2.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 56/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

2.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 56/3

(1)

Metoda merjenja deleža alkohola v vinu z elektronsko denzimetrijo je bila potrjena v skladu z mednarodno priznanimi kriteriji. Nov opis te metode je Mednarodni urad za vinsko trto in vino sprejel na svoji Generalni skupščini leta 2000.

(2)

Uporaba te metode merjenja lahko zagotovi enostavnejše in natančnejše preverjanje volumenskega deleža alkohola v vinu ter se izogne sporom, ki nastajajo pri uporabi manj natančnih metod preverjanja.

(3)

Ker ta metoda ni več enakovredna metodam, ki so opisane v poglavju 3 Priloge k Uredbi Komisije (EGS) št. 2676/90 (2), se člen 3(2) črta. Poleg tega je treba v poglavje 3 Priloge k tej Uredbi dodati posodobljen opis te metode, skupaj z eksperimentalnimi vrednostmi validacijskih parametrov le-te.

(4)

Uredbo (EGS) št. 2676/90 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

1.

V členu 3 se odstavek 2 črta.

2.

Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

2.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 56/8

(1)

Potrebno je spremljanje in nadzor ribolovnih aktivnosti, zlasti določenih tehničnih ohranitvenih ukrepov, ki med drugim določajo velikosti očesa mreže, omejitve ribolovnega obdobja in drugih značilnosti pasivnega ribolovnega orodja. Za ta namen mora biti ribolovno orodje, ki ga uporabljajo ribiška plovila enostavno za istovetenje in pregled. Za zagotovitev izpolnjevanja zahtev je treba določiti podrobna pravila za označitev in istovetnost nekaterih ribolovnih orodij, ki jih uporabljajo plovila v vodah Skupnosti.

(2)

Za pravilno izvajanje sedanje uredbe je primerno, da se uporaba ribolovnih orodij, ki ne ustrezajo določenim zahtevam, prepove, prav tako prevažanje orodij na krovu, ki niso v skladu z nekaterimi določbami Uredbe.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za ribištvo in ribogojstvo,

(a)

„pasivno orodje“ pomeni:

(b)

„vlečna mreža z gredjo“ pomeni vlečno mrežo, ki se vleče z zunanjimi stranskimi ročicami.

(a)

gredi vlečnih mrež z gredjo, ki nimajo zunanjih registrskih črk in številk v skladu s členom 5;

(b)

pasivno orodje, ki ni označeno v skladu s členom 7;

(c)

boje, ki niso označene v skladu s členom 10.

(a)

na oznaki, pritrjeni na prvo zgornjo vrsto obeh koncev pasivnega orodja;

(b)

za pasivno orodje, daljše od ene navtične milje, na oznakah, pritrjenih na prvo zgornjo vrsto pasivnega orodja v rednih presledkih, ki niso večji od ene navtične milje, tako da noben del, ki je daljši od ene navtične milje, ne ostane neoznačen.

(a)

narejena iz trpežnega materiala;

(b)

varno pritrjena na orodje;

(c)

široka najmanj 65 milimetrov;

(d)

dolga najmanj 75 milimetrov.

(a)

črke in številke ima prikazane visoko nad vodo, kolikor je mogoče, tako da so jasno vidne;

(b)

v barvi, kontrastni s površino, na kateri so napisane.

(a)

eno ali dve pravokotni zastavi, katerih stranica meri najmanj 40 centimetrov; kjer sta na isti boji zahtevani dve zastavi, mora biti razdalja med njima najmanj 20 centimetrov, razdalja med vodo in prvo zastavo mora biti najmanj 80 centimetrov, zastave, ki označujejo skrajne meje iste mreže morajo biti iste velikosti in iste barve, ki ne sme biti bela;

(b)

eno ali dve luči, ki morata biti rumeni in dajati svetlobne znake vsakih 5 sekund (F1 Y5s) ter morata biti vidni na daljavo najmanj dveh navtičnih milj;

(c)

znak na vrhu boje je krogla premera najmanj 25 centimetrov, na vrhu katere sta eden ali dva odsevna trakova, ki ne smeta biti rdeče ali zelene barve in morata biti najmanj 6 centimetrov široka. Sferični radarski odsevnik se lahko uporabi za oznako na vrhu boje;

(d)

radarske odsevnike, katerih odmev je zaznaven na najmanj dve navtični milji.

(a)

boja v zahodnem delu (pomeni polovico kroga kompasa od juga prek zahoda do vključno severa) je opremljena z dvema zastavama, dvema črtastima odsevnima trakovoma, dvema lučema in oznako v skladu s členom 8;

(b)

boja na vzhodnem delu (pomeni polovico kroga kompasa od severa prek vzhoda do vključno juga) je opremljena z eno zastavo, enim črtastim odsevnim trakom, eno lučjo in oznako v skladu s členom 8.

(a)

zastave so bele;

(b)

vsaka peta vmesna označevalna boja je opremljena z radarskim odsevnikom, katerega odmev je zanaven na najmanj dve navtični milji.

2.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 56/12

(1)

Z Direktivo 2004/102/ES (2), ki jo države članice začnejo izvajati s 1. marcem 2005, so se spremenile Priloge II, III, IV in V Direktive 2000/29/ES.

(2)

V Direktivi 2004/102/ES so določbe v zvezi z lesom in lesnimi proizvodi. Ukrepi v zvezi s paletami, zaboji in transportnimi varovalnimi oblogami prilagajajo ukrepe Skupnosti Mednarodnemu standardu za fitosanitarne ukrepe (ISPM) št. 15 FAO o „Smernicah za zakonsko urejanje lesene embalaže v mednarodni trgovini“, ki so bile sprejete marca 2002 na četrti začasni komisiji o fitosanitarnih ukrepih (ICPM).

(3)

Standard št. 15 določa, da je treba na leseni embalaži (vključno s transportnimi varovalnimi oblogami), izdelani iz neobdelanega lesa iglavcev in listavcev, izvesti odobrene ukrepe, kot sta toplotna obdelava (56 °C za najmanj 30 minut) ali zaplinjanje z metilbromidom. Poleg tega mora les imeti posebno oznako, ki potrjuje, da so bili na lesu izvedeni odobreni ukrepi.

(4)

Standard tudi določa, da lahko države zahtevajo, da je uvoženi leseni material za embalažo, na katerem je bil izveden odobreni ukrep, izdelan iz olupljenega lesa in ima oznako o „tehnični ustreznosti“.

(5)

Tretje države so zaprosile, da Skupnost upošteva tudi nadomestne metode za doseganje istega cilja. V ta namen poleg ukrepov obdelave poteka raziskava o tehničnih vidikih lupljenja lesa, zlasti o učinkovitosti „zmanjšanja tveganja okužbe“.

