25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/3

(1)

V skladu s členom 31(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členih 1(a), (b), (c), (d), (e) in (g) navedene Uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o določitvi skupnih izvedbenih pravil za dodeljevanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določanje višine takšnih nadomestil (2), opredeljuje proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporabi, kadar se ti proizvodi, izvozijo kot blago, navedeno v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1255/1999.

(3)

V skladu s prvim pododstavkom člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1520/2000 je treba stopnjo nadomestila na 100 kg za vsakega od zadevnih osnovnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Vendar pa pri nekaterih mlečnih izdelkih, izvoženih kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, obstaja nevarnost, da bi bile v primeru vnaprejšnje določitve visokih stopenj nadomestil zaveze, sprejete v zvezi s temi nadomestili, lahko ogrožene. Da bi se izognili tej nevarnosti, je treba sprejeti ustrezne preventivne ukrepe, ne da bi pri tem ovirali sklepanje dolgoročnih pogodb. Določitev posebnih stopenj nadomestil za vnaprejšnje določanje nadomestil za te proizvode bi morala omogočiti izpolnitev teh dveh ciljev.

(5)

V skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 1520/2000 je treba pri določanju stopnje nadomestila po potrebi upoštevati proizvodna nadomestila, pomoči ali druge ukrepe z enakim učinkom, ki se v vseh državah članicah v skladu z uredbo o skupni ureditvi trga za zadevni proizvod uporabljajo za osnovne proizvode, naštete v Prilogi A k Uredbi (ES) št. 1520/2000, ali za izenačene proizvode.

(6)

Člen 12(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva plačilo pomoči za posneto mleko, pridelano v Skupnosti in predelano v kazein, če tako mleko in iz njega proizveden kazein izpolnjujeta določene pogoje.

(7)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (3), morata biti maslo in smetana gospodarskim panogam, ki proizvajajo nekatere vrste blaga, na voljo po znižanih cenah.

(8)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/6

(1)

Uredba (ES) št. 312/2003 predpisuje tarifne določbe za Skupnost, ki izhajajo iz Sporazuma o vzpostavljanju odnosov med Evropsko skupnostjo in njenimi članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi (2).

(2)

Z Odločbo Sveta 2005/106/ES (3) je Svet potrdil Protokol k Pridružitvenemu sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Čile na drugi, o upoštevanju pridružitve Republike Cipra, Republike Češke, Republike Estonije, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovaške in Republike Slovenije k Evropski uniji (v nadaljevanju: „Protokol“). Protokol vključuje nove tarifne koncesije Skupnosti, izmed katerih so nekatere omejene s tarifnimi kvotami. Izvajanje kvotnih določil pa zahteva spremembo Uredbe (ES) št. 312/2003.

(3)

Obseg tarifne kvote za česen (zaporedna številka 09.1925), namizno grozdje (zaporedna številka 09.1929) in sadje kivi (zaporedna številka 19.1939) se letno poveča za pet odstotkov prvotne količine.

(4)

Za leto 2004 se količina novih tarifnih kvot Skupnosti sorazmerno omeji glede na obdobje, v katerem so razpisane nove tarifne kvote.

(5)

Upoštevajoč, da Protokol zagotavlja uvedbo novih tarifnih koncesij Skupnosti s 1. majem 2004, se ta uredba prične uporabljati na isti dan, v veljavo pa stopi takoj, ko bo to mogoče.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/9

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta določa metodologijo za ekonomske račune za kmetijstvo v Skupnosti (v nadaljnjem besedilu „metodologija ERK“). Odstavka 3.056 in 3.064 te Priloge določata primere subvencij na proizvode in drugih subvencij na proizvodnjo z navedbo posebnih proračunskih postavk. Nekatere od teh navedb niso več veljavne in treba je posodobiti oba odstavka.

(2)

Naloga posodobitve metodologije ERK je dodeljena Komisiji.

(3)

Uredbo (ES) št. 138/2004 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za kmetijsko statistiko, ustanovljenega s Sklepom Sveta 72/279/EGS (2) –

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/11

(1)

Člen 39(1) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se za obdobje tržnih let 2001/2002 do 2005/2006 in za ustrezno dobavo rafinerijam Skupnosti zaračunava posebna znižana stopnja dajatve pri uvozu surovega trsnega sladkorja, ki izvira iz držav, s katerimi je Skupnost sklenila sporazume o dobavi po ugodnejših pogojih. Trenutno so takšni sporazumi sklenjeni na podlagi Sklepa Sveta 2001/870/ES (2) na eni strani z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (države AKP) iz Protokola št. 3 o sladkorju AKP, ki je omenjen v Prilogi V k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES (3), in na drugi strani z Republiko Indijo.

(2)

Sporazumi v obliki izmenjave pisem, sklenjeni s Sklepom 2001/870/ES, določajo, da morajo zadevne rafinerije plačati minimalno nakupno ceno, ki je enaka zajamčeni ceni za surovi sladkor, zmanjšani za prilagoditveno pomoč, določeno za zadevno tržno leto. Zato je treba to minimalno ceno določiti ob upoštevanju dejavnikov, ki se uporabljajo za tržno leto 2004/2005.

