9.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

9.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/3

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1810/2004 z dne 7. septembra 2004 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (2) uvaja spremembe kombinirane nomenklature za nekatere vrste sadja in zelenjave ter nekatere vrste proizvodov iz sadja in zelenjave.

(2)

Uredbe, ki spreminjajo Prilogo I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (3), so v prejšnjih letih uvedle spremembe kombinirane nomenklature za nekatere vrste sadja in zelenjave ter nekatere vrste proizvodov iz sadja in zelenjave, pri tem pa se le nekatere od teh sprememb kažejo v naslednjih uredbah, ki urejajo skupno ureditev trga za sadje in zelenjavo ter skupno ureditev trga za predelano sadje in zelenjavo: Uredba Komisije (EGS) št. 1591/87 z dne 5. junija 1987 o standardih kakovosti za zelje, brstični ohrovt, gomoljno zeleno, špinačo in slive (4); Uredba Komisije (EGS) št. 1677/88 z dne 15. junija 1988 o določitvi standardov kakovosti za kumare (5); Uredba Sveta (ES) št. 399/94 z dne 21. februarja 1994 o posebnih ukrepih za suho grozdje (6); Uredba Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznih režimov za sadje in zelenjavo (7); Uredba Sveta (ES) št. 1555/96 z dne 30. julija 1996 o predpisih glede uporabe dodatnih uvoznih dajatev za sadje in zelenjavo (8) in Uredba Komisije (ES) št. 1961/2001 z dne 8. oktobra 2001 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 v zvezi z izvoznimi nadomestili za sadje in zelenjavo (9).

(3)

Uredbe (EGS) št. 1591/87, (EGS) št. 1677/88, (ES) št. 399/94, (ES) št. 3223/94, (ES) št. 1555/96 in (ES) št. 1961/2001 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Navedene spremembe se morajo uporabljati ob istem času kakor Uredba (ES) št. 1810/2004.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sadje in zelenjavo ter Upravljalnega odbora za predelano sadje in zelenjavo –

1.

V peti vrstici tabele se tarifne oznake KN za sveže sladke pomaranče „ex 0805 10 10, ex 0805 10 30 in ex 0805 10 50“ nadomestijo s tarifno oznako KN „ex 0805 10 20“.

2.

V deseti vrstici tabele se tarifne oznake KN za jabolka „ex 0808 10 20, ex 0808 10 50 in ex 0808 10 90“ nadomestijo s tarifno oznako KN „ex 0808 10 80“.

1.

V peti vrstici tabele se tarifne oznake KN za pomaranče „ex 0805 10 10, ex 0805 10 30 in ex 0805 10 50“ nadomestijo s tarifno oznako KN „ex 0805 10 20“.

2.

V deseti vrstici tabele se tarifne oznake KN za jabolka „ex 0808 10 20, ex 0808 10 50 in ex 0808 10 90“ nadomestijo s tarifno oznako KN „ex 0808 10 80“.

1.

Peta alinea se nadomesti z naslednjo:

2.

Enajsta in dvanajsta alinea se nadomestita z naslednjima:

3.

Štirinajsta alinea se nadomesti z naslednjo:

9.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/5

(1)

Delovna skupina za standardizacijo pokvarljivih proizvodov in izboljšanje kakovosti pri Ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo (ZN/ECE) je nedavno spremenila standard FFV-42 v zvezi s trženjem in kontrolo tržne kakovosti avokada. Zaradi jasnosti in mednarodne preglednosti je treba upoštevati te spremembe v Uredbi Komisije (ES) št. 831/97 (2).

(2)

Dozorelost in razvitost avokadov se lahko ocenita po njihovi vsebnosti suhe snovi. Da bi izključili plodove, ki ne morejo dozoreti, je treba uvesti zahtevo glede minimalne vsebnosti suhe snovi.

(3)

Trgovina z malimi avokadi Hass narašča in zadošča povpraševanju določenih potrošnikov. Zato je treba zmanjšati najmanjšo velikost avokadov za to sorto.

(4)

Uredbo (ES) št. 831/1997 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

9.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/7

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 246/2003 z dne 10. februarja 2003 o sprejetju programa priložnostnih modulov, ki zajemajo leta 2004 do 2006, za vzorčno raziskavo delovne sile, predvideno z Uredbo Sveta (ES) št. 577/98 (2), vključuje priložnostni modul za prehod iz dela v upokojitev.

(2)

Za spremljanje napredka proti skupnim ciljem Strategije zaposlovanja Skupnosti in ciljem odprte metode koordinacije na področju pokojnin, ki jo je uvedel Evropski svet v Laeknu decembra 2001, je potreben izčrpen in primerljiv sklop podatkov o prehodu iz dela v upokojitev. Oba procesa poudarjata spodbujanje aktivnega staranja in podaljšanje delovnega življenja kot prednostni nalogi pri ukrepih, zlasti s smernico 5 Zaposlitvenih smernic 2003 „Povečanje ponudbe dela in spodbujanje aktivnega staranja“, kot jih je Svet sprejel 22. julija 2003 (3), in s ciljem 5 procesa upokojevanja, kot je bil oblikovan v Skupnem poročilu o ciljih in načinu dela na področju pokojnin, ki ga je odobril Svet v Laeknu 14. in 15. decembra 2001 ter v Skupnem poročilu Komisije in Sveta o ustreznih in trajnih pokojninah, ki ga je sprejel Svet v Bruslju 20. in 21. marca 2003.

(3)

V skladu s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta št. 1145/2002/ES (4) z dne 10. junija 2002 o spodbujevalnih ukrepih Skupnosti na področju zaposlovanja se od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2006 izvajajo dejavnosti Skupnosti v zvezi z analizami, raziskavami in sodelovanjem med državami članicami na področju zaposlovanja in trga dela, pri čemer je eden od ciljev teh dejavnosti razvijati, slediti in ovrednotiti evropsko strategijo zaposlovanja z močnim poudarkom na prihodnosti.

(4)

Prav tako je nujno posodobiti specifikacije vzorca iz oddelka 3 Priloge k Uredbi (ES) št. 246/2003, da se čim bolj poveča možnost analize na podlagi vzorca za priložnostni modul.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program –

9.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/12

(1)

Člena 16 in 18 Uredbe (ES) št. 2201/96 in Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 z dne 15. aprila 1999 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (2) se uporabljata v zvezi z izvozom nekaterih sladkorjev, ki se uporabljajo v nekaterih proizvodih iz sadja in zelenjave.