(6)

Primerno je, da se za olupljen les odloži uporaba zahtev, dokler še niso na voljo izidi raziskave.

(7)

Zato je treba Direktivo 2000/29/ES ustrezno spremeniti.

(8)

Stalni odbor za zdravstveno varstvo rastlin ni podal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

1.

V točki 2 oddelka I dela A Priloge IV se na koncu desnega stolpca doda naslednji odstavek:

„Prva alinea, ki zahteva, da se leseni material za embalažo izdela iz olupljene hlodovine, se uporablja od 1. marca 2006.“.

2.

V točki 8 oddelka I dela A Priloge IV se na koncu desnega stolpca doda naslednji odstavek:

„Prva vrstica točke (a), ki zahteva, da je leseni material za embalažo izdelan iz olupljene hlodovine, se uporablja od 1. marca 2006.“.

2.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 56/14

(1)

Operativne zahteve in nujnost učinkovitega boja proti organiziranemu kriminalu preko Europola narekujejo uvrstitev Izraela na seznam tretjih držav, s katerimi bo direktor Europola glede na pooblastilo začel pogajanja.

(2)

Zato je treba Sklep Sveta z dne 27. marca 2000 (5) spremeniti –

V člen 2(1) se pod naslov „Tretje države“ v abecedni seznam vključi naslednja država:

2.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 56/15

(1)

Od jeseni 2002 je imela Komisija z nemškimi in nizozemskimi oblastmi neformalne stike glede državne pomoči za nemški in nizozemski del projekta gradnje cevovoda za propilen. Komisija je Nemčiji pisala 13. februarja 2002 in ta ji je 27. marca 2003 odgovorila. Zatem je imela Komisija neformalne stike tudi z belgijskimi oblastmi. Združenje evropskih petrokemičnih proizvajalcev (APPE) je s pismom z dne 15. maja 2003 predložilo poročilo za utemeljitev tega projekta. S pismi z dne 24. julija 2003, 4. septembra 2003 in 16. oktobra 2003 so nemške, nizozemske in belgijske oblasti prijavile pomoči za svoj del projekta. Ti dosjeji so bili posamično registrirani pod številkami N 355/03, N 400/03 in N 473/03.

(2)

Komisija je s pismom z dne 27. avgusta 2003 od Nemčije zahtevala dodatne podatke. Nemčija je obveznost izpolnila s pismi z dne 6., 15. in 28. oktobra 2003.

(3)

Z odločbo K(2003) 4080 z dne 11. novembra 2003 je Komisija v zvezi s prijavljenimi ukrepi začela postopek, predviden v členu 88(2) Pogodbe. Istega dne je odločbo poslala Nemčiji, Nizozemski in Belgiji; postopki so bili posamično registrirani pod št. C 67/03, C 68/03 in C 69/03. Nemčija, Nizozemska in Belgija so svoje pripombe v zvezi z odločbo predložile s pismi z dne 12., 18. in 22. decembra 2003. Komisija je zahtevala dopolnitev informacij s pismi z dne 23. januarja 2004, na katera so zadevne države članice odgovorile s pismi z dne 20. februarja, 27. februarja in 2. marca 2004.

(4)

Odločba Komisije je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2), 24. decembra 2003. Tri zainteresirane stranke so Komisiji poslale pripombe, ki jih je ta posredovala Nemčiji, Nizozemski in Belgiji. S pismi z dne 5., 29. in 11. marca 2004 so le-te pripombe komentirale. Nazadnje so s pismi z dne 25. maja in 4. junija 2004 poslale dopolnilne podatke.

(5)

Naftni derivat propilen se uporablja za pridobivanje polimerov, ki služijo proizvodnji plastičnih mas. V zahodni Evropi predstavljajo okrog 70 % vsega propilena stranski proizvodi pri pridobivanju etilena. Tako lokalizacijo proizvodnih enot pogosto določajo iztoki etilena. Skupna velikost zahodnoevropskega trga je ocenjena na približno 14,7 milijona ton v letu 2001, od česar se polovica uporabi v regiji, kjer bi transport potekal po cevovodu. Ocene rasti trga propilena v prihajajočih letih se gibljejo od 3,7 do 4,0 %. Za etilen je značilna znatno šibkejša rast, in sicer okrog 2 %.

(6)

Zdaj prihaja vsako leto v trikotnik Rotterdam-Antwerpen-Köln okoli 550 rečnih tovornih ladij (po 1 500 ton vsaka) in 4 800 vagonov cistern (po 50 ton vsak), ki tovorijo propilen. V letu 2010 je v tej regiji pričakovati primanjkovanje okoli 1,7 milijona tone propilena. Pod vplivom strukturnega razvoja kemičnega sektorja naj bi cevovod takrat dejansko transportiral 2,5 milijona ton propilena.

(7)

Kar se tiče transporta samo od Rotterdama proti jugu Limburga in Porurju so številke nekoliko drugačne. V letu 1997 je znašala količina pretovorjenega propilena 93,4 milijona ton/kilometer, od tega okoli 4 milijone po železnici in okoli 89,4 milijona z rečnimi tovornimi ladjami. V letu 2010 naj bi se proti Porurju transportirala skupna količina okoli 1,5 milijona ton na leto, kar bi predstavljalo 750 rečnih tovornih ladij letno. Skupna transportirana količina od Rotterdama proti jugu Limburga bi znašala okoli 180 000 ton letno, to je 900 vagonov cistern in 70 rečnih tovornih ladij na leto.

(8)

Prejemnik bo European Pipeline Company BV (EPC), konzorcij kemičnih podjetij. Njegov predhodnik je European Pipeline Development Company (EPDC). Delničarji konzorcija so BASF AG, Celanese Chemical Europe GmbH, Shell Nederland Chemie BV, DSM NV, Rütgers Chemicals AG, Sasol Germany GmbH, Veba Oil Refining & Petrochemicals GmbH, Westgas GmbH in SABIC Europe. Ta konzorcij ima v lasti nizozemsko premoženje, 100 % družbe za upravljanje belgijskega premoženja, EPDC Flanders NV in 49,9 % družbe za upravljanje nemškega premoženja, Propylenpipeline Ruhr GmbH (PRG) (3). Družba Landesentwicklungsgesellschaft Nordrhein-Westfalen (LEG) (4) ima preostalih 50,1 %, vendar ni zavezana nobeni finančni obveznosti onstran udeležbe pri kapitalu družbe. EPC in družbe za upravljanje belgijskega in nemškega premoženja so ustanovile skupno podjetje, „European Pipeline Administration Company“ (EPAC), ki bo upravljalo cevovod v celoti.