(3)

Količine posebnega preferencialnega sladkorja za uvoz so določene v skladu s členom 39 Uredbe (ES) št. 1260/2001 na osnovi letne predvidene bilance dobav Skupnosti.

(4)

Takšna bilanca je pokazala nujnost uvoza surovega sladkorja in na tej stopnji za tržno leto 2004/2005 odprtje tarifnih kvot za posebno znižano stopnjo dajatve, predvideno z navedenimi sporazumi, ki omogočajo zadoščanje potrebam rafinerij Skupnosti za del tega tržnega leta. Kvote so bile tako odprte na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1213/2004 (4) za obdobje od 1. julija 2004 do 28. februarja 2005.

(5)

Ker so napovedi proizvodnje surovega trsnega sladkorja za tržno leto 2004/2005 že na voljo, je treba odpreti kvoto za drugo polovico tržnega leta.

(6)

Potrebno je navesti, da se mora Uredba Komisije (ES) št. 1159/2003 z dne 30. junija 2003 o podrobnih pravilih uporabe za uvoz trsnega sladkorja v okviru določenih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov za tržna leta 2003/2004, 2004/2005 in 2005/2006 in o spremembi Uredb (ES) št. 1464/95 in (ES) št. 779/96 (5), uporabiti za novo kvoto.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/13

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 581/2004 z dne 26. marca 2004 o začetku stalnega javnega razpisa za izvozna nadomestila za določene vrste masla (2) predvideva stalni razpis.

(2)

Na podlagi člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o določitvi postopka razpisa o izvoznih nadomestilih za nekatere mlečne izdelke (3) in po pregledu oddanih ponudb na razpis je ustrezno, da se določi največje izvozno nadomestilo za razpisno obdobje, ki se konča 22. februarja 2005.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/15

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 582/2004 z dne 26. marca 2004 o uvedbi stalnega razpisa za izvozna nadomestila za posneto mleko v prahu (2) določa stalni razpis.

(2)

Na podlagi člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o določitvi postopka razpisa o izvoznih nadomestilih za nekatere mlečne izdelke (3) in po pregledu ponudb, predloženih na razpis, je ustrezno, da se določi največje izvozno nadomestilo za razpisno obdobje, ki se konča 22. februarja 2005.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/16

(1)

Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1784/2003 in člen 14(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 določata, da se razlika med kotiranji ali cenami na svetovnem trgu za proizvode, ki so navedeni v členu 1 vsake od teh uredb, in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o skupnih izvedbenih pravilih za odobravanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in merilih za določitev vsote takih nadomestil (3), navaja izdelke, za katere naj bi se določila stopnja nadomestila, se uporablja, če so ti izdelki izvoženi v obliki blaga iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1784/2003 ali iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1785/2003, kakor je ustrezno.

(3)

V skladu s prvim pododstavkom člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1520/2000, je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Vnaprej določene visoke stopnje nadomestil lahko ogrozijo obveznosti, ki so bile sprejete v zvezi z nadomestili, ki se jih lahko dodeli za izvoz kmetijskih proizvodov v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi. Zato je treba v takih okoliščinah sprejeti previdnostne ukrepe, vendar tako, da se ne prepreči sklepanja dolgoročnih pogodb. Določitev posebne višine nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča doseganje teh različnih ciljev.

(5)

Ob upoštevanju poravnave med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike glede izvoza testenin Skupnosti v Združene države, odobrene z Odločbo Sveta 87/482/EGS (4), je treba razlikovati nadomestilo za blago, ki sodi v oznaki KN 1902 11 00 in 1902 19, glede na predvideno destinacijo.

(6)

V skladu s členoma 4(3) in (5) Uredbe (ES) št. 1520/2000, je treba določiti nižjo stopnjo izvoznega nadomestila, ob upoštevanju višine proizvodnega nadomestila, v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 1722/93 (5), za osnovne zadevne proizvode, uporabljene v predvidenem obdobju proizvodnje blaga.

(7)

Alkoholne pijače se štejejo za manj občutljive na cene žit, ki so uporabljena za njihovo izdelavo. Vendar pa Protokol 19 Akta o pristopu Velike Britanije, Irske in Danske določa, da morajo biti določeni potrebni ukrepi, da se omogoči uporaba žit Skupnosti v izdelovanju alkoholnih pijač, pridobljenih iz žit. Tako je stopnjo nadomestila, uporabljeno za žita, izvožena v obliki alkoholnih pijač, treba prilagoditi.

(8)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/20

(1)

Po členu 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 in členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, podanih v členu 1 navedenih uredb, na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti, lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 3072/92 je nadomestila treba določiti ob upoštevanju stanja in prihodnjega gibanja na eni strani razpoložljivosti žit, riža in lomljenega riža ter njihovih cen na trgu Skupnosti, in na drugi strani cen žit, riža, lomljenega riža in žitnih proizvodov na svetovnem trgu. V skladu s temi členi je prav tako treba zagotoviti ravnovesje in naraven razvoj cen in trgovine na trgih žit in riža ter nadalje upoštevati gospodarski vidik predvidenega izvoza in potrebe po izogibanju motnjam na trgu Skupnosti.

(3)

Člen 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1518/95 (3), o uvoznem in izvoznem režimu za proizvode, predelane iz žit in riža, določa posebne kriterije, ki jih je treba upoštevati pri izračunu nadomestil za te proizvode.

