28.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

28.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/3

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 466/2001 (2) določa mejne vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih.

(2)

V skladu z Uredbo (ES) št. 466/2001 Komisija preuči določbe glede ohratoksina A (OTA) v suhem grozdju in z namenom vključitve mejne vrednosti za OTA v surovi in praženi kavi ter kavnih izdelkih, vinu, pivu, grozdnem soku, kakavu in kakavovih izdelkih ter začimbah ob upoštevanju preiskave, ki se je izvedla, in preventivnih ukrepov, ki se izvajajo za zmanjšanje prisotnosti OTA v teh izdelkih.

(3)

Znanstveni odbor za hrano (ZOH) je v svojem mnenju, z dne 17. septembra 1998, o OTA zaključil, da je OTA mikotoksin, ki vsebuje karcinogene, ledvicam škodljive, teratogene, imunotoksične in morda nevrotoksične lastnosti. Navedeni odbor je tudi omenil, da se izvajajo nadaljnje študije, da bi se pojasnilo mehanizme, vključene v karcinogenost OTA. Predvideva se, da bo evropski raziskovalni projekt o mehanizmih rakotvornosti, ki jih povzroča OTA, končan do konca leta 2004. Ko bodo celoviti raziskovalni podatki na voljo, bo Komisija Evropsko agencijo za varno hrano (EFSA) zaprosila za ažurirano znanstveno mnenje od ZOH.

(4)

Ocena zaužitja OTA s hrano za prebivalstvo Skupnosti se je izvedla v okviru Direktive Sveta 1993/5/EGS z dne 25. februarja 1993 o pomoči Komisiji in sodelovanju držav članic pri znanstvenem preučevanju vprašanj v zvezi z živili (3) (SCOOP). K izpostavljenosti OTA v glavnem prispevajo žita in žitni izdelki. Vino, kava in pivo so bili opredeljeni kot tisti, ko pomembno prispevajo k izpostavljenosti človeka OTA. Suho grozdje in grozdni sok sta v znatni meri prispevala k izpostavljenosti OTA določenih skupin občutljivih skupin uporabnikov, kot so otroci.

(5)

Mejna vrednost za OTA je bila za žita in žitne proizvode ter za suho grozdje določena z Uredbo (ES) št. 466/2001. Raven OTA v pivu je posredno nadzorovana, saj OTA v pivu izvira iz prisotnosti OTA v sladu, za katerega je bila določena mejna vrednost. Določitev mejne vrednosti za OTA v pivu zato ni takoj potrebna zaradi varovanja javnega zdravja, vendar jo je treba obravnavati v okviru predvidenega pregleda.

(6)

Glede na to, da vino in pražena kava skupaj z instant kavo znatno prispevajo k izpostavljenosti človeka OTA in da grozdni sok znatno prispeva k izpostavljenosti otrok OTA, je primerno že na tej stopnji za ta živila določiti mejne vrednosti zaradi varovanja javnega zdravja s preprečevanjem prodaje nesprejemljivo močno onesnaženih živil.

(7)

OTA je bil tudi opažen v suhem sadju, z izjemo suhega grozdja, kakava in kakavovih izdelkov, začimb in sladkega korena. Ustreznost določitve mejne vrednosti za OTA v teh živilih, vključno s surovo kavo, pa tudi presojo sedanjih mejnih vrednosti se bo obravnavalo, ko bo na voljo ocena EFSA rezultatov raziskav o toksikologiji OTA.

(8)

Uredbo (ES) št. 466/2001 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

V členu 4(2) se točka (b) „in 2.2.2“ nadomesti z „2.2.2, 2.2.3, 2.2.4 in 2.2.5“.

2.

