoza, ki bi ga v razpoložljivem času bilo razumno mogoče pregledati.

(256)

Zato je bilo za vzorec na podlagi njihovega obsega uvoza iz zadevnih držav najprej izbranih pet družb. Ena od teh petih izbranih družb kasneje ni več sodelovala, saj ni želela v celoti izpolniti vprašalnika, ki jim ga je Komisija poslala, zato se je kasneje ni več upoštevalo kot del vzorca. Preostale štiri družbe v vzorcu so predstavljale 14,6 % skupnega zadevnega uvoza. Končni vzorec je bil sestavljen iz naslednjih družb:

(257)

Na podlagi tega se je ugotavljalo, ali kljub zaključkom o dampingu, o stanju industrije Skupnosti in o vzročni zvezi obstajajo prepričljivi vzroki za zaključek, da uvedba ukrepov v tem določenem primeru ni v interesu Skupnosti.

(258)

Industrija Skupnosti je utrpela znatno škodo, kot je določeno v uvodnih izjavi (202) in naslednjih.

(259)

Uvedba protidampinških ukrepov bi industriji Skupnosti omogočila doseganje stopenj donosnosti, ki bi jih dosegala, če ne bi bilo dampinškega uvoza, in izkoriščanje razvoja trga Skupnosti. To bi poslom RVP industrije Skupnosti zagotovilo sposobnost za preživetje.

(260)

Čeprav je industriji Skupnosti uspelo, da si je razvila pomembne tržne niše v segmentu višje dodane vrednosti RVP ali specialnega RVP, je treba poudariti, da temeljni posel za industrijo Skupnosti še vedno ostajajo navadna vlakna, tako za tkano kot za netkano uporabo, to pa so segmenti, kjer so uvozi iz zadevnih držav vedno bolj prisotni in kjer je proizvodnja industrije Skupnosti najbolj izpostavljena nelojalni konkurenci.

(261)

Pri specialnih vlaknih so stopnje višje, a prodajajo se v omejenih količinah. Da bi lahko čim bolj povečala izkoriščenost zmogljivosti in pokrila fiksne stroške proizvodnje, potrebuje industrija Skupnosti velik obseg prodaje navadnih oziroma osnovnih vlaken. Zato bo uvedba dajatev zagotovila preživetje proizvodnje navadnega oziroma osnovnega RVP, pa tudi nadaljevanje proizvodnje višje dodane vrednosti RVP, ki je v veliki meri odvisna od sposobnosti preživetja osnovnega RVP. Treba je opozoriti, da je glavni dobavitelj specialnih RVP na svetovnem nivoju industrija Skupnosti sama in da takšnega materiala visoke dodane vrednosti ni mogoče uvažati iz držav, ki jih zadeva trenutni postopek. Zato se zaključuje, da bi uvedba ukrepov bila v interesu industrije Skupnosti.

(262)

Kot je omenjeno zgoraj v uvodnih izjavah (254) in (256), je Komisija prejela 15 odgovorov na vprašalnik od uporabnikov, štiri izpolnjene vprašalnike od nepovezanih uvoznikov, izbranih v vzorcu, in pet od povezanih uvoznikov. Tudi tri združenja uporabnikov so Komisiji predložila informacije in obtožbe, v katerih zahtevajo ukinitev trenutnega postopka brez uvedbe ukrepov.

(263)

Uporabniki zadevnega izdelka spadajo v tekstilni sektor. Trg RVP je razdeljen na porabo za predenje (tj. izdelava filamentov za proizvodnjo tekstilov, po mešanju ali brez mešanja z drugimi vlakni, kot sta bombaž ali volna), netkano porabo (tj. izdelava rjuh in mrež, ki še niso bile predelane v preje in jih veže trenje in/ali kohezija in/ali adhezija, razen papirja) in porabo za zapolnjevanje (tj. polnjenje ali oblazinjenje določenih tekstilnih izdelkov, na primer blazin ali avtomobilskih sedežev). V večini so sodelujoči uporabniki v tem postopku proizvajalci netkanih izdelkov. Omenjeni uporabniki so člani enega od treh združenj uporabnikov, ki sodelujejo v tem postopku in predstavlja industrijo netkanih izdelkov na evropski ravni (9). Glede na podatke o nakupih, ki so jih predložili v svojih odgovorih na vprašalnike, sodelujoči uporabniki v času OP predstavljajo približno 5 % skupne porabe RVP Skupnosti in približno 13 % skupnega uvoza iz zadevnih držav. Uporabniki in uvozniki so predstavili številne argumente proti uvedbi dajatev.