(4)

Nadomestilo za nekatere predelane proizvode je treba stopnjevati glede na vsebnost pepela, surovih vlaken, lupin, proteinov, maščob ali škroba v posameznem zadevnem proizvodu, saj je ta vsebnost posebno dober pokazatelj količine osnovnega proizvoda, ki je dejansko vgrajen v predelani proizvod.

(5)

Trenutno ni treba določiti izvoznega nadomestila za manioko, druge tropske korenine in gomolje ali njihovo moko glede na gospodarski vidik morebitnega izvoza in zlasti vrsto in poreklo teh proizvodov. Zaradi zanemarljive udeležbe Skupnosti na svetovnem trgu trenutno ni treba določiti izvoznih nadomestil za nekatera predelana žita.

(6)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(7)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(8)

Nekateri predelani proizvodi iz koruze so lahko toplotno obdelani, kar lahko vodi v odobritev nadomestila, ki ne ustreza kakovosti proizvoda. Poudariti je treba, da ti proizvodi, ki vsebujejo želatiniran škrob, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(9)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/23

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, podanih v členu 1 navedene uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Člen 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1517/95 z dne 29. junija 1995 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede režimov za izvoz in uvoz krmnih mešanic na osnovi žit in o spremembi Uredbe (ES) št. 1162/95 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (2), določa splošna pravila za izračun zneska takih nadomestil.

(3)

Ta izračun mora upoštevati tudi vsebnost žitnih proizvodov. Zaradi poenostavitve se nadomestilo plača za dve kategoriji „žitnih izdelkov“, in sicer na eni strani za koruzo, na splošno najbolj uporabljeno žito za izvožene krmne mešanice in koruzne proizvode, in na drugi strani za „druga žita“, pri slednjih pridejo v poštev žitni proizvodi, razen koruze in koruznih proizvodov. Nadomestilo se odobri glede na količino žitnih proizvodov, vsebovanih v krmni mešanici.

(4)

Višina nadomestila mora upoštevati tudi možnosti in pogoje za prodajo teh proizvodov na svetovnem trgu, potrebo po preprečevanju motenj na trgu Skupnosti in gospodarski vidik izvoza.

(5)

Zaradi trenutnih razmer na trgu za žita in zlasti pričakovanj glede preskrbe, je treba odpraviti izvozna nadomestila.

(6)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/25

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 1722/93 z dne 30. junija 1993 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 in (EGS) št. 1418/76 za proizvodna nadomestila v sektorjih žit in riža (2) določa pogoje za odobritev proizvodnega nadomestila. Člen 3 navedene uredbe določa osnovo za izračun. Nadomestilo, izračunano na ta način, po potrebi ločeno za krompirjev škrob, se določi enkrat mesečno in se lahko spremeni, če se cene koruze in/ali žita bistveno spremenijo.

(2)

Proizvodna nadomestila, ki naj jih določa ta uredba, je treba prilagoditi s koeficienti iz Priloge II Uredbe (EGS) št. 1722/93, zato da se določi natančen znesek za izplačilo.

(3)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(a)

0,00 EUR/t za škrob, pridobljen iz koruze, žita, ječmena in ovsa;

(b)

8,75 EUR/t za krompirjev škrob.

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/26

(1)

Člen 14 Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 določa, da se lahko razlika med izračuni ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1 te uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

V skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1785/2003 se nadomestila določijo glede na trenutni položaj in predvideno gibanje, ob upoštevanju cen in ponudbe riža in lomljenega riža na trgu Skupnosti na eni strani, ter cen riža in lomljenega riža na svetovnem trgu na drugi strani. V skladu z navedenim členom je prav tako potrebno zagotoviti ravnotežje in naraven razvoj cen in trgovine na trgu riža ter obenem upoštevati gospodarski vidik predlaganega izvoza in potrebo po preprečevanju motenj na trgu Skupnosti, z omejitvami, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(3)

Uredba Komisije (EGS) št. 1361/76 (2) predvideva največji dovoljeni odstotek lomljenega riža v rižu, za katerega je določeno izvozno nadomestilo, in opredeljuje odstotek znižanja nadomestila, kjer delež lomljenega riža v izvoženem rižu presega ta največji dovoljeni odstotek.

(4)

V razpisu, ki zadeva izvozna nadomestila za okroglozrnat, srednjezrnat in dolgozrnat riž A, so bile ponudbe zavrnjene. Posledično s tem sedaj ni primerno, da se določi splošna izvozna nadomestila za riž.

(5)

Člen 14 Uredbe Komisije (ES) št. 1785/2003 določa posebne kriterije, ki jih je treba upoštevati pri izračunu uvoznega nadomestila za riž in lomljen riž.

(6)

Zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna diferenciacija nadomestila za nekatere proizvode glede na namemben kraj.

(7)

Zaradi upoštevanja trenutnega povpraševanja po pakiranem dolgozrnatem rižu na določenih trgih je treba določiti posebno nadomestilo za zadeven proizvod.

(8)

Nadomestilo se določi najmanj enkrat mesečno. V vmesnem obdobju ga je mogoče spremeniti.