V členu 5 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:

„2a.   Komisija na osnovi posodobljene ocene tveganja z ohratoksinom A (OTA), ki jo izvede EFSA, in ob upoštevanju zaščitnih ukrepov, ki se uporabljajo za zmanjšanje vsebnosti OTA, pregleda določbe pod naslovom 2.2 oddelka 2 Priloge I najkasneje do 30. junija 2006. To preverjanje bo zadevalo zlasti mejno vrednost za OTA v suhem grozdju in grozdnem soku in premislek o določitvi mejne vrednosti za OTA v surovi kavi, suhem sadju, z izjemo suhega grozdja, piva, kakava in kakavovih izdelkov, desertnih vin, mesa in mesnih izdelkov, začimb in sladkega korena.

V ta namen države članice in zainteresirane stranke vsako leto Komisiji sporočijo izsledke izvedenih preiskav in napredek glede uporabe zaščitnih ukrepov, da bi se izognilo onesnaženju z OTA. Komisija bo izsledke dala na voljo državam članicam.“

3.

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

28.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/6

28.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/8

(1)

Člen 14 Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 določa, da se lahko razlika med izračuni ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1 te uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

V skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1785/2003 se nadomestila določijo glede na trenutni položaj in predvideno gibanje, ob upoštevanju cen in ponudbe riža in lomljenega riža na trgu Skupnosti na eni strani, ter cen riža in lomljenega riža na svetovnem trgu na drugi strani. V skladu z navedenim členom je prav tako potrebno zagotoviti ravnotežje in naraven razvoj cen in trgovine na trgu riža ter obenem upoštevati gospodarski vidik predlaganega izvoza in potrebo po preprečevanju motenj na trgu Skupnosti, z omejitvami, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(3)

Uredba Komisije (EGS) št. 1361/76 (2) predvideva največji dovoljeni odstotek lomljenega riža v rižu, za katerega je določeno izvozno nadomestilo, in opredeljuje odstotek znižanja nadomestila, kjer delež lomljenega riža v izvoženem rižu presega ta največji dovoljeni odstotek.

(4)

V razpisu, ki zadeva izvozna nadomestila za okroglozrnat, srednjezrnat in dolgozrnat riž A, so bile ponudbe zavrnjene. Posledično s tem sedaj ni primerno, da se določi splošna izvozna nadomestila za riž.

(5)

Člen 14 Uredbe Komisije (ES) št. 1785/2003 določa posebne kriterije, ki jih je treba upoštevati pri izračunu uvoznega nadomestila za riž in lomljen riž.

(6)

Zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna diferenciacija nadomestila za nekatere proizvode glede na namemben kraj.

(7)

Zaradi upoštevanja trenutnega povpraševanja po pakiranem dolgozrnatem rižu na določenih trgih je treba določiti posebno nadomestilo za zadeven proizvod.

(8)

Nadomestilo se določi najmanj enkrat mesečno. V vmesnem obdobju ga je mogoče spremeniti.

(9)

Uporaba teh pravil in kriterijev v sedanjih razmerah na trgu za riž in zlasti za izračune ali cene riža in lomljenega riža v Skupnosti ter na svetovnem trgu zahteva določitev nadomestila v zneskih, ki so navedeni v Prilogi k tej uredbi.

(10)

Zaradi upravljanja količinskih omejitev, ki izhajajo iz obveznosti Skupnosti v okviru STO, je treba omejiti izdajo izvoznih dovoljenj z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila.

(11)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

28.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/11

(1)

Uredba (ES) št. 528/1999 za vsako državo članico in za vsak dvanajstmesečni proizvodni cikel, ki se začenja s 1. majem, določa finančni režim za ukrepe, ki naj izboljšajo kakovost proizvodnje oljčnega olja in njenega vpliva na okolje.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1807/2004 (3) določa za tržno leto 2003/2004 predvideno proizvodnjo 2 714 450 ton oljčnega olja, vključno s predvideno proizvodnjo namiznih oljk, izraženih kot ekvivalent oljčnega olja. To ustreza 343 356 tonam za Grčijo, 1 591 330 tonam za Španijo, 3 335 tonam za Francijo, 741 956 tonam za Italijo in 34 473 tonam za Portugalsko. Znesek, ki je za to tržno leto z oljčnim oljem zadržan od proizvodne pomoči, je osnova za finančne ukrepe za izboljšanje kakovosti olja med proizvodnim ciklom, ki se začne 1. maja 2004.