(264)

Prvič, industrija za nadaljnjo obdelavo trdi, da je trg RVP Skupnosti v veliki meri odvisen od zunanjih dobaviteljev zadevnega izdelka (evropski proizvajalci lahko v največji meri zadostijo približno 60 % povpraševanja na trgu RVP). V tej zvezi sta, glede na zmogljivost in tržni delež, ki ga imata v Skupnosti, dve državi v preiskavi, to sta Tajvan in Južna Koreja, najpomembnejša dobavitelja RVP v svetu. Zato stopnja protidampinških ukrepov nujno vpliva na ključne vidike interesa Skupnosti.

(265)

Uporabniki RVP trdijo tudi, da poslujejo na cenovno zelo občutljivem trgu, kjer niti najmanjšega povišanja stroškov zaradi že zdaj tako ostre konkurence na trgu končnih izdelkov (na primer blazin, tekstilov itd.), zlasti iz držav v jugovzhodni Aziji in Kitajske, ni mogoče prenesti na končnega porabnika. Te države že zdaj prodajajo po zelo nizkih cenah in mnogo evropskih proizvajalcev tekstila je bilo prisiljeno vsaj delno prenesti svojo proizvodnjo v tretje države.

(266)

Nadalje, številni uporabniki RVP trdijo, da se določeni tipi zadevnega izdelka (tako imenovani izdelki votlega konjugata) v Skupnosti ne proizvajajo in jih proizvajalci Skupnosti v bližnji prihodnosti zaradi pomanjkanja potrebne tehnične opreme niti ne bodo proizvajali. Te tipe RVP bo zato treba uvažati (tako imenovani izdelki votlega konjugata, ki se v glavnem proizvajajo v Južni Koreji).

(267)

Končno, industrija za nadaljnjo obdelavo je, v nasprotju z industrijo RVP, industrija z intenzivno delovno silo. Kot so nakazale nekatere zainteresirane stranke, je število zaposlenih v industriji za nadaljnjo obdelavo mnogo višje od števila zaposlenih v industriji RVP, ki je zelo kapitalno intenzivna. Na primer, evropska industrija netkanih izdelkov ima neposredno delovno silo 16 000 oseb, industrija RVP pa ima zaposlenih samo 1 180 oseb. Kot poročajo proizvajalci netkanih izdelkov, predstavlja RVP v povprečju 40 % skupnih stroškov proizvodnje izdelka, ki ga izdelujejo. Domneva se, da bi uvedba dajatev lahko pomenila izgubo delovnih mest ali premik proizvodnih obratov v druge države.

(268)

V zvezi z domnevno odvisnostjo trga Skupnosti od zunanjih dobaviteljev se zaključuje, da medtem ko bi bile dajatve proti uvozom iz LRK in Saudove Arabije v povprečju na ravni 27 %, sta imeli ti dve državi v OP le 7 % tržni delež. Po drugi strani pa se predlaga, da se obstoječi ukrepi proti uvozom iz Tajvana prekličejo in dajatve, ki trenutno veljajo za uvoz iz Južne Koreje, znižajo. Poudarja se, da sta imela v času OP, kljub nivoju trenutno veljavnih ukrepov (glej uvodno izjavo (3)), Tajvan in Južna Koreja 19 % tržni delež. Po drugi strani pa so imeli, po podatkih prestižnega svetovalnega podjetja za trg vlaken, večji proizvajalci RVP iz držav, ki niso predmet protidampinških ukrepov (v glavnem ZDA, Mehika, Turčija in Južna Afrika), v času OP presežne zmogljivosti, ki je dosegel približno 50 % skupne porabe Skupnosti. Nadalje, uvozi iz teh držav imajo že zdaj pomemben delež trga Skupnosti, saj so v času OP dosegali 5,3 %.

(269)

Torej bi se porabniki Skupnosti, kljub predlagani uvedbi dajatev proti LRK in Saudovi Arabiji in ob upoštevanju ukinitve ukrepov proti Tajvanu ter znižanju ukrepov, ki veljajo v Južni Koreji, še vedno lahko zanašali na (ali začeli kupovati) od pomembnih dobaviteljev zadevnega izdelka, kot so Južna Koreja in drugi večji dobavitelji iz držav, ki niso predmet protidampinških dajatev, vključno s Tajvanom.