(9)

Uporaba teh pravil in kriterijev v sedanjih razmerah na trgu za riž in zlasti za izračune ali cene riža in lomljenega riža v Skupnosti ter na svetovnem trgu zahteva določitev nadomestila v zneskih, ki so navedeni v Prilogi k tej uredbi.

(10)

Zaradi upravljanja količinskih omejitev, ki izhajajo iz obveznosti Skupnosti v okviru STO, je treba omejiti izdajo izvoznih dovoljenj z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila.

(11)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/29

(1)

Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 določa, da se lahko razlika med kotacijami oziroma cenami na svetovnem trgu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Pri določitvi nadomestil je treba upoštevati dejavnike iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob se izračuna na podlagi količine žit, potrebnih za njihovo proizvodnjo. Te količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V intervencijskem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje razmere na trgu žitaric, zlasti glede kotacij oziroma cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v zneskih, navedenih v prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/31

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1757/2004 (2) je bil odprt razpis za nadomestila za izvoz ječmena v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in glede ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu za žita (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene, da ne sprejme nobene ponudbe.

(3)

Na podlagi kriterijev, podanih v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95, naj se ne določi najvišjega nadomestila.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/32

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1565/2004 je bil razpisan natečaj za izvozno nadomestilo za oves, proizveden na Finskem in Švedskem in namenjen za izvoz iz Finske in Švedske v vse tretje države, razen v Bolgarijo, Norveško, Romunijo in Švico.

(2)

Na podlagi kriterijev, določenih v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95, ni treba določiti najvišjega nadomestila.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/33

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 115/2005 (2) je bil razpisan natečaj za nadomestilo za izvoz navadne pšenice v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene določiti najvišje izvozno nadomestilo ob upoštevanju kriterijev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95. V tem primeru je na natečaju izbran ponudnik, čigar ponudba je enaka ali nižja od najvišjega nadomestila.

(3)

Iz uporabe zgoraj navedenih kriterijev pri trenutnem stanju na trgu žit sledi, da je treba določiti najvišje nadomestilo.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/34

(1)

Na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 2275/2004 (2) je bil objavljen natečaj za največje znižanje dajatve za sirek, uvožen v Španijo iz tretjih dražav.

(2)

Člen 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1839/95 (3) daje Komisiji možnost, da v skladu s postopkom iz člena 25 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in na podlagi prejetih ponudb, odloči, da ne izbere nobenega ponudnika.

(3)

Na podlagi meril iz členov 6 in 7 Uredbe (ES) št. 1839/95 najvišjega izvoznega nadomestila ni treba določiti.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/35

(1)

Na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 2277/2004 (2) je bil razpisan natečaj za znižanje dajatve na uvoz koruze v Španijo iz tretjih držav.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1839/95 (3), lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 25 Uredbe (ES) št. 1784/2003 odloči, da določi največje znižanje uvozne dajatve. Pri določitvi največjega znižanja je treba upoštevati merila iz členov 6 in 7 Uredbe (ES) št. 1839/95. Pogodba se sklene z vsakim ponudnikom, ki ponudi znižanje, ki je enako ali nižje od največjega znižanja dajatve.

(3)

Uporaba zgoraj navedenih meril v povezavi s sedanjimi razmerami na trgu zadevne žitarice kaže, da je treba največje znižanje uvozne dajatve določiti v višini navedeni v členu 1.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/36

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2276/2004 (2) je bil razpisan natečaja za zbiranje ponudb za največje znižanje dajatve za uvoz koruze na Portugalsko iz tretjih držav.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1839/95 (3), se Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 25 Uredbe (ES) št. 1784/2003 odloči, da določi največje znižanje uvozne dajatve. Pri določitvi največjega znižanja je treba upoštevati merila iz členov 6 in 7 Uredbe (ES) št. 1839/95. Pogodba se sklene z vsakim ponudnikom, ki ponudi znižanje, ki je enako ali nižje od največjega znižanja dajatve.

(3)

Uporaba zgoraj navedenih meril v povezavi s sedanjimi razmerami na trgu zadevne žitarice kaže, da je treba največje znižanje uvozne dajatve določiti v višini navedeni v členu 1.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/37

(1)

Svet je sprejel Sklep 2002/60/ES (1) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij.

(2)

Dve mesti člana sta se sprostili po poteku mandatov ge. Barbare RICHSTEIN in g. Manfreda LENZA, o čemer je bil Svet obveščen 12. januarja 2005; mesto nadomestnega člana Odbora regij se je sprostilo po preteku mandata g. Wolfganga KLEINA, o čemer je bil Svet obveščen 7. decembra 2004; mesto nadomestnega člana Odbora regij se je sprostilo zaradi odstopa g. Hans-Georga KLUGEJA, o čemer je bil Svet obveščen 21. decembra 2004 –

(a)

člana:

(b)

nadomestna člana:

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/39

(1)

Svet je sprejel Sklep 2002/60/ES (1) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij.

(2)

Zaradi odstopa g. Pereja ESTEVA i ABADA, o katerem je bil Svet obveščen 19. januarja 2005, se je izpraznilo mesto nadomestnega člana Odbora regij –

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/40

(1)

Svet je sprejel Sklep 2002/60/ES o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij (1).