(2)

Člen 18(6) Uredbe (ES) št. 2201/96 določa, da se v primeru diferenciranih nadomestil nadomestilo izplača ob predložitvi dokazila, da so proizvodi dosegli namembni kraj, naveden na dovoljenju, ali drugi namembni kraj, za katerega je bilo določeno nadomestilo. Določa tudi, da se lahko naredijo izjeme od tega pravila, če so določeni pogoji, ki nudijo enakovredna jamstva.

(3)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 800/1999 določa, da se pravica do izvoznega nadomestila pridobi pri uvozu v določeno tretjo državo, če se za to tretjo državo uporablja diferencirano nadomestilo. Členi 14, 15 in 16 navedene uredbe določajo pogoje za plačilo diferenciranega nadomestila, zlasti dokumente, ki jih je treba predložiti kot dokazilo o prispetju blaga v namembni kraj.

(4)

V primeru diferenciranega nadomestila določa člen 18(1) in (2) Uredbe (ES) št. 800/1999, da se del nadomestila, izračunan na podlagi najnižje stopnje nadomestila, plača na zahtevo izvoznika, ko predloži dokaz, da je proizvod zapustil carinsko območje Skupnosti.

(5)

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o spremembi Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972 glede določb, ki se uporabljajo za predelane kmetijske proizvode (3), ki je bil podpisan oktobra 2004, se začasno uporablja od 1. februarja 2005 na podlagi Sklepa Sveta 2005/45/ES (4) o sklenitvi in začasni uporabi navedenega sporazuma.

(6)

V skladu s Sklepom 2005/45/ES sladkor (številke HS 1701, 1702 in 1703), ki se uporablja pri proizvodnji nekaterega predelanega kmetijskega blaga, ki se izvaža v Švico in Lihtenštajn, od 1. februarja 2005 ni več upravičen do izvoznih nadomestil.

(7)

Sporazum, odobren s Sklepom 2005/45/ES, uvaja posebne določbe v zvezi z upravnim sodelovanjem, namenjenim boju proti nepravilnostim in goljufiji v zadevah, povezanih s carino in izvoznimi nadomestili.

(8)

Ob upoštevanju navedenih določb in da bi se izognili nastanku nepotrebnih stroškov za izvajalce pri trgovinski menjavi z drugimi tretjimi državami, je odstopanje od Uredbe (ES) št. 2201/96 in Uredbe (ES) št. 800/1999 ustrezno, kolikor ta zahteva dokazilo o uvozu v primeru diferenciranih nadomestil. Prav tako je ustrezno, da se za tiste namembne države, za katere izvozna nadomestila niso bila določena, tega dejstva ne upošteva, ko se določa najnižja stopnja nadomestila.

(9)

Ker se bodo ukrepi, določeni v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo, odobrenem s Sklepom 2005/45/ES, uporabljali od 1. februarja 2005, se mora ta uredba uporabljati od istega datuma.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za predelano sadje in zelenjavo –

9.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/14

(1)

Direktiva 2001/25/ES določa minimalno raven izobraževanja, izdajanja spričeval in ladijskega stražarjenja pomorščakov, ki služijo na plovilih Skupnosti. Te zahteve temeljijo na standardih, določenih v Mednarodni konvenciji o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (Konvencija STCW) in Kodeksu o usposabljanju, izdajanju spričeval in ladijskem stražarjenju pomorščakov (Kodeks STCW).

(2)

Konvencija STCW in Kodeks STCW sta bila spremenjena z Resolucijama MSC.66(68) in MSC.67(68) Odbora za pomorsko varnost pri Mednarodni pomorski organizaciji, ki sta začeli veljati 1. januarja 1999, Resolucijo MSC.78(70), ki je začela veljati 1. januarja 2003, in okrožnicama STCW.6/Circ.3 in STCW.6/Circ.5, ki sta začeli veljati 20. maja 1998 in 26. maja 2000.

(3)

Novo pravilo V/3 Konvencije SCTW, ki je bilo dodano z Resolucijo MSC.66(68), predpisuje minimalne obvezne zahteve za usposabljanje in kvalifikacije poveljnikov ladje, ladijskih častnikov, mornarjev in drugega osebja na potniških ladjah, razen na potniških ro-ro trajektih.

(4)

Zato je treba Direktivo 2001/25/ES ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Odbora za varnost na morju, ustanovljenega z Uredbo (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

1.

V odstavek 3 pravila V/3 se doda naslednje besedilo:

„… ali dokazati, da so v zadnjih petih letih pridobili zahtevane standarde usposobljenosti.“

2.

Na koncu poglavja se doda naslednje besedilo:

„Pravilo V/3

Minimalne obvezne zahteve za usposabljanje in kvalifikacije poveljnikov ladje, ladijskih častnikov, mornarjev in drugega osebja na potniških ladjah, razen na potniških ro-ro trajektih

9.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/16

(1)

V skladu s členom 104 Pogodbe se morajo države članice izogibati čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju; ta določba se uporablja tudi za države članice, za katere velja odstopanje, torej za vse države, ki so se 1. maja 2004 pridružile EU.

(2)

Temeljni cilj Pakta za stabilnost in rast so zdrave javne finance kot sredstvo za utrjevanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki spodbuja ustvarjanje novih delovnih mest.

(3)

Postopek v primeru čezmernega primanjkljaja iz člena 104 predvideva odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja, Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, priložen Pogodbi, pa navaja dodatne določbe glede izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 (1) določa podrobna pravila in opredeljuje pojme v zvezi z uporabo določb navedenega protokola.

(4)

Člen 104(5) Pogodbe od Komisije zahteva, da predloži svoje mnenje Svetu, če meni, da v državi članici obstaja čezmeren primanjkljaj ali da bi do njega lahko prišlo. Po preučitvi vseh upoštevanih pomembnih dejavnikov v svojem poročilu, v skladu s členom 104(3), in ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora v skladu s členom 104(4), je Komisija v svojem mnenju z dne 24. junija 2004 zaključila, da na Slovaškem obstaja čezmeren primanjkljaj.

(5)

Člen 104(6) Pogodbe določa, da mora Svet upoštevati morebitne pripombe zadevne države članice, preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmeren primanjkljaj obstaja.