(9)

Prijave se nanašajo na cevovod, ki naj bi zagotovil transport propilena od Rotterdama do Oberhausena v Porurju, preko krajev Antwerpen, Tessenderlo, Geleen in Köln. Omrežje bo merilo približno 520 km. Njegov potek, ki je sestavljen iz devetih sekcij, v največji možni meri sledi obstoječim vodom za etilen. Nemška prijava zadeva samo sekcijo med Oberhausenom, prek Kölna, do nizozemske meje („Pilot 2“), kjer se združi z drugo sekcijo na severu Porurja („Pilot 1“). Poleg naložbe v cevovod bodo v nizozemskih in belgijskih pristaniščih ter v Duisburgu, v Nemčiji, zgrajene nove skladiščne kapacitete. Skladno z Direktivo Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (5) bo prejemnik izdelal presojo vplivov celotnega cevovoda na okolje.

(10)

Kot prikazuje tabela 1 znašajo celotni stroški naložbe 148,5 milijona EUR (6).

Tabela 1

Celotni stroški naložbe

(11)

Cevovod se upravlja skladno z načeloma „dostopa tretjih do omrežja“ („open access/common carrier“) in „majhnega dobička“. Brez diskriminacije se cevovoda lahko poslužuje vsak zainteresirani proizvajalec ali uporabnik. Kapaciteta le-tega bi morala biti kos pričakovani rasti v naslednjih 20-ih letih. Transportne pristojbine bodo enotne za vse uporabnike, če so delničarji ali ne. Določene bodo z ozirom na število uporabljenih sekcij.

(12)

Pristojbine bodo določene jasno, na stopnji, primerljivi s pristojbinami v transportu po železnici in plovnih poteh. Med letoma 2006 in 2008 […] (7). Do upada količine ne bo prišlo. Za zagotovitev ažurnih pristojbin se bo vsaki dve leti izdelala študija o teh načinih transporta.

(13)

Glede nakupa del in storitev morata EPAC in PRG slediti nakupnim postopkom, ki jih določa zakonodaja v zvezi z javnimi nakupi na nivoju Skupnosti in na državnem nivoju.

(14)

Nemčija namerava za nemški del cevovoda („Pilot 2“) odobriti neposredno subvencijo v višini 80 % deficita, izračunanega na podlagi normalne donosnosti („unrentierlichen investiven Kosten“), s skrajno mejo 50 % celotnih stroškov naložbe. Dovoljeni stroški so stroški naložbe, ki vključuje načrtovanje, zgraditev in prvo polnjenje, z odbitkom povečane vrednosti v prvih petnajstih letih na osnovi analize aktualiziranega denarnega toka. Pomoč bi znašala 18 682 000 EUR. Po izračunu, ki so ga predložile nemške oblasti, bi pomoč omogočila doseg interne stopnje donosa (ISD) v višini 5,6 % na 25 let.

(15)

Nizozemska namerava odobriti subvencijo v višini 4 000 000 EUR. Ta znesek bi bil potreben za dvig donosnosti nizozemskega dela projekta na stopnjo, ki bi bila sprejemljiva za industrijske partnerje. Nemška in nizozemska pomoč predstavljata „ad hoc“ ukrepe, ki ne izhajajo iz določenih programov.

(16)

Belgija namerava odobriti neposredno subvencijo v višini 2 919 480 EUR in oprostitev nepremičninskega davka za pet let, pri čemer je ugodnost ocenjena na 766 000 EUR. Celotni stroški naložbe v Belgiji bi znašali 55,4 milijona EUR, od česar so 40 885 000 EUR belgijske oblasti priznale kot dovoljene stroške. Od tega je bil odbit znesek 16 556 000 EUR prometnega dobička (8), tako da znaša dovoljeni znesek 24 329 000 EUR. Belgijske oblasti menijo, da pomoč sodi v program državnih pomoči, ki ga odobri Komisija (9). Program določa za to vrsto naložbe 12 % pomoč, kar ustreza pomoči v znesku 2 919 480 EUR. Stroški, za katere ni mogoče izkoriščati pomoči iz tega programa, so stroški splošne analize, nakupa zemljišč in provizije.

(17)

Belgijska pomoč je bila prijavljena z namenom pridobitve pravne varnosti in predložitve celovitega pregleda naložbenega projekta s celotnim zneskom odobrene pomoči Komisiji.

(18)

Tri države članice so pomoč za 25 let oziroma za ekonomsko življenjsko dobo cevovoda pogojile s spoštovanjem načel „svobodnega dostopa“ in „nediskriminacije“. Spoštovanje teh načel je določeno v statutih EPMC; po obdobju 25-ih let se bodo ti statuti v tej točki lahko spremenili le s soglasjem vseh udeležencev.

(19)

Posojilo EIB do višine 30 % celotnega zneska projekta se obravnava. Delničarji bi zagotovili 8 milijonov EUR lastniškega kapitala, preostanek naložbe pa zagotavljajo banke. Hkrati s tem morajo delničarji nositi izgube v prvih letih, to je okoli 38 milijonov EUR do leta 2008, kar bi po upoštevanju obresti in prispevkov dejansko znašalo okoli 18 milijonov EUR.

(20)

Združenje APPE je Komisiji predložilo poročilo o največjem cevovodnem omrežju za olefine, katerega del je tudi zadevni cevovod (10). V Evropi je zdaj mogoče našteti pet različnih sistemov za etilen, ki medsebojno niso povezani v celovito omrežje in ki združujejo samo 50 % celotne zmogljivosti. Za propilen obstaja več individualnih sistemov okrog Beneluksa. Globalno omrežje za olefine naj bi te različne sisteme povezalo in razvilo. Poročilo ponuja več kart z različnimi projekti tekočih ali načrtovanih gradenj cevovodov, ki naj bi omogočile uresničitev celotnega omrežja.

(21)

Projekt je opravičljiv s stališč, ki zadevajo okolje, transportno varnost in industrijsko politiko.

(22)

Transport propilena naj bi se močno povečal, kar bi okrepilo pritisk na zmogljivosti transporta z ladjami in tovornjaki. Namen cevovoda je ublažiti pritisk in preprečevati ozka grla. Znatno bi zmanjšal prometne zamaške na cestah.

(23)

Razliko v emisijah med tradicionalnimi načini transporta in transporta po cevovodu prikazuje tabela 2.

Tabela 2

Emisije

(24)

Preostalo zmanjševanje emisij bi bilo posledica dejstva, da bi cevovod omogočil nove naložbe v področja, ki zahtevajo manj transporta olefinov.

(25)

Cevovod bi znatno povečal transportno varnost. Propilen sodi v najvišji razred tveganja. Brez cevovoda bi rast trga povzročila znaten porast drugih načinov transporta propilena ter varnostnih problemov in prometnih zamaškov, ki so z njimi povezani.