(2)

Mesti člana in nadomestnega člana Odbora regija sta se sprostili po odstopu člana g. Fransa RAMONA, o katerem je bil Svet obveščen 8. septembra 2004, in po odstopu nadomestnega člana g. Josa BEXA, o katerem je bil Svet obveščen 3. februarja 2005, pet mest članov in sedem mest nadomestnih članov Odbora regij pa se je sprostilo po izteku mandatov članov g. Paula VAN GREMBERGNA (BE), g. Barta SOMERSA (BE), g. Stefaana PLATTEAUJA (BE), g. Xavierja DESGAINA (BE) in g. Hervéja HASQUINA (BE) ter nadomestnih članov g. Jacquesa TIMMERMANSA (BE), g. Andréja DENYSA, ge. Josée VERCAMMEN, g. Sergea KUBLE, g. Rudyja DEMOTTA, g. Jean-Marca NOLLETA in g. Bernda GENTGESA, o katerih je bil Svet obveščen 24. januarja 2005 –

(a)

za člane:

(b)

za nadomestne člane:

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/42

(1)

Vzpostavitev sodelovanja z Uradom Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (UNOCHA) na področju civilne zaščite in humanitarnih dejavnosti je odraz dosledne politike, ki išče tesnejše odnose in sodelovanje z Združenimi narodi, kot je bilo poudarjeno v Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Gradimo učinkovito partnerstvo z Združenimi narodi na področju razvoja in humanitarnih dejavnosti“ z dne 2. maja 2001 (1), pa tudi v Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Evropska unija in Združeni narodi: Izbira večstranskosti“ z dne 10. septembra 2003 (2),

(2)

Izkušnje iz preteklosti so poudarile potrebo po oblikovanju temeljnih načel za nadaljnje sodelovanje in usklajevanje med UNOCHA (vključno z njegovim sistemom ukrepov in orodji za usklajevanje za primer nesreče) in Evropsko komisijo (v okviru dejavnosti mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite, kot je določeno v Odločbi Sveta 2001/792/ES, Euratom (3) in dejavnosti ECHO – Urada za človekoljubno pomoč (4)) v primeru, ko obe strani sočasno zagotavljata ali olajšujeta posredovanje pomoči državi, ki jo je prizadela naravna nesreča ali nesreča, ki jo povzroči človek, ter skušata učinkovito sodelovati, čim bolj izkoristiti razpoložljiva sredstva in preprečiti nepotrebno podvajanje prizadevanj.

(3)

Komisija in UNOCHA sta zaključila pogajanja o besedilu izmenjave pisem glede njunega sodelovanja v okviru odzivanja na elementarne nesreče (v primeru sočasnih posredovanj v državi, ki jo je prizadela elementarna nesreča), ki se predlaga v odobritev –

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/49

(1)

Odločba 90/424/EGS določa, da mora Komisija prispevati k izboljšanju učinkovitosti veterinarskih pregledov z zagotovitvijo finančne pomoči referenčnim laboratorijem. Vsak referenčni laboratorij, ki se tako imenuje v skladu z veterinarsko zakonodajo Skupnosti lahko pod določenimi pogoji prejme pomoč Skupnosti.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 156/2004 z dne 29. januarja 2004 o finančni pomoči Skupnosti referenčnim laboratorijem Skupnosti v skladu s členom 28 Odločbe 90/424/EGS (2) določa, da je treba zagotoviti finančni prispevek Skupnosti, če se odobreni delovni programi izvajajo učinkovito in če upravičenci v določenem roku dostavijo vse potrebne informacije.

(3)

Komisija je ocenila delovne programe in ustrezne proračunske predloge, ki so jih za leto 2005 predložili zadevni referenčni laboratoriji Skupnosti.

(4)

Ustrezno se zagotovi finančna pomoč Skupnosti za načrtovane referenčne laboratorije Skupnosti za naloge in dolžnosti, določene v Direktivi Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS ter odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (3).

(5)

Dodatno pomoč je treba zagotovi tudi za organizacijo delavnic s področij v pristojnosti referenčnih laboratorijev Skupnosti.

(6)

Dobro finančno poslovodenje zahteva, da se pri zagotavljanju finančne pomoči Skupnosti referenčnemu laboratoriju Skupnosti v Rimu upoštevajo ponavljajoče se težave, ki so nastale pri njegovem delovanju. Decembra 2004 je bila opravljena presoja tega laboratorija, da bi se preverila skladnost z nalogami, dolžnostmi in upravičenostjo pogojev, določenih v pravilih Skupnosti.

(7)

V skladu s členom 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (4), se ukrepi za veterinarsko in zdravstveno varstvo rastlin, sprejeti v skladu s skupnimi pravili Skupnosti, financirajo iz jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada. Za finančni nadzor se za to odločbo uporabljata člena 8 in 9 Uredbe (ES) št. 1258/1999.

(8)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo ljudi in zdravstveno varstvo živali –

25.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/51

(1)

V sporočilu, sprejetem 21. maja 2003, je Komisija predstavila akcijski načrt „Posodabljanje prava družb in izboljšanje upravljanja družb v Evropski uniji – načrt za napredek“ (1). Glavna cilja akcijskega načrta sta krepitev pravic delničarjev in zaščita zaposlenih, upnikov in drugih strank, s katerimi se ukvarjajo družbe, ob ustreznem prilagajanju prava družb in pravil o upravljanju družb različnim kategorijam družb, kot tudi spodbujanje učinkovitosti in konkurenčnosti poslovanja, s posebno pozornostjo nekaterim posebnim čezmejnim vprašanjem.