(270)

V zvezi z domnevno nezmožnostjo uporabnikov RVP, da bi prenesli na končne uporabnike kakršno koli povečanje stroškov, ki nastanejo zaradi uvedbe protidampinških ukrepov, v tem primeru sodelujočih uporabnikov (ki so skoraj izključno proizvajalci netkanih izdelkov), ki zadevni izdelek uvažajo iz LRK, Saudove Arabije, Južne Koreje in Tajvana, ob upoštevanju, (i) da povprečna stopnja protidampinških dajatev z LRK in Saudovo Arabijo znaša 34,6 %, medtem ko sta ti državi imeli v času OP 7,8 % tržni delež; (ii) da povprečna stopnja dajatev, ki bo uvedena za uvoz iz Koreje znižuje povprečno stopnjo dajatev proti tej državi, uvedeno z Uredbo (ES) št. 2852/2000, za dve odstotni točki in da bodo ukrepi proti Tajvanu ukinjeni; (iii) da sta imela Južna Koreja in Tajvan v času OP 19,3 % delež na trgu Skupnosti in (iv) da je bilo določeno, da predstavlja RVP v povprečju 40 % skupnih stroškov proizvodnje končnih izdelkov sodelujočih uporabnikov (netkanih izdelkov), se ugotavlja, da bi bilo povišanje stroškov proizvodnje, ki bi jih kot posledico uvedenih ukrepov nosila industrija za nadaljnjo obdelavo, v območju 0,40 %.

(271)

Če uporabniki, kot trdijo, takšnega povišanja v stroških izdelkov ne bi mogli prenesti na svoje stranke, bi bil vpliv na njihovo finančno stanje zanemarljiv. Domneva se tudi, da tako nizek vpliv na finančno stanje industrije za nadaljnjo obdelavo ne bi imel negativnega učinka na delovno silo te industrije.

(272)

Ugotovljeno je bilo tudi, da se je potrošnja na trgu v segmentu netkanih izdelkov v zadevnem obdobju povečala kljub protidampinškim in/ali izravnalnim ukrepom na približno 50 % uvozov zadevnega izdelka iz tretjih držav. V skladu s podatki, ki jih je predložilo združenje, ki predstavlja evropske proizvajalce netkanih izdelkov, se je proizvodnja za ta sektor v obdobju od leta 2000 do leta 2002 povečala za približno 17 %.

(273)

Ugotovljeno je bilo tudi, da industrija Skupnosti v resnici lahko proizvaja votli konjugat RVP, saj ima vso potrebno tehnično znanje in stroje. Kot je že bilo omenjeno, industrija Skupnosti tega izdelka zaradi močnega cenovnega pritiska dampinškega uvoza trenutno ne dobavlja. V vsakem primeru pa se ukrepi proti Republiki Koreji, ki je glavni dobavitelj materiala votlega konjugata, v povprečju zmanjšajo.

(274)

Na podlagi zgoraj omenjenega in ob upoštevanju stopnje sprejetih ukrepov ter ukinitve postopka proti Tajvanu, se zaključuje, da to ne bi pomenilo poslabšanja, če sploh, stanja uporabnikov in uvoznikov zadevnega izdelka.

(275)

Dva dobavitelja surovin sta sodelovala pri trenutnem postopku tako, da sta predložila odgovore na vprašalnik. Oba sta petrokemični industriji, ki industriji RVP dobavljata PTA in MEG. Obe družbi sta izrazili podporo uvedbi dajatev. S stališča interesa Skupnosti pa je treba stališči teh družb v tem postopku obravnavati glede na dejstvo, da prodaja surovin teh dveh družb industriji RVP predstavlja minimalen del njune prodaje, zato uvedba ali neuvedba ukrepov ne bi bistveno vplivala na njun finančni ali gospodarski položaj.

(276)

Kot je navedeno zgoraj, je RVP lahko primarnega tipa, izdelan iz derivatov nafte (MEG in PTA), regeneriranega tipa, izdelan iz plastenk PET in drugih odpadkov, ali kombinacija obeh tipov, torej derivatov nafte ali recikliranih derivatov. Komisija je ugotovila, da je industrija Skupnosti v času OP za proizvodnjo RVP uporabila približno 60 % primarnih surovin in 40 % recikliranih surovin. Industrija Skupnosti predvideva, da bo postopoma povečevala obseg recikliranih surovin za proizvodnjo RVP. Dve družbi industrije Skupnosti sta v proizvodne prostore že vključili linije za recikliranje. Druga družba predvideva, da bo takšno linijo za recikliranje vpeljala v letih 2004 in 2005.