(6)

Celovita ocena vodi do naslednjih zaključkov: Javnofinančni primanjkljaj na Slovaškem je leta 2003 dosegel 3,6 % BDP in tako presegel referenčno vrednost 3 % BDP, določeno s Pogodbo. Javnofinančni primanjkljaj ni presegel referenčne vrednosti zaradi kakega nenavadnega dogodka zunaj nadzora slovaških oblasti, niti ni posledica hudega gospodarskega nazadovanja v smislu Pakta za stabilnost in rast. Javnofinančni primanjkljaj v letu 2004 bo verjetno še naprej presegal 3 % BDP. Pomladanska napoved Komisije za leto 2004 zlasti predvideva, da bo primanjkljaj v letu 2004 znašal 4,1 % BDP, medtem ko slovaški konvergenčni program predvideva primanjkljaj v višini 4,0 % BDP. Delež dolga, ki je leta 2003 znašal 42,8 %, leta 2004 verjetno ne bo presegel referenčne vrednosti 60 % BDP, določene s Pogodbo –

9.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/18

(1)

V skladu s členom 104 Pogodbe se morajo države članice izogibati čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Temeljni cilj Pakta za stabilnost in rast so zdrave javne finance kot sredstvo za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki pospešuje ustvarjanje novih delovnih mest.

(3)

Postopek v primeru čezmernega primanjkljaja iz člena 104 predvideva odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja; Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, priložen Pogodbi, določa nadaljnje predpise za izvajanje postopka v primeru čezmernega primanjkljaja. Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (1), določa podrobna pravila in opredeli pojme v zvezi z uporabo določb navedenega protokola.

(4)

Člen 104(5) Pogodbe od Komisije zahteva, da predloži svoje mnenje Svetu, če meni, da v neki državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali da bi do njega lahko prišlo. Komisija je 24. junija 2004 predložila Svetu takšno mnenje v zvezi s Poljsko. Po pregledu vseh pomembnih dejavnikov, ki jih je v skladu s členom 104(3) upoštevala v svojem poročilu, in ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora v skladu s členom 104(4), je Komisija v svojem mnenju z dne 24. junija 2004 prišla do zaključka, da na Poljskem obstaja čezmerni primanjkljaj.

(5)

Člen 104(6) Pogodbe določa, da mora Svet upoštevati morebitne pripombe zadevne države članice preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmerni primanjkljaj obstaja.

(6)

Celovita ocena vodi do naslednjih sklepov. Leta 2003 je javnofinančni primanjkljaj na Poljskem dosegel 4,1 % BDP, torej nad 3 % referenčno vrednostjo, ki jo določa Pogodba. Do prekoračitve referenčne vrednosti javnofinančnega primanjkljaja ni prišlo zaradi izrednega dogodka, na katerega poljski organi niso mogli vplivati, niti zaradi resnega gospodarskega upada v smislu Pakta za stabilnost in rast. Javnofinančni primanjkljaj bo v letu 2004 verjetno ostal nad 3 % BDP. V skladu s napovedmi Komisije za pomlad 2004 naj bi primanjkljaj v letu 2004 dosegel 6,0 % BDP, medtem ko poljski konvergenčni program napoveduje primanjkljaj 5,7 % BDP. Delež javnega dolga, ki je v letu 2003 znašal 45,4 %, bo verjetno v letu 2004 ostal pod 60 % od referenčne vrednosti BDP, ki jo določa Pogodba. Podatke za primanjkljaj in dolg bo treba prilagoditi navzgor, če bodo odprti pokojninski skladi v skladu z odločitvijo EUROSTATA o razvrščanju financiranih pokojninskih sistemov izključeni iz javnofinančnega sektorja –

9.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/19

(1)

V skladu s členom 104 Pogodbe se morajo države članice izogibati čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju; ta določba se uporablja tudi za države članice za katere velja odstopanje, torej za vse države, ki so se 1. maja 2004 pridružile EU.

(2)

Temeljni cilji Pakta za stabilnost in rast so zdrave javne finance kot sredstvo za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki pospešuje ustvarjanje delovnih mest.

(3)

Postopek v primeru čezmernega primanjkljaja iz člena 104 Pogodbe predvideva odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja; Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, priložen Pogodbi, določa nadaljnje predpise za izvajanje postopka v primeru čezmernega primanjkljaja. Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 o uporabi Protokola o postopku v zvezi z čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (1), določa podrobna pravila in opredeljuje pojme v zvezi z uporabo določb navedenega postopka.

(4)

Člen 104(5) Pogodbe od Komisije zahteva, da predloži svoje mnenje Svetu, če meni, da v državi članici obstaja čezmeren primanjkljaj ali bi do njega lahko prišlo. Po preučitvi vseh upoštevanih pomembnih dejavnikov v svojem poročilu, v skladu s členom 104(3), in ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora, v skladu s členom 104(4), je Komisija v svojem mnenju z dne 24. junija 2004 zaključila, da na Cipru obstaja čezmeren primanjkljaj.

(5)

Člen 104(6) Pogodbe določa, da mora Svet upoštevati morebitne pripombe zadevne države članice, preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmeren primanjkljaj obstaja.

(6)

Celovita ocena vodi do naslednjih zaključkov: javnofinančni primanjkljaj na Cipru je leta 2003 znašal 6,3 % BDP, kar je nad referenčno vrednostjo 3 % BDP, določeno v Pogodbi: Presežek javnofinančnega primanjkljaja nad referenčno vrednostjo ni bil posledica izrednega dogodka, na katerega ciprski organi ne bi mogli vplivati, niti ni bil posledica resnega gospodarskega upada v smislu Pakta za stabilnost in rast. Javnofinančni primanjkljaj bo v letu 2004 verjetno ostal nad 3 % BDP. Glede na Pomladansko napoved Komisije bo primanjkljaj v letu 2004 verjetno dosegel 4,6 % BDP, medtem ko ciprski konvergenčni program napoveduje, da bo primanjkljaj znašal 5,2 % BDP. Delež javnega dolga, ki je leta 2003 znašal 72,2 %, se bo v letu 2004 verjetno še naprej oddaljeval od referenčne vrednosti 60 % BDP, določene s Pogodbo –

9.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/20

(1)

V skladu s členom 104 Pogodbe se morajo države članice izogibati čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju; ta določba se uporablja tudi za države članice, za katere velja odstopanje, torej za vse države, ki so se 1. maja 2004 pridružile EU.

(2)

Temeljni cilj Pakta za stabilnost in rast so zdrave javne finance kot sredstvo za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki pospešuje ustvarjanje novih delovnih mest.