(26)

Na Nizozemskem se zaskrbljenost nanaša predvsem na transport z rečnimi tovornimi ladjami in po železnici. Rast železniškega transporta bi povečala varnostne probleme med potjo in probleme pretovarjanja propilena. Cevovod pa bi omogočil znižanje tega tveganja, zlasti z zmanjšanjem potrebnega manevriranja na železniških postajah in pretovarjanja propilena. Območje, kjer so tveganja na železniški progi med Rooterdamom in Geleenom največja, naj bi predstavljala postaja Venlo. Za rešitev te težave bi bila obvezna preselitev, kar bi predstavljalo približno 134 milijonov EUR stroškov. Zaradi cevovoda pa je ta selitev manj potrebna.

(27)

Nizozemska je ocenila neposredni socialni donos (transportna varnost, zmanjšanje emisij in hrupa) subvencije na 12 %.

(28)

Cevovod bi imel strateški pomen za sposobnost preživetja kemične industrije v zadevni regiji. Študija iz leta 1998 je kot glavni faktor pri oviranju konkurenčnosti poudarila pomanjkanje ustrezne infrastrukture. V Združenih državah, kjer obstaja zelo razvito omrežje, je stanje drugačno. Cevovod bi znatno olajšal transportne postopke, saj služi kot skladišče z neposrednim dostopom, blizu vsem uporabnikom. Zmanjšal bi tudi negotovost v oskrbovanju strank s propilenom – težavo, ki je povezana z nerednostjo pridobivanja v parnih napravah za krekiranje.

(29)

Leta 1999 je industrija kemičnih surovin v pokrajini Emscher – Lippe v Nemčiji nudila 5 233 delovnih mest. Približno 1 906 delovnih mest bi bilo močno odvisnih od proizvodov na osnovi propilena: 1 506 v industriji surovin in 400 v predelavi plastičnih mas. Brez cevovoda za transport propilena bi bilo izkoriščenih največ 50 % zmogljivosti te regije. Na podlagi ekspertize je bilo mogoče oceniti število delovnih mest v regiji Emscher – Lippe s cevovodom in brez njega. V industriji surovin bi projekt do leta 2010 ustvaril 658 delovnih mest, brez upoštevanja multiplikacijskih učinkov. Za celotno kemično industrijo bi to pomenilo 2 697 delovnih mest. Absolutne številke bi se vsekakor zniževale, vendar, zaradi cevovoda, počasneje.

(30)

Leta 2002 je bilo v kemični industriji na jugu Limburga zaposlenih približno 9 740 oseb. Od tega jih je od 500 do 550 delalo v proizvodnji propilena in proizvodnji in predelavi proizvodov, pridobljenih iz propilena, na jugu Limburga.

(31)

Komisija je v odločbi o začetku postopka, predvidenega v členu 88(2), obrazložila, zakaj naj se zadevni ukrepi upoštevajo kot državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe in izrazila nekatere dvome glede združljivosti le- teh z omenjeno pogodbo. Okvir Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (11) (v nadaljevanju „okvir pomoči za okolje“), smernice o državni regionalni pomoči (12), niti nobene druge smernice ali okviri, ki jih je določila Komisija, pomoči dejansko ne bi krili. Prav tako se zadevni primer ne ujema z ostalimi pomočmi za projekte transportne infrastrukture, ki jih je odobrila Komisija. V zvezi s splošnimi kriteriji za presojo državne pomoči je Komisija ugotovila, da celotni potrebni znesek in sorazmernost pomoči nista bila jasna. Nekateri obstoječi cevovodi so se v celoti financirali iz zasebnih virov. Poleg tega je intenzivnost pomoči za različne dele projekta različna; tako je intenzivnost pomoči relativno visoka zlasti za njegov nemški del. Pojavila so se nekatera vprašanja v zvezi z domnevami, postavljenimi na osnovi izračunov donosnosti. Nazadnje pa se je Komisija vprašala, ali ne bo prišlo do nepotrebnega izkrivljanja konkurence, zlasti med kemičnimi podjetji, ki neposredno sodelujejo pri projektu in ostalimi podjetji kemičnega sektorja in nanje vezano industrijo ter med kemično industrijo v zadevni regiji in kemično industrijo v ostalih regijah Skupnosti.

(32)

Komisija je prejela pripombe s strani Deutsche Bahn in dveh konkurentov iz kemične industrije.

(33)

Deutsche Bahn je potrdila analizo Komisije in meni, da pomoč škoduje njenim interesom, saj bo cevovodni transport zamenjal železniški transport, kar bo povzročilo upad prihodka v višini približno 13 milijonov EUR na leto. Do novega upada prihodka pa bi prišlo, v kolikor bi proizvajalci propilena na jugu Nemčije lahko sklenili dobavne pogodbe z uporabniki v Porurju. Deutsche Bahn je predložila več primerov upada prihodka, ki bi ga povzročila zgraditev cevovodov.

(34)

Prvi konkurent je naklonjen razvoju cevovodne infrastrukture za transport olefinov v Evropi, vendar ni prepričan, da zadevni projekt opravičuje dodeljeno pomoč. Kot prvo bo cevovod transportiral samo kakovost „polimer“ in ne kemične kakovosti ali kakovosti „rafinerija“, katerih vsebnost propilena je manjša. Kakovost polimer predstavlja le 60 % trga. Za dostop do novega cevovoda bodo morali proizvajalci kemične kakovosti pristati v dodatne naložbe, da bi svojim proizvodom zagotovili stopnjo kakovosti polimer. Drugič, odsotnost evropskega cevovodnega omrežja za transport propilena ne more opravičiti šibke konkurenčnosti kemične industrije, saj bodo pristojbine na isti stopnji kot pri ostalih načinih transporta. Cevovod bo tem zadnjim konkuriral in pomoč bo popačila konkurenčnost s podjetji, ki že sedaj znatno vlagajo v izbiro lokacij, pomolov, itd. Tretjič, transport s plitvimi ladjami in po železnici je dokazal svoje prednosti za okolje. Četrtič, posledica cevovoda bi lahko bila premestitev naložb, na primer iz obalnih območij Beneluksa proti Nemčiji.

(35)

Drugi konkurent odobrava načelo, na osnovi katerega je transport lahkih ogljikovodikov po cevovodu mikaven s stališča učinkovitosti in varnosti ter priznava, da dobra infrastruktura spodbuja naložbe in zaposlovanje v regijah, povezanih s cevovodom. Kljub temu pa opozarja, da sedanja količina pretovorjenega propilena od zahoda proti vzhodu ne predstavlja zadovoljivega razloga za vlaganje v ta projekt gradnje cevovoda. Za opravičilo pomoči bi bile na vsaki strani potrebne dodatne količine: porabe propilena v nizozemskem Liburgu in na nemški strani cevovoda ter proizvodnje propilena v obalni regiji. Nasprotno pa je SABIC napovedal razvoj naprave za krekiranje v nizozemskem Limburgu, kar bi zmanjšalo količino propilena, ki se iz regije Antwerpen-Rotterdam-Amsterdam (ARA) transportira proti vzhodni strani cevovoda. Brez vlaganja v proizvodnjo propilena v regiji ARA bi cevovod ostal premalo izkoriščen.