(2)

V svoji Resoluciji z dne 21. aprila 2004 je Evropski parlament pozdravil akcijski načrt in izrazil močno podporo večini izraženih pobud. Evropski parlament je pozval Komisijo, da naj predlaga pravila za odpravo in za preprečevanje navzkrižja interesov, posebej pa je poudaril tudi potrebo, da imajo javne družbe revizijsko komisijo, katere naloge bi morale vključevati nadziranje neodvisnosti, nepristranskosti in učinkovitosti zunanjih revizorjev.

(3)

Družbe najamejo neizvršne direktorje ali člane nadzornega sveta iz različnih vzrokov. Posebno pomembna je njihova vloga pri nadziranju izvršnih direktorjev ali članov uprave in pri obravnavanju situacij, ki vključujejo navzkrižje interesov. Pospeševanje slednje vloge je bistveno za povrnitev zaupanja v finančne trge. Države članice bi bilo zato treba povabiti, da sprejmejo ukrepe za javne družbe, opredeljene kot družbe, katerih vrednostni papirji so sprejeti za trgovanje na organiziranem trgu v Skupnosti. Pri izvajanju tega priporočila bi morale države članice upoštevati posebnosti kolektivnih naložbenih podjemov v obliki družbe in preprečiti, da bi bile različne oblike kolektivnih naložbenih podjemov po nepotrebnem različno obravnavane. Glede kolektivnih naložbenih podjemov, kakor so opredeljeni v Direktivi Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (2), slednja že določa niz posebnih mehanizmov upravljanja. Vendar pa, da bi se izognili nepotrebno neenakemu obravnavanju tistih kolektivnih naložbenih podjemov v obliki družbe, ki jih usklajevanje na ravni Skupnosti ne zadeva, bi morale države članice upoštevati, ali in do kolikšne mere enakovredni mehanizmi upravljanja zadevajo te neusklajene kolektivne naložbene podjeme.

(4)

Glede na zahtevnost številnih obravnavanih vprašanj, sprejemanje podrobnih obvezujočih pravil ni nujno najbolj zaželen in učinkovit način za dosego zastavljenih ciljev. Številni kodeksi o upravljanju družb, sprejeti v državah članicah, se z namenom spodbujanja skladnosti zanašajo na razkrivanje, ki temelji na pristopu „upoštevaj ali pojasni“: to pomeni, da morajo družbe razkriti, ali ravnajo v skladu s kodeksom, oziroma pojasniti vse bistvene odmike od kodeksa. Ta pristop družbam omogoča, da izrazijo sektorske zahteve in zahteve, ki so značilne za družbe, trgom pa ocenjevanje pojasnil in ponujenih utemeljitev. Zato je z namenom spodbujanja vloge neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega sveta primerno, da se vse države članice povabi, da ukrenejo vse, kar je potrebno, da na državni ravni uvedejo niz določb, temelječih na načelih, predstavljenih v tem priporočilu, ki naj bi jih uporabljale javne družbe bodisi na podlagi pristopa „upoštevaj ali pojasni“ bodisi na podlagi zakonodaje.

(5)

Če se države članice odločijo, da bodo uporabile pristop „upoštevaj ali pojasni“ (pri katerem morajo podjetja pojasniti svoje ravnanje glede na niz določenih priporočil o najboljši praksi), bi morale imeti možnost, da to storijo na podlagi ustreznih priporočil, ki so jih razvili udeleženci na trgu.

(6)

Osnovni cilj katerih koli ukrepov, ki jih bodo sprejele države članice v skladu s tem priporočilom, bi moral biti izboljšanje upravljanja javnih družb. Ker je omenjeni cilj pomemben za zaščito dejanskih ali možnih vlagateljev v vse javne družbe v Skupnosti, ne glede na to, ali so registrirane v eni od držav članic ali ne, bi ti ukrepi morali veljati tudi za družbe iz tretjih držav, ki imajo vrednostne papirje uvrščene na organizirani trg v Skupnosti.

(7)

Prisotnost neodvisnih predstavnikov v upravnem odboru ali nadzornem svetu, sposobnih izpodbijati odločitve vodstva, na splošno velja kot sredstvo za zaščito interesov delničarjev in drugih zainteresiranih strani. V družbah z razpršenim lastništvom je temeljni problem vprašanje, kako zagotoviti, da bi bilo vodstvo odgovorno majhnim delničarjem. V družbah z večinskimi delničarji je pozornost bolj namenjena zagotavljanju takšnega vodenja družbe, ki v zadostni meri upošteva interese manjšinskih delničarjev. Zagotavljanje zadostne zaščite za tretje stranke je pomembno v obeh primerih. Ne glede na formalno strukturo sveta katere koli družbe, bi morala biti v ta namen vodstvena funkcija podvržena učinkoviti in dovolj neodvisni nadzorni funkciji. Neodvisnost je treba razumeti kot odsotnost kakršnega koli bistvenega navzkrižja interesov; v tej zvezi bi bilo treba pozornost posvetiti nevarnostim, ki se bi utegnile pojaviti zaradi dejstva, da ima predstavnik sveta tesne vezi s konkurenčno družbo.