(3)

Postopek v primeru čezmernega primanjkljaja iz člena 104 predvideva odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja; Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, priložen Pogodbi, določa nadaljnje predpise za izvajanje postopka v primeru čezmernega primanjkljaja. Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (1), določa podrobna pravila in opredeljuje pojme v zvezi z uporabo določb navedenega protokola.

(4)

Člen 104(5) Pogodbe od Komisije zahteva, da predloži svoje mnenje Svetu, če meni, da v državi članici obstaja čezmeren primanjkljaj ali bi do njega lahko prišlo. Po preučitvi vseh upoštevanih pomembnih dejavnikov v svojem poročilu, v skladu s členom 104(3), in ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora, v skladu s členom 104(4), je Komisija v svojem mnenju z dne 24. junija 2004 zaključila, da v Češki republiki obstaja čezmeren primanjklaj.

(5)

Člen 104(6) Pogodbe določa, da mora Svet upoštevati morebitne pripombe zadevne države članice, preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmeren primanjkljaj obstaja.

(6)

Celovita ocena vodi do naslednjih zaključkov. Javnofinančni primanjkljaj je leta 2003 v Češki republiki dosegel 12,9 % BDP (5,9 % BDP brez pripisanih državnih garancij) in je tako presegel referenčno vrednost 3 % BDP, določeno s Pogodbo. Javnofinančni primanjkljaj ni presegel referenčne vrednosti zaradi kakega nenavadnega dogodka zunaj nadzora čeških organov, niti ni bil posledica hudega gospodarskega nazadovanja v smislu Pakta za stabilnost in rast. Javnofinančni primanjkljaj bo v letu 2004 verjetno še naprej presegal 3 % BDP. Pomladanska napoved Komisije za leto 2004 zlasti predvideva, da bo primanjklaj leta 2004 znašal 5,9 % BDP, medtem ko konvergenčni program Češke republike predvideva primanjkljaj v višini 5,3 % BDP. Delež dolga, ki je leta 2003 znašal 37,6 %, bo v letu 2004 verjetno ostal pod vrednostjo 60 % BDP, določeno s Pogodbo –

9.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/21

(1)

V skladu s členom 104 Pogodbe se morajo države članice izogibati čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju. To velja tudi za države članice z odstopanjem, kar so vse države, ki so 1. maja 2004 vstopile v Evropsko unijo.

(2)

Temeljni cilj Pakta za stabilnost in rast so zdrave javne finance kot sredstvo za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki pospešuje ustvarjanje novih delovnih mest.

(3)

Postopek v primeru čezmernega primanjkljaja iz člena 104 predvideva odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja; Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, priložen Pogodbi, določa nadaljnje predpise za izvajanje postopka v primeru čezmernega primanjkljaja. Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (1), določa podrobna pravila in opredeli pojme v zvezi z uporabo določb navedenega protokola.

(4)

Člen 104(5) Pogodbe od Komisije zahteva, da predloži svoje mnenje Svetu, če meni, da v neki državi članici obstaja čezmeren primanjkljaj ali da bi do njega lahko prišlo. Po pregledu vseh pomembnih dejavnikov, ki jih je v skladu s členom 104(3) upoštevala v svojem poročilu, in ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora v skladu s členom 104(4), je Komisija v svojem mnenju z dne 24. junija 2004 prišla do zaključka, da na Malti obstaja čezmeren primanjkljaj.

(5)

Člen 104(6) Pogodbe določa, da mora Svet upoštevati morebitne pripombe zadevne države članice preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmeren primanjkljaj obstaja.

(6)

Celovita ocena vodi do naslednjih sklepov: leta 2003 je javnofinančni primanjkljaj na Malti dosegel 9,7 % BDP (od tega je bilo 3,2 % BDP posledica enkratne operacije), kar je bilo nad referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe. Do javnofinančnega primanjkljaja, ki je presegel referenčno vrednost, ni prišlo zaradi izrednega dogodka, na katerega malteški organi niso mogli vplivati, niti zaradi resnega gospodarskega upada v smislu Pakta za stabilnost in rast. Leta 2004 bo javnofinančni primanjkljaj ostal nad 3 % BDP. Spomladanska napoved Komisije 2004 predvideva, da bo primanjkljaj leta 2004 dosegel 5,9 % BDP, medtem ko malteški konvergenčni program predvideva primanjkljaj 5,2 % BDP. Delež dolga, ki je bil leta 2003 72,0 %, bo leta 2004 še naprej odstopal od referenčne vrednosti 60 % BDP iz Pogodbe –

9.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/22

(1)

Leta 2004 so države članice opredelile nekatere zadeve, primerne za usklajen program nadzora, ki ga je treba izvesti v letu 2005.

(2)

Čeprav določa Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (2) največjo vsebnost aflatoksina B1 v krmi, ne obstajajo predpisi Skupnosti za druge mikotoksine, kakor so ohratoksin A, zearalenon, deoksinivalenol in fumonizini. Z zbiranjem podatkov o prisotnosti navedenih mikotoksinov na podlagi naključnega vzorčenja se lahko zagotovijo uporabni podatki za oceno stanja z namenom razvoja zakonodaje. Poleg tega so nekatera posamična krmila, kakor so žita in oljna semena, posebno izpostavljena kontaminaciji z mikotoksini med nabiranjem, skladiščenjem in prevozom. Ker se koncentracija mikotoksinov od leta do leta razlikuje, je primerno zbrati podatke zaporednih let za vse navedene mikotoksine.

(3)

Z antibiotiki, razen s kokcidiostatiki in histomonostatiki, se lahko trguje in se jih uporablja kot dodatke le do 31. decembra 2005. Prejšnji pregledi za ugotavljanje prisotnosti antibiotikov in kokcidiostatikov v nekaterih krmilih, pri katerih nekatere od navedenih snovi niso dovoljene, pokažejo, da se še vedno pojavljajo tovrstne kršitve. Pogostnost takih ugotovitev in občutljivosti zadeve opravičujeta nadaljevanje pregledov.

(4)

Pomembno je zagotoviti, da se omejitve uporabe posamičnih krmil živalskega izvora v krmi, kakor določa ustrezna zakonodaja Skupnosti, dejansko izvajajo.