(36)

Tri države članice potrjujejo pomembnost projekta za področje okolja, transportne varnosti in industrije. Poudarjajo, da bo izkoriščanje cevovoda potekalo po načelih „svobodnega dostopa“, nediskriminacije in „skupnega transporterja“.

(37)

Prejemnikov ni bilo mogoče izbrati na podlagi razpisa, saj nekatere petrokemične družbe neposredno sodelujejo pri projektu kot lastniki nekaterih sekcij obstoječih cevovodov. Poleg tega ta postopek ne bi bil smotrn. Izkrivljanje konkurence je v tem primeru izključeno, kajti vsaka družba lahko pristopi h konzorciju.

(38)

Nemčija vztraja pri dejstvu, da javna pomoč ne predstavlja državne pomoči, saj ne povzroča selektivne prednosti. Cevovod je treba obravnavati kot transportno infrastrukturo po zgledu ostalih tovrstnih projektov, kar bi bilo v skladu s predhodnimi odločbami Komisije (13). Projekt se je začel zaradi ekološke in industrijske politike in pomoč ni samo odgovor na zasebno iniciativo. Poleg tega se je pri odločitvi za podporo projektu upoštevalo tudi dejstvo, da so ostali načini transporta, to je po plovnih poteh in železnici, financirani s strani javnih oblasti.

(39)

Nemčija tudi ocenjuje, da skuša ta projekt transport propilena urediti v skladu z različnimi pravili. Glede na to bi zadevni ukrep sodil v področje uporabe člena 73 Pogodbe.

(40)

Pomoč bi v Nemčiji pomenila interni donos projekta v višini 5,6 %. Višji donos ne bi bil mogoč: če bi v prvih 15-ih letih dohodek presegal predvidene vrednosti, bi se od prejemnika izterjal ustrezni znesek. Nemčija poudarja, da podjetja, ki neposredno sodelujejo pri projektu nimajo nesorazmernih prednosti, saj bo vsak potencialni uporabnik imel dostop do instalacije pod nediskriminatornimi pogoji. Poleg tega lahko h konzorciju pristopijo celo podjetja, dejavna v drugih gospodarskih panogah. Cevovod po 15-ih letih ostane last podjetja, vendar to zaradi tega nima nobenih prednosti.

(41)

Ker je cevovod del omrežja po evropskem merilu, ne bo prišlo do izkrivljanja konkurence v kemični industriji ostalih regij Skupnosti.

(42)

Nizozemska opozarja, da je v letih 1990 industrija proizvajalka etilena in propilena v severozahodni Evropi, ki je bila čista izvoznica, pod vplivom močne konkurence, zlasti azijskih držav, postala čista uvoznica. Trg etilena in propilena severozahodne Evrope predstavlja zdaj zaprt trg, zaradi pomanjkanja neodvisnih instalacij za transport, skladiščenje in pretovor. Projekt, ki bi bil deležen pomoči, bi sektor lahko primoral k odprtju trga. Nizozemska je predložila karto z označenimi primeri obalnih pokrajin, razporejenih po celotni Evropi, ki imajo možnost strukturno ali začasno oskrbovati cevovod s propilenom.

(43)

Nizozemska opominja na svoj izračun stopnje donosa subvencije za družbo v višini 12 %. Poleg izračuna interne stopnje donosa projekta (6,19 %), opozarja, da so stopnje donosa konkurenčnih načinov transporta prav tako nizke, saj se nahajajo med 1 in 8 %, odvisno od zadevnega načina transporta. Nizozemska hkrati meni, da bi se pomoč lahko smatrala za združljivo na temelju člena 87(3)(b) Pogodbe, saj gre za pomemben projekt v skupnem evropskem interesu.

(44)

Belgija k splošnim pripombam dodaja, da sodi pomoč, ki jo je prijavila, v program, odobren s strani Komisije, in da mnenje le-te, po katerem naj pomoč ne bi sodila v okvir pomoči za okolje, ni v skladu s predhodno podano presojo o belgijskem programu pomoči.

(45)

V zvezi s pripombami Deutsche Bahn tri države članice poudarjajo, da se bo subvencija uporabila le za cevovodno infrastrukturo in ne za transport v pravem pomenu in da se bodo pristojbine določile glede na pristojbine konkurenčnih načinov transporta. Pristojbine bodo pregledne in nediskriminatorne. Uporabniki propilena, ki so že investirali v infrastrukturo transporta po plovnih poteh ali železnici niso oškodovani, saj uporabniki cevovoda sami prevzamejo odgovornost za priključitev na cevovod. Poleg tega večina potrebnih naložb v transport po plovnih poteh ali železnici ni namenjena le propilenu, ampak lahko služi tudi transportu drugih utekočinjenih plinov. Končno pa ima Deutsche Bahn možnost sodelovanja v EPDC. Uspeh projekta cevovoda je za Deutsche Bahn lahko pomemben, saj odpira možnosti transporta propilena proti notranjosti države.

(46)

V zvezi s pripombami prvega konkurenta tri države članice opozarjajo, da je propilen kakovosti polimer edini primeren za vse vrste uporabe. Kakovost „rafinerija“ se v kemiji, glede na visok odstotek propana, ki se pri postopku sprošča in ki ga je treba obdelovati, zelo redko uporablja; razen tega pa obstaja le malo proizvajalcev kemične kakovosti in kakovosti „rafinerija“. V novih postopkih kemične proizvodnje je opaziti težnjo k povečani uporabi propilena kakovosti polimer. Vprašanje kakovosti je bilo, zahvaljujoč delovni skupini, ki jo je ustanovilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija, predmet podrobne razprave. Cevovod v bistvu odpira enoten evropski trg propilena.

(47)

V zvezi s pripombami drugega konkurenta tri države članice poudarjajo, da vse pričakovane količine, s strani udeležencev in neodvisnih izvedencev hkrati, kažejo na nesorazmerno rast povpraševanja po propilenu v naslednjih desetletjih. Zato je težava zlasti v izogibanju ozkemu grlu zmogljivosti sedanjih načinov transporta. Propilen, proizveden v napravah za krekiranje, v katere namerava vlagati SABIC, se je pri izračunih donosnosti cevovoda upošteval. Naložba je načrtovana, vendar to ne bo vplivalo na ekonomijo cevovoda. Pravzaprav bi Geleen, v primeru, da bi SABIC svojo namero uresničil, cevovod še bolj potreboval, da bi zagotovil operativno prožnost v primerih nepričakovanih zatajitev v postopkih proizvodnje ali porabe. Poleg tega se naprave za krekiranje zdaj širijo v Terneuzenu; delovati so začele leta 2002, uporabnikom od Antwerpna do Rotterdama pa dobavijo 300 kte. Cevovod uporabnikom propilena odpira popolnoma nove perspektive za vlaganje, ne glede na sedež dobaviteljev. Vrh tega pa zdaj obstoječi cevovodi pripadajo le majhnemu številu velikih podjetij.