(277)

Člen 6 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti („Pogodbe“) obravnava varstvo okolja kot skupno politiko ali dejavnost za doseganje ciljev, določenih v členu 2 Pogodbe, med njimi trajnostni razvoj gospodarskih dejavnosti. V tem okviru je Skupnost preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z odpadki določila kot eni glavnih prednostnih nalog.

(278)

Natančneje, Skupnost je sprejela zakonodajo o embalaži in odpadni embalaži (10). Eno od načel v okviru te zakonodaje je načelo recikliranja in ponovne uporabe: če odpadne embalaže ni mogoče preprečiti, je treba obnoviti čim več materialov, po možnosti z metodami recikliranja. V zvezi s tem je Evropska skupnost pred kratkim določila, da se najkasneje do 31. decembra 2008 doseže minimalna ciljna vrednost, to je 22,5 %, recikliranja plastičnih materialov, ki jih vsebuje odpadna embalaža (11).

(279)

Ugotovljeno je bilo, da je industrija RVP Skupnosti v času OP porabila 70 % recikliranih plastenk PET, kar pomeni, da je daleč največji glavni uporabnik takšne odpadne embalaže (12). Iz teh podatkov se zdi, da je recikliranje odpadne embalaže PET v Evropi v veliki meri odvisno od industrije RVP, saj je njegova najpomembnejša stranka.

(280)

Komisija meni, da bo uvedba ukrepov prispevala k zagotavljanju preživetja industrijskega sektorja, ki kot glavna stranka igra osrednjo vlogo pri recikliranju odpadne embalaže PET.

(281)

Dejstvo, da tudi industrija recikliranja Skupnosti odpadke PET izvaža v LRK, zgornjega zaključka ne spreminja, kot so trdile nekatere zainteresirane stranke. Ugotovljeno je namreč bilo, da večino odpadne embalaže PET porabijo proizvajalci PSF v Skupnosti.

(282)

Ob upoštevanju vseh zgoraj omenjenih dejavnikov se začasno sklene, da ni prepričljivih razlogov proti uvedbi protidampinških ukrepov.

(283)

Glede na ugotovitve iz uvodnih izjav od (143) in naslednjih protidampinški ukrepi, ki trenutno veljajo v zvezi s Tajvanom, niso več upravičeni. V skladu s členom 11 v povezavi s členom 9 osnovne uredbe se, kjer po posvetovanju varovalni ukrepi niso potrebni in svetovalni odbor ne predloži pripomb, preiskava ali postopek zaključi.

(284)

Na podlagi zgoraj omenjenega je Komisija sklenila, da nadaljevanje varovalnih ukrepov, ki trenutno veljajo v zvezi s Tajvanom, ni potrebno in da se postopek zaključi.

(285)

Stopnja protidampinških ukrepov mora biti zadostna, da odpravi škodo, ki jo zaradi dampinških uvozov utrpi industrija Skupnosti, ne da bi prekoračili ugotovljeno stopnjo dampinga. Sklenjeno je bilo, da morajo pri izračunu stopnje dajatev, ki so potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, vsi ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da pokrije svoje stroške in v celoti doseže dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga v normalnih pogojih konkurence, tj. če ne bi bilo dampinškega uvoza, razumno lahko dosegla. Domneva se, da bi imela industrija Skupnosti, če ne bi bilo dampinškega uvoza, dobiček pred obdavčitvijo v višini 5 %, kar je tudi stopnja, ki se je industriji Skupnosti zdela primerna v vloženi pritožbi. Ker na voljo ni bilo nobenih drugih podatkov, se ta stopnja dobička spet obravnava kot primerna.

(286)

Nato je bilo določeno ustrezno povišanje cen, in sicer na podlagi primerjave, izvedene na isti ravni trgovine, med tehtano povprečno uvozno ceno, kot je bila določena v izračunih zniževanja cen, in neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga industrija Skupnosti prodaja na trgu Skupnosti.

(287)

Cena, ki ne povzroča škode je bila določena s prilagoditvijo prodajnih cen industrije Skupnosti tako, da odražajo zgoraj omenjeno stopnjo dobička v višini 5 %. Razlika, ki pri tej primerjavi nastane, je bila nato izražena kot odstotek skupne uvozne vrednosti CIF.

(288)

Na podlagi zgornjega se sklepa, da se v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvedejo protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka iz LRK, Saudove Arabije in Republike Koreje, na stopnji škode ali ugotovljenih stopenj dampinga, kar koli je nižje.