(5)

Primerno je zagotoviti, da vrednosti bakra in cinka v sledovih, ki so vsebovane v krmni mešanici za prašiče, ne presegajo zgornje mejne vrednosti, določene z Uredbo (ES) št. 1334/2003 z dne 25. julija 2003 o spremembi pogojev za dovoljenje več dodatkov v krmi, ki spadajo v skupino elementov v sledovih (3).

(6)

Ukrepi, predvideni v tem priporočilu, so skladni z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali –

1.

Priporoča se, da države članice v letu 2005 izvedejo usklajen program nadzora, katerega namen je preveriti:

2.

Priporoča se, da države članice vključijo rezultate usklajenega programa nadzora, predvidenega v odstavku 1, v posebno poglavje v letnem poročilu o inšpekcijskih dejavnostih, ki ga je treba do 1. aprila 2006 predložiti v skladu s členom 22(2) Direktive 95/53/ES in najnovejšo različico usklajenega vzorca za poročanje.

9.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/30

(1)

Komisija je 9. januarja 2004 v skladu s členom 4 Uredbe (EGS) št. 4064/89 („Uredba o združitvi“) prejela priglasitev transakcije, s katero družbi Bertelsmann AG („Bertelsmann“) in Sony Corporation of America, ki pripada skupini Sony („Sony“), svoja globalna podjetja za snemanje glasbe (razen Sonyjevih dejavnosti na Japonskem) združujeta v skupno podjetje. To skupno podjetje bo pod imenom Sony BMG delovalo pri odkrivanju in spodbujanju izvajalcev (tako imenovanega A&R (2)) ter poznejšega trženja in prodaje glasbenih posnetkov. Družba Sony BMG se ne bo ukvarjala s sorodnimi dejavnostmi, kot so glasbeno založništvo ter proizvodnja in distribucija fonogramov.

(2)

Bertelsmann je mednarodno medijsko podjetje, ki v svetovnem merilu deluje na področju snemanja in izdajanja glasbe, televizije in radia, izdajanja knjig in revij, tiskanja ter knjižnih in glasbenih klubov. Na področju glasbenih posnetkov je podjetje Bertelsmann dejavno preko Bertelsmann Music Group („BMG“), svoje hčerinske družbe v popolni lasti. Znamke družbe BMG vključujejo Arista Records, Jive Records, Zomba in RCA.

(3)

Sony deluje na svetovni ravni na področju snemanja in izdajanja glasbe, industrijske elektronike in elektronike za široko potrošnjo ter na področju zabave. Na področju glasbenih posnetkov je dejaven preko Sony Music Entertainment. Sonyjeve znamke vključujejo Columbia Records Group, Epic Records Group in Sony Classical.

(4)

Svetovalni odbor za koncentracije je na svojem 127. sestanku dne 9. julija 2004 sprejel pozitivno mnenje o osnutku odločbe o odobritvi, ki mu ga je predložila Komisija.

(5)

Pooblaščenec za zaslišanje je v poročilu z dne 5. julija 2004 izrazil stališče, da je bila pravica pogodbenic do zaslišanja spoštovana.

(6)

Komisija je ugotovila, da je mogoče upoštevni proizvodni trg glasbenih posnetkov (vključno z „A&R“ ter promocijo, prodajo in trženjem glasbenih posnetkov) razdeliti na ločene proizvodne trge na podlagi žanra (kot so mednarodni pop, domači pop, klasična glasba) ali za kompilacije. Vendar bi lahko za namen obravnavane zadeve vprašanje o tem, ali gre pri zgoraj navedenih žanrih ali kategorijah za ločene trge, ostalo odprto, saj naj koncentracija ne bi privedla do ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja ne glede na to, katera določitev trga je pri tem upoštevana.

(7)

Raziskava trga je potrdila številne dejavnike (npr. to, da dejavnosti A&R, oblikovanje cen, prodaja in trženje potekajo večinoma na nacionalni ravni, da je veliko povpraševanje po lokalnem repertoarju in omejena mednarodna prisotnost neodvisnih proizvajalcev fonogramov), zaradi katerih veljajo upoštevni geografski trgi glasbenih posnetkov za nacionalne.

(8)

Komisija na podlagi svojih ugotovitev iz raziskave trga ocenjuje, da glasba na spletu ni del trga fizičnih glasbenih posnetkov, zlasti zaradi razlik v izdelkih in drugačne distribucije. Ugotovila je, da je treba ločevati med dvema različnima proizvodnima trgoma glasbe na spletu: (i) trg na debelo za dovoljenja za glasbo na spletu in (ii) trg na drobno za distribucijo glasbe na spletu.

(9)

Za namen obravnavane zadeve Komisija upošteva, da sta tako trg na debelo za dovoljenja za glasbo na spletu kakor trg na drobno za distribucijo glasbe na spletu nacionalna po obsegu. To se lahko v prihodnosti spremeni, odvisno od nadaljnjega čezmejnega razvoja dogodkov na področju podeljevanja dovoljenj in distribucije glasbe na spletu.

(10)

Komisija je ob upoštevanju vidikov povpraševanja in vidikov ponudbe ugotovila znake, ki kažejo na obstoj ločenih proizvodnih trgov glasbenega založništva glede na izkoriščanje različnih kategorij pravic (tj. mehanične pravice, izvajalske pravice, pravice do sinhronizacije, pravice do tiskanja in druge pravice). Vendar bi lahko vprašanje natančnega obsega upoštevnega proizvodnega trga ostalo odprto, saj je ocena konkurenčnosti enaka ne glede na to, katera določitev trga se pri tem upošteva.

(11)

Raziskava trga je potrdila, da je trg po svojem geografskem obsegu kljub nekaterim čezmejnim prvinam v bistvu nacionalen, glede na to, da se licenčnine za mehanične in izvajalske pravice pobirajo večinoma na nacionalni podlagi. Za namen obravnavane zadeve bi lahko vprašanje natančnega obsega upoštevnega geografskega trga ostalo odprto, saj je ocena konkurenčnosti enaka ne glede na to, katera določitev trga se pri tem upošteva.

(12)

Preiskava Komisije ni prinesla dovolj trdnih dokazov o obstoju kolektivnega prevladujočega položaja petih glavnih proizvajalcev fonogramov (Sony, BMG, Universal, EMI in Warner) na trgih glasbenih posnetkov.