(48)

Javnega financiranja gradnje ali upravljanja transportnih infrastruktur ni vedno mogoče obravnavati kot pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe. Toda, če bi upravni organ infrastrukture opravljal gospodarsko dejavnost, bi pomoč prejemniku lahko zagotovila konkurenčno prednost. Tako EPC kot njegovi delničarji pa opravljajo gospodarske dejavnosti. V tem pogledu je ta zadeva zelo blizu zadevi v zvezi s cevovodom za letalsko gorivo v Atenah (14). Javna subvencija omogoča konzorciju zgraditev in izkoriščanje instalacije v obdobju 25-ih let, brez kritja celotnih stroškov. Smiselno je zabeležiti naslednje:

(49)

Zaradi navedenega obstaja selektivna prednost za EPC v odnosu do ostalih podjetij, ki bi se lahko pridružile temu projektu in v odnosu do konkurentov, ki ponujajo alternativne transportne storitve. Tako gre v tem primeru za zasebno iniciativo, subvencionirano s strani države. Pomoč bo nedvomno vplivala na izmenjave med državami članicami. Prejemniki pomoči so velike kemične družbe, dejavne na svetovnem trgu. Poleg tega projekt zadeva transportno dejavnost med tremi zadevnimi državami članicami.

(50)

Nemčija, Nizozemska in Belgija so upoštevale zahtevo po prijavi pomoči, ki jo določa člen 88(3) Pogodbe. Komisija ugotavlja, da so celotni stroški naložbe višji od 25 milijonov EUR in da celotna pomoč presega bruto ekvivalent subvencije za 5 milijonov EUR. Zato se, četudi bi bila pomoč Belgije krita s strani odobrenega programa pomoči, zahteva po prijavi pomoči, predvidena v točki 76 okvira pomoči za okolje, uporabi.

(51)

Pomoč je dodeljena za spodbujanje transportne dejavnosti. Transporta propilena po cevovodu ni mogoče imeti za prilagoditev proizvodnje tega produkta; tvori namreč ločeno storitev. Ugotavlja se, da bodo cevovod gradili novi pravni subjekti, ustanovljeni samo za dobavo storitev transporta propilena. Čeprav delničarji EPC proizvajajo in predelujejo propilen, nova dejavnost najprej konkurira na trgu transporta.

(52)

Torej se pravil, ki določajo združljivost državnih pomoči iz naslova pogodbe, namenjene transportu, ne uporablja. V smislu člena 73 Pogodbe so s pogodbo združljive pomoči, ki ustrezajo potrebam za koordinacijo transporta. Člen 80 Pogodbe kljub temu omejuje določbe omenjenega naslova s podrobno navedbo, da „[s]e določbe tega naslova uporabljajo za transport v železniškem in cestnem prometu ter po plovnih poteh“. Posledično se člen 73 ne uporablja za zadevno naložbo.

(53)

Kljub različnim pozitivnim učinkom pomoči, se ne uporabi nobeno od pravil, določujočih združljivost državnih pomoči, ki jih je Komisija izdelala na osnovi člena 87(2) in (3). Samo omejen del naložbe se nahaja v regijah, deležnih pomoči, in zadevni organi niso zahtevali odobritve na podlagi smernic o državni regionalni pomoči. Tudi okvir pomoči za okolje se v tem primeru ne uporabi. Transport po cevovodu onesnažuje manj kot ostali načini transporta, ki jih izkoriščajo konkurenti, tudi v primeru prevoza po železnici ali plovnih poteh. Posledično bo prišlo do znatnega zmanjšanja onesnaževanja. Komisija načeloma vseeno ne odobri vedno pomoči za naložbo, ki bi povzročila zmanjšanje onesnaževanja s strani konkurentov prejemnikov pomoči. Državno pomoč bolj šteje za združljivo v določenih okoliščinah, ko prejemnik zmanjša lastno onesnaževanje.

(54)

Zato je Komisija ukrep presodila neposredno na osnovi člena 87(3)(c) Pogodbe. Na temelju te določbe se kot združljive s skupnim trgom lahko šteje pomoči, namenjene omogočanju razvoja nekaterih dejavnosti ali nekaterih gospodarskih panog, ko te ne spreminjajo trgovskih pogojev v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom. Uporaba cevovoda, ki odvzema del transportnega prometa po železnici, cesti ali plovnih poteh, predstavlja ekonomsko dejavnost.

(55)

Komisija je na področju transportnih infrastruktur že dopustila, da se pomoč dodeli, če trg družbi ne zagotavlja infrastrukture javnega transporta, potrebne za uresničitev trajne mobilnosti (15). Za instalacije, pod nediskriminatornimi pogoji dostopne vsem obstoječim in potencialnim uporabnikom, je dopustila intenzivnost pomoči v višini do 50 % celotnih stroškov projekta. Transport po cevovodu po zgledu projektov transportne infrastrukture iz uvodne navedbe 38 zmanjšuje emisije in je zanesljivejši od ostalih načinov transporta. Prispeval bo tudi k zmanjševanju prometnih zamaškov. Poleg tega se Komisija strinja z nizozemskimi, belgijskimi in nemškimi oblastmi, da ima projekt, razen prednosti, ki jih prinaša na okoljskem in industrijskem področju, tudi strateški pomen za kemično industrijo v zadevni regiji. Projekt bo prav tako donosen za proizvajalce propilena v drugih regijah Skupnosti, kjer je ponudba propilena presežna, saj projekt olajšuje prodajo njihovega proizvoda. Noben konkurent iz drugih regij skupnega trga v sklopu postopka ni zanikal obstoja teh ugodnih učinkov.

(56)

Izkrivljanje konkurence na trgu propilena je, zaradi svobodnega dostopa vseh konkurentov do cevovoda, omejeno. Upoštevanje tega načela je zagotovljeno za 25 let, to je za obdobje amortizacije cevovoda, katerega zmogljivost bi v normalnih pogojih morala zadostovati za izogibanje ozkim grlom v naslednjih 20-ih letih.