(8)

Za zagotovitev, da bo vodstvena funkcija podvržena učinkoviti in dovolj neodvisni nadzorni funkciji, bi moral upravni odbor ali nadzorni svet vključevati zadostno število neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega sveta, ki v družbi ali njeni skupini nimajo vodstvene funkcije in ki so neodvisni, tj. prosti vseh bistvenih navzkrižij interesov. Glede na različne pravne sisteme v državah članicah, ne bi bilo primerno, da se delež neodvisnih direktorjev v upravnem odboru ali nadzornem svetu natančno določi na ravni Skupnosti.

(9)

Nadzorna vloga neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega sveta se običajno šteje za ključnega pomena na treh področjih, na katerih je možnost navzkrižja interesov na ravni vodstva posebej visoka, še zlasti kadar te zadeve niso neposredna odgovornost delničarjev, to je pri imenovanju direktorjev, pri prejemkih direktorjev in pri reviziji. Zato je na teh področjih primerno pospeševanje vloge neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega sveta in spodbujanje ustanavljanja komisij, pristojnih bodisi za imenovanje, za prejemke ali za revizijo, v upravnem odboru ali nadzornem svetu.

(10)

Načeloma, in brez poseganja v pooblastila skupščine delničarjev, ima samo upravni odbor ali nadzorni svet kot celota zakonsko predpisano pristojnost odločanja in je zato kot telo, sestavljeno iz več članov, kolektivno odgovorno za izvajanje svojih nalog. Upravni odbor ali nadzorni svet je pooblaščen, da določi število in strukturo komisij, za katere meni, da so primerne za olajšanje lastnega dela, vendar pa te komisije načeloma ne smejo predstavljati nadomestek samega upravnega odbora ali nadzornega sveta. Kot splošno pravilo bi torej komisije za imenovanje, za prejemke in za revizijo morale oblikovati le priporočila, namenjena pripravi odločitev, ki jih nato sprejme upravni odbor ali nadzorni svet. Kljub temu bi moral imeti upravni odbor ali nadzorni svet možnost prenosa dela svojih pooblastil za odločanje na komisije, kadar meni, da je to primerno, in kadar je to dovoljeno v skladu z nacionalno zakonodajo, pri čemer bo ostal upravni odbor ali nadzorni svet v celoti odgovoren za odločitve, ki so sprejete na njegovem področju pristojnosti.

(11)

Ker sproža določanje kandidatov, ki naj bi zapolnili prosta mesta v vodstvenih organih družbe (enotirni ali dvotirni organ upravljanja), vprašanja, ki so povezana z izbiro neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega sveta, ki naj bi nadzirali vodstvo, ali ki so povezana z zagotavljanjem izpolnjevanja njegovih nalog, bi morala biti komisija za imenovanja sestavljena pretežno iz neodvisnih neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega sveta. To pa ne bi izključevalo, da so v komisiji za imenovanja neizvršni direktorji ali člani nadzornega sveta, ki ne ustrezajo merilom neodvisnosti. Prav tako ne bi izključevalo izvršnih direktorjev/članov uprave (če je komisija za imenovanja ustanovljena v primeru enotirnega organa upravljanja in dokler niso takšni direktorji v tej komisiji v večini).

(12)

Ker obstajajo v državah članicah različni pristopi k organom, pristojnim za imenovanja in odstavitve direktorjev, bi morala biti vloga komisije za imenovanje, ustanovljene znotraj upravnega odbora ali nadzornega sveta, predvsem zagotavljanje, da je, ko ima upravni odbor ali nadzorni svet funkcijo v procesu imenovanj in odstavitev (ne glede na to ali je v skladu z nacionalno zakonodajo pristojen za predložitev predlogov ali za sprejemanje odločitev), ta vloga opravljena na čim bolj objektiven in strokoven način. Komisija za imenovanja bi morala zato predvsem oblikovati priporočila upravnemu odboru ali nadzornemu svetu glede imenovanja in odstavitve direktorjev s strani pristojnega organa v skladu z nacionalnim pravom družb.

(13)

Na področju prejemkov se kodeksi o upravljanju družb, ki so jih sprejele države članice, osredotočajo predvsem na prejemke izvršnih direktorjev ali članov uprave, ker je na tem področju največja možnost zlorab in obstoja navzkrižij interesov. Številni kodeksi tudi priznavajo, da bi tudi politika prejemkov višjih kadrov morala biti obravnavana na nivoju odbora oz. sveta. Posebna pozornost je namenjena možnosti delniških opcij. Ker v državah članicah obstajajo različni pristopi v zvezi z organi, odgovornimi za določanje prejemkov direktorjev, bi morala biti vloga komisije za prejemke, ustanovljene znotraj upravnega odbora ali nadzornega sveta, predvsem zagotavljanje, da je, ko ima upravni odbor ali nadzorni svet določeno vlogo v procesu določanja prejemkov (ne glede na to ali je v skladu z nacionalno zakonodajo pristojen za predložitev predlogov ali za sprejemanje odločitev), ta vloga opravljena na čim bolj objektiven in strokoven način. Komisija za prejemke bi zato morala upravnemu odboru ali nadzornemu svetu predvsem oblikovati priporočila glede tistih vprašanj o prejemkih, o katerih odloča pristojen organ v skladu z nacionalnim pravom družb.