(13)

Na podlagi sodne prakse evropskih sodišč, zlasti razsodbe v zadevi Airtours, so predpogoji za obstoj kolektivnega prevladujočega položaja med udeleženci na trgu naslednji: (i) skupni dogovor o pogojih usklajevanja; (ii) sposobnost nadzorovanja, ali se takšni pogoji upoštevajo; (iii) obstoj mehanizma zastraševanja v primeru odklonov; in (iv) tretje osebe (dejanski in potencialni konkurenti, stranke) ne morejo učinkovito ogroziti pričakovanih rezultatov usklajevanja.

(14)

Pri ocenjevanju, ali na trgih glasbenih posnetkov obstaja kolektivni prevladujoči položaj med petimi glavnimi proizvajalci fonogramov, je Komisija analizirala, ali bi v zadnjih treh do štirih letih v državah članicah EGP lahko prišlo do oblikovanja usklajene cenovne politike glavnih proizvajalcev fonogramov.

(15)

V ta namen je Komisija raziskala gibanje veleprodajnih cen petih glavnih proizvajalcev fonogramov za trgovce na veliko in drobno v vsaki državi članici v obdobju 1998–2003. Zlasti se je analiza Komisije osredotočila na gibanje povprečnih neto veleprodajnih cen, objavljenih cen za trgovce (PPD), razmerij med bruto in neto cenami ter popustov na ravni računov in naknadnih popustov.

(16)

Da bi ocenila možno uskladitev veleprodajnih cen glavnih proizvajalcev fonogramov, je Komisija analizirala podobnost gibanja povprečnih neto cen (usklajenih z inflacijo) za prvih 100 najbolje prodajanih enojnih albumov vsakega glavnega proizvajalca fonogramov v petih največjih državah članicah (to velja za reprezentativni vzorec, saj 100 najbolje prodajanih enojnih albumov predstavlja približno 70–80 % skupne prodaje fonogramov glavnih proizvajalcev). Drugič, Komisija je preučila, ali je bila morda kakšna uskladitev cen dosežena tako, da so se kot podlaga zanjo uporabile cene po ceniku (PPD). Tretjič, Komisija je analizirala, ali so bili popusti različnih glavnih proizvajalcev fonogramov usklajeni in dovolj pregledni, da bi se omogočilo učinkovito spremljanje konkurenčnega obnašanja.

(17)

Na podlagi povprečnih neto cen je Komisija odkrila neko vzporednico in relativno podobno gibanje cen glavnih proizvajalcev fonogramov na petih največjih trgih, v Franciji, Nemčiji, Italiji, Španiji in Združenem kraljestvu. Vendar ta opažanja kot takšna niso zadostna, da bi bilo mogoče sklepati, da je v preteklosti obstajalo usklajeno gibanje cen.

(18)

Zato je Komisija nadalje raziskala, ali so bili dodatni elementi, namreč cene po ceniku in popusti, usklajeni in dovolj pregledni, da bi bilo mogoče pridobiti zadostne dokaze o usklajevanju.

(19)

Komisija je našla nekatere znake o tem, da bi bile lahko PPD uporabljene kot podlaga, na kateri so glavni proizvajalci fonogramov v vseh petih državah članicah usklajevali svoje cene po ceniku. Kar zadeva popuste, je iz raziskave razvidno, da se je raven popustov pri različnih velikih proizvajalcih fonogramov nekoliko razlikovala in da nekatere vrste popustov niso bile dovolj pregledne, da bi bilo mogoče dokazati obstoj tajnega dogovora.

(20)

Poleg tega je Komisija analizirala, ali so na trgih glasbenih posnetkov prevladovale določene značilnosti, ki so spodbujale kolektivni prevladujoči položaj, zlasti ob upoštevanju homogenosti izdelkov, preglednosti in mehanizmov povračilnih ukrepov.

(21)

V zvezi s homogenostjo izdelkov je Komisija ugotovila, da je vsebina posameznih albumov raznovrstna, toda tudi to, da sta oblikovanje cen in trženje do neke mere standardizirana. Vendar ima heterogenost vsebine določene posledice za oblikovanje cen, zmanjšuje preglednosti na trgu in otežuje tajne dogovore, saj zahteva spremljanje na ravni posameznega albuma.

(22)

Glede preglednosti je Komisija ugotovila, da objava tedenskih lestvic, stabilnost skupne baze kupcev in spremljanje maloprodajnega trga na podlagi tedenskih poročil povečujejo preglednost trga in olajšujejo spremljanje usklajene politike. Vendar je raziskava prav tako pokazala, da je za spremljanje akcijskih popustov potrebno spremljanje na ravni posameznih albumov, kar zmanjšuje preglednost trga in otežuje tajne dogovore. Komisija navsezadnje ni našla zadostnih dokazov o tem, da so glavni proizvajalci fonogramov v preteklosti odpravili to pomanjkanje preglednosti.

(23)

Kar zadeva povračilne ukrepe, je Komisija raziskala, ali so se morda glavni proizvajalci fonogramov maščevali morebitnemu „goljufivemu“ glavnemu proizvajalcu fonogramov, zlasti tako, da so se znova začeli (začasno) obnašati konkurenčno ali da so „goljufa“ izključili iz skupnih projektov in sporazumov v zvezi s kompilacijami. Vendar Komisija ni našla zadostnih dokazov o tem, da bi se v preteklosti takšni povračilni ukrepi izvajali ali da bi se uporabljali za zastraševalne namene.

(24)

V manjših državah članicah je Komisija prav tako odkrila znatno stopnjo podobnosti med PPD, ki bi jih lahko proizvajalci fonogramov načeloma uporabili kot podlago za usklajevanje cen. Vendar je preiskava tudi v manjših državah članicah razkrila določene razlike v stopnji popustov in pomanjkanje preglednosti v zvezi z nekaterimi popusti.

(25)

Ugotovitve Komisije glede homogenosti izdelkov, preglednosti trga in možnosti povračilnih ukrepov, kakor so navedene zgoraj za večje države članice, veljajo tudi za manjše države članice.

(26)

Komisija meni, da ni našla zadostnih dokazov o obstoju kolektivnega prevladujočega položaja petih največjih proizvajalcev fonogramov na trgih glasbenih posnetkov v kateri koli državi članici EGP.