(57)

Prijavljene pomoči se lahko šteje za potrebne in v sorazmerju s cilji. Brez pomoči bi bil donos naložb prenizek in projekt se ne bi izpeljal. Sicer pa je treba poudariti, da je subvencija omejena na raven, ki zadevnim podjetjem dopušča le normalno interno stopnjo donosa (ISD) naložbe. V tem primeru naj bi se ISD izračunavala za projekt v celoti (vštevši „Pilot 1“) in ne za različne sekcije, saj so te med seboj neločljivo povezane in bi bilo nerazumno vlagati v eno, v ostale pa ne. Če bi se zgradil le del cevovoda, bi bil predviden pretok propilena manjši, kar bi povzročilo nižjo ISD in zmanjšalo prednosti na okoljskem, varnostnem in industrijskem področju. Izračuna ISD za projekt v celoti znaša 6,19 % na 25 let, vendar bi pri izračunu za 15 let, ta stopnja znašala samo 2,75 %. Brez subvencij bi stopnja znašala 3,80 % in – 0,24 %. Domneve na temelju izračunov so realne in sprejemljive celo ob upoštevanju pripomb zainteresiranih v zvezi s tem. Celo stopnja v višini 6,19 % se lahko šteje za enakovredno ali nižjo od normalne stopnje donosa za tovrsten projekt. ISD znaša po prispevku ostalih kemičnih in naftnih cevovodnih sistemov v Evropi med 9 in 13 % na 25 let. Enakovredni sistemi v Združenih državah imajo rahlo višjo ISD, in sicer znaša od 11 do 15 %. Stopnje donosa električnih central in drugih tovrstnih instalacij se za krajša obdobja, na primer 15 let, nahajajo med 10 in 13 %. Pričakovanja v kemični industriji v zvezi z novimi kemičnimi instalacijami so višja od 15 %, medtem ko stopnje donosa teh instalacij težijo k nižjim vrednostim, (9 do 15 %), odvisno od vrste instalacije in davčnega sistema. Poleg tega izračunana ISD presega povprečne donose železniškega transporta (1 do 3 %) in cestnega transporta razsutega tovora (3 do 4 %), a je primerljiva z donosi transporta kemičnih proizvodov po plovnih poteh (7 do 8 %).

(58)

Izkrivljanje konkurence med podjetji, ki neposredno sodelujejo pri projektu, in ostalimi kemičnimi podjetji ter drugimi povezanimi sektorji, so omejena. Prvič, cevovod bo uporabljalo veliko število podjetij in ne le tista, ki so del konzorcija. Velika količina propilena se bo uporabljala v povezanih kemičnih območjih, kjer so derivati nemudoma vpeljani v druge proizvodne postopke, ki jih izvajajo druga podjetja, med drugim MSP. Drugič, vsaka družba lahko pod nediskriminatornimi pogoji svobodno pristopi h konzorciju. Dejstvo, da za sodelujoča podjetja veljajo enaki pogoji, pomeni, da eno ali nekatera podjetja iz tega sektorja nimajo pomembne prednosti. Glede na načelo majhnega dobička in načelo, po katerem so pristojbine določene na stopnji, ki komaj še omogoča vzdržati konkurenco drugih načinov transporta, predstavlja pomembnejšo prednost za industrijo večja prožnost in takojšnja razpoložljivost propilena kot pa finančna prednost.

(59)

Res je, da proizvajalci propilena s stopnjo čistosti, ki je nižja od kakovosti polimer morda od cevovoda ne bodo imeli velikih koristi. Toda vsaka norma v določeni meri omejuje uporabo cevovoda in izbrana norma zagotavlja njegovo najširšo uporabo. Cevovod lahko v določenem obsegu omili konkurenco med proizvajalci različne kakovosti propilena, vendar bi moral biti ta učinek omejen, saj bo, zaradi tehničnih razlogov, večina kemičnih podjetij potrebovala propilen kakovosti polimer in ne nižje kakovosti. Vsekakor pa cevovod ne ovira transporta propilena drugih kakovosti po železnici in plovnih poteh. Pozitivni učinek na konkurenco, ki se zdi najpomembnejši, bo izhajal iz večje prožnosti pri oskrbovanju in standardizaciji kakovosti polimer, kar bo uporabnikom, ki želijo zamenjati dobavitelja, olajšalo prizadevanje.

(60)

V smislu točke 29 okvira Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja lahko Komisija odobri pomoč za naložbe, ki podjetjem omogočajo prekoračitev standardov Skupnosti, ki se uporabljajo, do največ 30 % bruto dovoljenih stroškov naložbe. Čeprav zadevne naložbe ne sodijo v imenovani okvir, Komisija ugotavlja, da standardi Skupnosti, ki bi sodelujoča podjetja primorali k uresničitvi te naložbe, ne obstajajo. Višina celotne pomoči, upoštevajoč pomoč, odobreno za „Pilot 1“, je manjša od 30 %. V nasprotju s tem pa določeno število elementov razlikuje zadevni projekt od transportnih infrastruktur iz uvodne navedbe 38 in pojasnjuje, zakaj večja intenzivnost v tem primeru ne bi bila dovoljena. Te predhodne odločbe so se na primer nanašale na projekte za infrastrukture transporta po železnici in plovnih poteh, ki naj bi nadomestile transport s težkimi tovornjaki, in ne na transport po cevovodu, ki naj bi nadomestil transport po železnici ali plovnih poteh. Poleg tega cevovod predstavlja infrastrukturo transporta na velike razdalje in tako ne gre le za instalacije na določenem mestu ali na omejenem delu proge. Treba je tudi pripomniti, da se bo infrastruktura lahko uporabljala le za transport propilena in ne tudi drugih proizvodov. Ob tem bodo lastniki hkrati tudi pomembni uporabniki propilena. Če prednost prvenstveno ne izhaja iz znižanja cen transporta, temveč iz prožnejšega oskrbovanja, bodo ti vsekakor imeli pomembne ugodnosti. Zaradi teh razlogov je višina celotne pomoči primerna.

(61)

Cevovod bo, kot trdi Deutsche Bahn, popačil konkurenco, kar se tiče plovnih poti in železnice. Komisija opozarja, da se zdi to izkrivljanje z naravo zadevnega projekta neločljivo povezano, a je tovrstno izkrivljanje dopustila v drugih zadevah v zvezi s transportnimi infrastrukturami, saj je menila, da so koristi teh projektov pomembnejše od izkrivljanja. Ob upoštevanju argumentov Komisija ocenjuje, da je stopnja izkrivljanja konkurence glede na koristi projekta sprejemljiva in tako zaključuje, da tudi izkrivljanje, ki izhaja iz prijavljene pomoči, ni škodljivo.