(14)

Zdi se, da sta dve temeljni nalogi upravnega odbora ali nadzornega sveta zagotavljanje, da finančna poročila in druge s tem povezane informacije, ki jih razširja družba, predstavljajo točno in popolno sliko njenega položaja, in nadziranje postopkov za ocenjevanje in upravljanje s tveganji. V tem pogledu daje večina kodeksov o upravljanju družb bistveno vlogo revizijski komisiji v smislu pomoči upravnemu odboru ali nadzornemu svetu pri izpolnjevanju te dolžnosti. V nekaterih državah članicah so te odgovornosti, v celoti ali delno, dodeljene organom družbe zunaj upravnega odbora ali nadzornega sveta. Zato bi bilo primerno določiti, da bi praviloma morala revizijska komisija, ustanovljena znotraj upravnega odbora ali nadzornega sveta, za slednjega oblikovati priporočila o omenjenih revizijskih vprašanjih, hkrati pa, da bi te funkcije lahko opravljali tudi drugi organi, – zunaj upravnega odbora ali nadzornega sveta – ki bi bili enako učinkoviti.

(15)

Da bi neizvršni direktorji ali člani nadzornega sveta lahko dejansko opravljali svojo funkcijo, bi morali imeti ustrezno strokovno znanje in izkušnje ter dovolj časa za svoje delo. Poleg tega bi jih moralo med njimi zadostno število dosegati ustrezna merila neodvisnosti. Pred imenovanjem neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega sveta bi morale biti zagotovljene zadostne informacije o teh vprašanjih, te informacije pa bi morale biti dovolj pogosto osvežene.

(16)

Večina kodeksov o upravljanju družb glede usposobljenosti direktorjev zahteva, da so v svetu oz. v odboru prisotni ustrezno usposobljeni posamezniki, hkrati pa priznavajo, da bi morala biti opredelitev ustrezne usposobljenosti prepuščena sami družbi, saj je usposobljenost med drugim odvisna tudi od dejavnosti, velikosti in okolja, v katerem deluje družba, in zato, ker bi moral tej usposobljenosti zadostiti svet oz. odbor kot celota. Kljub temu pa neko vprašanje ponavadi sproža posebno skrb, in sicer potreba po posebni usposobljenosti posameznikov v revizijski komisiji, v kateri je določeno posebno znanje nujno potrebno. Upravni odbor ali nadzorni svet bi zato moral sam določiti zaželeno sestavo revizijske komisije in jo redno ocenjevati, pri čemer bi moral posebno pozornost nameniti izkušnjam, ki se zahtevajo za to komisijo.

(17)

Večina kodeksov o upravljanju družb poskuša zagotoviti, da bi direktorji namenili dovolj časa svojim dolžnostim. Nekateri omejujejo število mandatov, ki jih imajo lahko v drugih družbah: položaji predsednika, izvršnega direktorja ter člana uprave se ponavadi štejejo za bolj zahtevne od položaja neizvršnega direktorja ali člana nadzornega sveta, vendar pa je točno število drugih dovoljenih drugih mandatov zelo različno. Stopnja vključitve, ki se zahteva od direktorja, je v precejšnjem obsegu odvisna od družbe in od njenega okolja; vsak direktor bi se moral zavezati, da bo primerno uravnotežil svoje raznovrstne obveznosti.

(18)

Na splošno kodeksi o upravljanju družb, sprejeti v državah članicah, priznavajo, da mora biti visok odstotek neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega sveta neodvisnih, to pomeni prostih bistvenih navzkrižji interesov. Neodvisnost najpogosteje razumemo kot odsotnost tesnih vezi z vodstvom, z večinskimi delničarji ali z družbo samo. Ker ni skupnega dogovora o tem, kaj neodvisnost natančno pomeni, bi bilo primerno oblikovati splošno izjavo, ki bi opisala, kaj je glavni cilj. Določiti bi bilo treba tudi (neizčrpen) seznam situacij, ki vključujejo odnose ali okoliščine, ki se običajno štejejo za takšne, da lahko sprožijo bistveno navzkrižje interesov, in ki jih morajo države članice upoštevati, ko na nacionalnem nivoju določajo ustrezna merila, ki naj bi jih uporabljal upravni odbor ali nadzorni svet. Vendar pa bi morala prvenstveno biti odločitev o tem, kaj pomeni neodvisnost, prepuščena upravnemu odboru ali nadzornemu svetu. Ko upravni odbor ali nadzorni svet uporablja merila o neodvisnosti, bi se moral osredotočiti na vsebino in ne na obliko.

(19)

Ob upoštevanju pomena, ki ga pripisujemo vlogi neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega sveta pri ponovni vzpostavitvi zaupanja in, bolj splošno, pri razvoju učinkovitih postopkov upravljanja družb, bi bilo treba ukrepom v zvezi z izvajanjem določil tega priporočila v državah članicah, tesno slediti –