(27)

Komisija je prav tako preučila, ali bi združitev privedla do ustvarjanja kolektivnega prevladujočega položaja velikih proizvajalcev fonogramov v kateri koli državi članici EGP. Vendar pa glede na zgornje pripombe, zlasti v zvezi s preglednostjo trga, heterogenostjo vsebine izdelkov in povračilnimi ukrepi, Komisija meni, da učinek zmanjšanja števila velikih proizvajalcev fonogramov s pet na štiri po združitvi ne bo tako velik, da bi to lahko privedlo do oblikovanja kolektivnega prevladujočega položaja velikih proizvajalcev fonogramov na trgih glasbenih posnetkov.

(28)

Tretje osebe so izrazile zaskrbljenost, da bi skupno podjetje doseglo posamični prevladujoči položaj na trgih glasbenih posnetkov zaradi svojih vertikalnih povezav z Bertelsmannovimi medijskimi interesi. Trdijo namreč, da bi lahko Bertelsmann svoj položaj v televizijskih in radijskih postajah izrabil za preprečevanje konkurence in dajanje prednosti družbi SonyBMG, zlasti z zagotavljanjem posebno ugodnih cen ali preferencialne obravnave ali tako, da bi konkurentom preprečeval oglaševanje in promocijo njihovih izvajalcev na teh kanalih.

(29)

Komisija ugotavlja, da ni verjetno, da bi predlagano skupno podjetje doseglo posamični prevladujoči položaj na trgih glasbenih posnetkov v Nemčiji, na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu in Franciji, kjer je Bertelsmann dejaven prek televizijskih in radijskih postaj skupine RTL. Prednosti, ki izhajajo iz vertikalne integracije v Bertelsmannovi medijski skupini (npr. prek formata oddaje Pop Idol, ki pa po mnenju strokovnjakov za to industrijo ni več na vrhuncu svoje priljubljenosti), so že vključene v tržne deleže družbe BMG za leto 2003. Na podlagi teh tržnih deležev predlagano skupno podjetje ne dosega praga posamičnega prevladujočega položaja. Poleg tega Komisija ni našla nobenih dokazov o tem, da bi strategija, s katero bi Bertelsmann konkurentom preprečeval dostop do svojih televizijskih kanalov in radijskih postaj, lahko prinašala dobiček.

(30)

Komisija opaža, da je trg legalne glasbe na spletu trenutno še v povojih, saj je večina spletnih mest, ki ponujajo glasbo na spletu, v EGP začela delovati šele nedavno. Zato je težko z gotovostjo sklepati o tržnih položajih glavnih proizvajalcev fonogramov, zlasti v zvezi z nacionalnimi trgi. Poleg tega se zdi, da podatki o glasbenih datotekah, ki so bile dejansko prenesene ali neposredno predvajane z interneta, ne dajejo jasne slike o tržnih položajih različnih udeležencev, prav tako ni na voljo javnih podatkov o tej industriji. Vendar je na podlagi informacij, ki jih je prejela Komisija, mogoče sklepati, da je tržni položaj glavnih proizvajalcev fonogramov na trgu na debelo dovoljenj za glasbo na spletu bolj ali manj podoben njihovemu položaju na trgih glasbenih posnetkov.

(31)

Glede na to, da so ti trgi še v začetni fazi razvoja in da obstajajo razlike v oblikovanju cen in pogojih uporabe v trenutnih sporazumih, je Komisija sklenila, da ni bilo mogoče najti zadostnih dokazov o obstoju kolektivnega prevladujočega položaja velikih proizvajalcev fonogramov na nacionalnih trgih dovoljenj za glasbo na spletu niti o tem, da bi koncentracija privedla do oblikovanja kolektivnega prevladujočega položaja na teh trgih.

(32)

Tretje osebe so izrazile zaskrbljenost, da bi zaradi obravnavane transakcije Sony lahko pridobil posamični prevladujoči položaj na nacionalnih trgih distribucije glasbe na spletu preko svoje storitve za prenašanje glasbe z interneta, imenovane „Sony Connect“. Takšna zaskrbljenost je temeljila na ugotovitvah, da bi lahko Sony nadzor nad skupnim podjetjem izrabil za preprečevanje konkurence na prodajnem trgu distribucije glasbe na spletu, zlasti tako, da bi konkurenčnim spletnim platformam onemogočil dostop do glasbene knjižnice družbe SonyBMG ali da bi se do svojih konkurentov obnašal diskriminatorno, npr. v zvezi s pravili uporabe, časom objave novih pesmi in formatom, v katerem se prenašajo datoteke.

(33)

Komisija meni, da je storitev Sony Connect v Evropi trenutno še vedno v fazi uvajanja, potem ko je bila v ZDA uvedena maja 2004. Zato trenutno nima deleža na trgu. Prav tako so določen položaj na trgu že pridobili drugi udeleženci (npr. OD2), nedavno pa so na trg vstopili oziroma so najavili, da bodo to storili kmalu, tudi novi udeleženci. Poleg tega bi se z oviranjem konkurentov predlagano skupno podjetje Sony BMG odpovedalo znatnim prihodkom od dovoljenj za posnetke, ki jih prodajajo konkurenti, pri čemer obstaja dvom, ali bi bila takšna strategija dobičkonosna.

(34)

Tretje osebe so izrazile zaskrbljenost, da bi ustanovitev skupnega podjetja povzročila usklajevanje konkurenčnega obnašanja strank na tesno povezanih trgih glasbenega založništva.

(35)

Komisija meni, da bi lahko kakršno koli usklajevanje nastopilo zgolj v precej omejenem obsegu, saj založniške pravice večinoma upravljajo kolektivne organizacije (vsaj v primeru pomembnih mehaničnih in izvajalskih pravic). Kolektivne organizacije na podlagi veljavne zakonodaje podeljujejo dovoljenja po nediskriminacijskih pogojih in se z založniki, avtorji in skladatelji dogovarjajo o tantiemah. Komisija prav tako meni, da, v nasprotju z bojaznijo nekaterih tretjih oseb, koncentracija ne bo privedla do tega, da bi se veliki proizvajalci fonogramov izognili kolektivnim organizacijam, saj za takšno strategijo ni dovolj trdnih dokazov.

(36)

Odločba na koncu ugotavlja, da predlagana koncentracija ne ustvarja ali krepi posamičnega ali kolektivnega prevladujočega položaja na nacionalnih trgih glasbenih posnetkov, dovoljenj za glasbo na spletu ali distribucije glasbe na spletu, katerega posledica bi bilo resno oviranje učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu. Odločba nadalje ugotavlja, da obravnavana transakcija nima za cilj ali posledico usklajevanja konkurenčnega obnašanja matičnih družb skupnega podjetja, Sonyja in Bertelsmanna, na trgih glasbenega založništva. Odločba zato razglaša koncentracijo za združljivo s skupnim trgom in Sporazumom EGP v skladu s členi 2(2), 2(4) in 8(2) Uredbe o združitvi in členom 57 Sporazuma EGP.