(62)

Pomoči v višini 18 682 000 EUR, 4 000 000 EUR in 3 685 480 EUR, ki so jih prijavile Nemčija, Nizozemska in Belgija za gradnjo cevovoda za transport propilena od Rotterdama preko Antwerpna proti Porurju, predstavljajo državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(63)

Pomoči so združljive s skupnim trgom z ozirom na naslednje elemente: zmanjšanje emisij in prometnih zamaškov ter večja varnost; pomembnost projekta za kemično industrijo v zadevnih regijah; omejitev izkrivljanja konkurence s spoštovanjem načel majhnega dobička, dostopa tretjih do omrežja („open access/common carrier“) in nediskriminacije ter dejstva, da je pomoč omejena na raven, ki kot najvišjo dopušča normalno stopnjo donosa –

2.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 56/25

(1)

Skupnost je postopno opustila proizvodnjo in porabo klorofluoroogljikovodikov, drugih popolnoma halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, halonov, ogljikovega tetraklorida, 1,1,1-trikloroetana, delno halogeniranega bromofluoroogljikovodika in bromklorometana.

(2)

Vsako leto mora Komisija določiti uporabe bistvenega pomena za te nadzorovane snovi, količine, ki se smejo uporabljati, ter podjetja, ki jih smejo uporabljati.

(3)

V sklepu IV/25 pogodbenic Montrealskega protokola o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, v nadaljnjem besedilu „Montrealskega protokola“, so opredeljena merila, ki jih Komisija uporablja za določitev katerih koli uporab bistvenega pomena in za vsako pogodbenico odobren obseg proizvodnje in porabe nadzorovanih snovi, potreben za uporabe bistvenega pomena.

(4)

V sklepu XV/8 pogodbenic Montrealskega protokola je odobren obseg proizvodnje in porabe nadzorovanih snovi, naštetih v Prilogah A, B in C (snovi v skupinah II in III) k Montrealskem protokolu, ki je potreben za uporabe bistvenega pomena za laboratorijske in analitske namene v skladu s Prilogo IV k poročilu o sedmem zasedanju pogodbenic, ob upoštevanju pogojev, opredeljenih v Prilogi II k Poročilu o šestem zasedanju pogodbenic, Sklepa VII/11 in Sklepa XI/15 pogodbenic Montrealskega protokola.

(5)

V skladu z odstavkom 3 Sklepa XII/2 dvanajstega zasedanja pogodbenic Montrealskega protokola o ukrepih za olajšanje prehoda k inhalatorjem z določenim odmerkom (MDI), ki ne vsebujejo klorofluoroogljikovodika, so Avstrija, Belgija, Češka republika, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Luksemburg, Norveška, Portugalska, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo obvestile Okoljski program združenih narodov (2), da klorofluoroogljikovodiki (CFC) niso več bistvenega pomena za proizvodnjo posebnih kratko delujočih inhalatorjev z določenim odmerkom, ki vsebujejo CFC, za doziranje beta-agonista. Člen 4(4)(i)(b) Uredbe (ES) št. 2037/2000 preprečuje uporabo in dajanje CFC v promet, razen v primerih, ko je njihova uporaba bistvenega pomena, v skladu s pogoji, opredeljenimi v členu 3(1) te uredbe. Te ugotovitve o nebistvenem pomenu so zmanjšale povpraševanje po CFC v Skupnosti. Poleg tega člen 4(6) preprečuje uvoz in dajanje inhalatorjev z določenim odmerkom, ki vsebujejo CFC, v promet, razen v primerih, ko se šteje, da so CFC v teh proizvodih bistvenega pomena v skladu s pogoji, opisanimi v členu 3(1).

(6)

Komisija je dne 11. julija 2003 objavila obvestilo (3), s katerim se obrača na tista podjetja v Skupnosti (15), ki zahtevajo, da Komisija presodi uporabo nadzorovanih snovi za uporabe bistvenega pomena v Skupnosti v letu 2004, ter nadaljnje obvestilo podjetjem v desetih novih državah članicah dne 11. maja 2004 (4), in je prejela izjave o nameravanih uporabah nadzorovanih snovi za uporabe bistvenega pomena v letu 2004.

(7)

Odločbo Komisije 2004/209/ES z dne 28. januarja 2004 o dodelitvi količin nadzorovanih snovi, dovoljenih za uporabe bistvenega pomena v Skupnosti v letu 2004 v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (5) (ES) št. 2037/2000, je treba spremeniti, da se upoštevajo posebne količine snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, potrebne za uporabe bistvenega pomena v desetih novih državah članicah od 1. maja 2004.

(8)

Zaradi pravne jasnosti in preglednosti je zato treba Odločbo 2004/209/ES nadomestiti.

(9)

Ukrepi, predvideni v tej odločbi, so skladni z mnenjem Upravljalnega odbora, ustanovljenega na podlagi člena 18(1) Uredbe (ES) št. 2037/2000 –

(1)

Kvote kloforfluoroogljikovodikov 11, 12, 113, 114 in 115 za bistvene medicinske uporabe se dodelijo podjetjem, navedenim v Prilogi II.

(2)

Kvote kloforfluoroogljikovodikov 11, 12, 113, 114 in 115 in drugih popolnoma halogeniranih klorofluoroogljikovodikov za bistvene laboratorijske uporabe se dodelijo podjetjem, navedenim v Prilogi III.

(3)

Kvote halonov za bistvene medicinske uporabe se dodelijo podjetjem, navedenim v Prilogi IV.

(4)

Kvote ogljikovega tetraklorida za bistvene laboratorijske uporabe se dodelijo podjetjem, navedenim v Prilogi V.

(5)

Kvote 1,1,1-trikloroetana za bistvene laboratorijske uporabe se dodelijo podjetjem, navedenim v Prilogi VI.

(6)

Kvote delno halogeniranih bromofluoroogljikovodikov za bistvene laboratorijske uporabe se dodelijo podjetjem, navedenim v Prilogi VII.

(7)

Kvote bromoklorometana za bistvene laboratorijske uporabe se dodelijo podjetjem, navedenim v Prilogi VIII.

(8)

Kvote klorofluoroogljikovodikov 11, 12, 113, 114 in 115, drugih popolnoma halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, ogljikovega tetraklorida, 1,1,1-trikloroetana, delno halogeniranih bromofluoroogljikovodikov in bromoklorometana so določene v Prilogi IX.

2.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 56/35

1.

Številka direktive in sledeči vezaji v naslovih slik Priloge I se črtajo:

2.

Stran 35, naslov Priloge II A:

3.

Stran 38, naslov Priloge II B:

4.

Stran 40, Priloga III A, naslov:

5.

Stran 42, Priloga III B, naslov:

6.

Stran 43, Priloga III C, šesti odstavek:

7.

Na strani 45 se vstavi naslednji odstavek:

2.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 56/36

(a)

naslov Poglavja III v kazalu:

(b)

naslov člena 26 v kazalu:

(a)

naslov Poglavja III:

(b)

naslov člena 26:

(c)

člen 26(1):

(d)

člen 26(2):