(289)

Na podlagi zgoraj omenjenega so stopnje dajatev naslednje:

(290)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, ki so navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev iz sedanje preiskave. To torej odraža stanje teh podjetij, ki je bilo ugotovljeno v poteku preiskave. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki velja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelka iz zadevnih držav, ki ga proizvajajo zadevne družbe, torej izrecno omenjene pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki v operativnem delu te uredbe ni izrecno omenjena z nazivom in naslovom, vključno z osebami, ki so povezane s katero koli izrecno omenjeno osebo, ne morejo imeti koristi od te stopnje in so predmet stopnje dajatev, ki velja za „vse druge družbe“.

(291)

Vsi zahtevki za uporabo teh stopenj dajatev posameznih družb (npr. po spremembi naziva osebe ali po ustanovitvi novih proizvodnih oziroma prodajnih teles) se takoj naslovijo na Komisijo (13) z vsemi potrebnimi podatki, zlasti glede kakršne koli spremembe dejavnosti družbe v zvezi s proizvodnjo ali domačo oziroma izvozno prodajo, povezano, na primer, s to spremembo naziva ali spremembo proizvodnih in prodajnih teles. Če je primerno, bo Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom predlagala ustrezno spremembo uredbe, tako da se posodobi seznam družb, ki imajo korist od posameznih stopenj dajatev.

(292)

En sodelujoči proizvajalec-izvoznik v Saudovi Arabiji je ponudil cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe. Res pa je, da minimalne cene, ki jih je ta proizvajalec-izvoznik ponudil na začetku, niso izničile škodljivega učinka dampinga. Enako velja za revidirano ponudbo, ki jo je predložila ta družba. Nadalje, prodajna struktura te družbe je takšna, da ne omogoča učinkovitega nadzorovanja zavez. Ponudba je bila zato zavrnjena.

(293)

Dva kitajska proizvajalca-izvoznika sta ponudila zavezo, ki jo je podpiralo združenje uporabnikov. Te ponudbe pa ni bilo mogoče sprejeti, ker bi pomenila, da se določena količina uvoza izvzame iz dokončnih ukrepov, in zato ne bi bila dovolj za odpravo škode, ki je bila povzročena industriji Skupnosti. Uvoznika sta ponudila tudi minimalno ceno, ki naj bi veljala za ves uvoz v Skupnost, a na nivoju, ki ne bi izničil škodljivega vpliva dampinga. Ponudbe so bile zato zavrnjene. Nadalje ni bilo mogoče sprejeti dejstva, da bi za različne vrste izdelkov, ki jih je pri uvozu težko ločiti, veljale različne minimalne cene. To bi pomenilo, da bi se bilo mogoče upoštevanju minimalnih cen preprosto izogniti. Preiskava je tudi pokazala, da vodenje evidenc izvoznika ni bilo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, kar pomeni, da bi bilo nadzorovanje zavez še posebej težko.

(294)

Drugi kitajski proizvajalec-izvoznik, ki mu nista bila odobrena niti MET niti IT, je predlagal zavezo, po kateri bi se njegove izvozne cene v Skupnost povišale. Poleg tega, da predlagano povišanje cen ne bi izničilo škodljivega učinka dampinga, je praksa Komisije tudi, da ne sprejema zavez od družb, ki jim nista bila odobrena niti MET niti IT, saj v tem primeru dampinga ni mogoče določiti individualno. Na podlagi tega je bila ponudba zaveze tega proizvajalca-izvoznika zavrnjena –

17.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 71/34

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

17.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 71/36

(1)

V skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 577/98 so izvedbeni ukrepi potrebni za opredelitev šifriranja spremenljivk, ki se uporabljajo za prenos podatkov.

(2)

V skladu s členom 4(4) Uredbe (ES) št. 577/98 se seznam spremenljivk, v nadaljevanju strukturne spremenljivke, izbere izmed karakteristik raziskave, ki se raziščejo samo kot letna povprečja glede na 52 tednov in ne kot četrtletna povprečja. Zato je treba določiti pogoje za uporabo podvzorca za zbiranje podatkov o strukturnih spremenljivkah.

(3)

Glede na pomembnost podatkov o zaposlenosti in nezaposlenosti morajo biti vsote za te kazalce skladne, ne glede na to, ali so pripravljene na podlagi letnega podvzorca, na podlagi letnega povprečja ali na podlagi štirih četrtletnih vzorcev.

(4)

Glede na pomembnost podatkov zbranih s priložnostnimi moduli morajo biti ti podatki združljivi z vsako drugo spremenljivko iz raziskave.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program, ki je bil ustanovljen s Sklepom 89/382/EGS, Euratom (2) –