9.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/34

(1)

Odstavek (a) oddelka B, poglavja 5 Priloge XIV k Aktu o pristopu iz leta 2003 določa, da strukturne zahteve iz Priloge I k Direktivi Sveta 64/433/EGS z dne 26. junija 1964 o zdravstvenih težavah, ki vplivajo na trgovanje s svežim mesom znotraj Skupnosti (2), ter v prilogah A in B k Direktivi Sveta 77/99/EGS z dne 21. decembra 1976 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na trgovino z mesnimi izdelki znotraj Skupnosti (3), do 31. decembra 2006 pod nekaterimi pogoji ne veljajo za predelovalne obrate na Slovaškem, ki so navedeni v Dodatku (4) k Prilogi XIV k Aktu o pristopu.

(2)

Dodatek Priloge XIV k Aktu o pristopu 2003 je bil spremenjen z Odločbo Komisije 2004/463/ES (5).

(3)

Glede na uradno izjavo slovaškega pristojnega organa so trije obrati za meso zaključili postopek posodabljanja in so sedaj v celoti usklajeni s pravnimi akti Skupnosti. Poleg tega sta dva obrata iz tega seznama prenehala opravljati svojo dejavnost. Ti obrati se zato črtajo s seznama obratov na prehodu.

(4)

Trije obrati za meso s seznama obratov na prehodu so vložili precej truda, da bi izpolnili strukturne zahteve iz pravnih aktov Skupnosti. Vendar ti obrati zaradi izjemnih tehničnih omejitev ne bodo mogli zaključiti postopka posodabljanja v predpisanemu roku. Zato je upravičeno, da se jim da več časa za zaključitev postopka posodabljanja.

(5)

Dodatek k Prilogi XIV k Aktu o pristopu 2003 je zato treba ustrezno spremeniti. Zaradi jasnosti je treba Dodatek nadomestiti.

(6)

Stalni odbor za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali je bil obveščen o ukrepih, predvidenih s to odločbo –

9.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/37

(1)

Evropska unija se zavzema za varen, stabilen, enoten, uspešen in demokratičen Irak, ki bo pozitivno prispeval k stabilnosti v regiji. EU podpira Iračane in začasno iraško vlado v njihovih prizadevanjih za gospodarsko, socialno in politično obnovo Iraka v okviru Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1546 z dne 8. junija 2004.

(2)

Evropski svet je 5. novembra 2004 pozdravil skupno misijo za ugotavljanje dejstev za morebitno ustanovitev integrirane misije na področju policije, pravne države in civilne uprave v Iraku in preučil njeno poročilo. Evropski svet je priznal pomen krepitve kazenskopravnega sistema, skladnega s spoštovanjem pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Seznanil se je z željo iraških oblasti, da bi bila EU bolj prisotna v Iraku in da bi njena pomoč pri krepitvi kazenskopravnega sektorja ustrezala iraškim potrebam in prednostnim nalogam.

(3)

Evropski svet je soglašal, da bi EU lahko koristno prispevala k obnovi in vzpostavitvi stabilnega, varnega in demokratičnega Iraka z integrirano misijo, ki bi lahko med drugim podprla tesnejše sodelovanje med različnimi akterji v kazenskopravnem sistemu in okrepila upravljavske sposobnosti višjih in perspektivnih uradnikov v policiji, sodstvu in zaporih ter izboljšala usposobljenost in postopke v zvezi s kazenskimi preiskavami, ob polnem spoštovanju pravne države in človekovih pravic.

(4)

V soglasju z Evropskim svetom je Svet s Skupnim ukrepom 2004/909/SZVP (1) sklenil, da v Irak pošlje skupino strokovnjakov, da bi nadaljevala dialog z iraškimi oblastmi, začela z uvodnim načrtovanjem morebitne integrirane misije na področju policije, pravne države in civilne uprave, ki naj bi se začela po volitvah, in zlasti, da bi ocenila nujne varnostne potrebe take misije.

(5)

Svet je 21. februarja 2005 sklenil začeti integrirano misijo na področju pravne države v Iraku, ki naj bi začela delovati čimprej, pod pogojem da Iraške oblasti izdajo uradno povabilo.

(6)

Uspešnost misije bo odvisna od učinkovitega strateškega in tehničnega partnerstva z Iračani v vsem času operacije v okviru evropske varnostne in obrambne politike in medsebojnega dopolnjevanja z Združenimi narodi.

(7)

EU bo uporabila dialog z Irakom in njegovimi sosedami, da spodbudi trajno regionalno angažiranost in podporo za večjo varnost ter za politični proces in proces obnove Iraka, ki naj temeljijo na vključenosti, demokratičnih načelih, spoštovanju človekovih pravic in pravne države, poleg tega pa tudi da podpre varnost in sodelovanje v regiji.

(8)

EUJUST LEX bo svoj mandat opravljala v razmerah, ki predstavljalo grožnjo javnemu redu in miru, varnosti in zaščiti posameznikov ter stabilnosti Iraka in bi lahko škodile ciljem skupne zunanje in varnostne politike iz člena 11 Pogodbe.

(9)

V skladu s smernicami zasedanja Evropskega sveta v Nici od 7. do 9. decembra 2000 mora ta skupni ukrep določiti vlogo generalnega sekretarja/visokega predstavnika (v nadaljnjem besedilu „GS/VP“) v skladu s členoma 18 in 26 Pogodbe.

(10)

Člen 14(1) Pogodbe poziva, naj se navede referenčni finančni znesek za celotno obdobje izvajanja skupnega ukrepa. Navedba zneskov, ki naj bi se izplačali iz proračuna Skupnosti, odraža voljo zakonodajne oblasti in je podana s pridržkom razpoložljivosti odobrenih pravic za prevzem obveznosti za zadevno proračunsko leto. EUJUST LEX bo od držav članic prejela tudi prispevke v naravi –

(a)

vodja misije;

(b)

Urad za usklajevanje v Bruslju;

(c)

Urad za zvezo v Bagdadu;

(d)

zmogljivosti za usposabljanje in inštruktorji, ki jih zagotovijo države članice, usklajuje pa jih EUJUST LEX.