(3)

Določiti je treba zgornje meje financiranja ukrepov, ki pridejo v poštev za povračilo iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada.

(4)

Ker imajo ukrepi razmeroma stalne najnižje stroške, se zgornje meje skupnega financiranja iz člena 3(3) Uredbe (ES) št. 528/1999 za nekatere države članice lahko izkažejo za prenizke. V teh primerih je torej treba vzpostaviti primerne omejitve.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za olja in masti –

28.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/12

(1)

Po sprejetju Uredbe Sveta (ES) št. 1690/2004 z dne 24. septembra 2004 o spremembi Uredb (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001 in (ES) št. 1454/2001 glede pogojev ponovnega izvoza in ponovne odpreme proizvodov, za katere velja poseben režim oskrbe, je treba določiti podrobna pravila za izvajanje teh novih določb Sveta in ustrezno spremeniti Uredbo Komisije (ES) št. 20/2002 (4).

(2)

Treba je poenostaviti in združiti vse določbe v zvezi s postopki ponovnega izvoza in ponovne odpreme kmetijskih proizvodov, za katere lahko veljajo posebni režimi oskrbe.

(3)

Za izvoz nekaterih kmetijskih proizvodov je treba predložiti izvozno dovoljenje. Te proizvode, za katere je veljal poseben režim oskrbe in so ponovno izvoženi brez izvoznih nadomestil, bi bilo treba zaradi upravne poenostavitve oprostiti predložitve izvoznega dovoljenja.

(4)

Treba je podrobno opredeliti postopke za povrnitev dodeljenih ugodnosti in posledice za registracijo, če trgovec ne spoštuje prevzetih obveznosti v okviru posebnih režimov oskrbe.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem vseh zadevnih upravljalnih odborov –

1.

V členu 9 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim besedilom:

„3.   V zahtevku za vpis v Register iz prvega pododstavka odstavka 2 morajo trgovci, ki nameravajo ponovno odpremiti ali ponovno izvoziti nepredelane ali pakirane proizvode v skladu s členom 16, navesti, da se nameravajo lotiti te dejavnosti, in po potrebi podati lokacijo obrata za pakiranje.

4.   V zahtevku za vpis v Register iz prvega pododstavka odstavka 2 morajo predelovalci, ki nameravajo izvažati in/ali odpremiti predelane proizvode v skladu s členom 16 ali 17, navesti, da se nameravajo lotiti te dejavnosti in podati lokacijo predelovalnega obrata.“

2.

Naslov Poglavja VI in členov 16, 17 ter 18 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„POGLAVJE VI

PONOVNI IZVOZ IN PONOVNA ODPREMA

Člen 16

Ponovni izvoz ali ponovna odprema

1.   Za ponovni izvoz in ponovno odpremo nepredelanih proizvodov, za katere je veljal poseben režim oskrbe, ali za pakirane ali predelane proizvode, ki zajemajo proizvode, za katere je veljal poseben režim oskrbe, veljajo naslednje zahteve:

2.   Za ponovni izvoz naslednjih proizvodov ni treba predložiti izvoznega dovoljenja:

3.   Če obstaja tveganje, da bi znatno povečanje ponovnih izvozov proizvodov iz tega člena lahko ogrozilo redno oskrbo za najbolj oddaljene regije, lahko pristojni organi omejijo količine, tako da zagotovijo, da so zadovoljene prednostne potrebe zadevnih sektorjev. Ta omejitev količine se uporablja na nediskriminatoren način.

Člen 17

Tradicionalni ponovni izvozi, ponovni izvozi v okviru regionalne trgovine in tradicionalne ponovne odpreme predelanih proizvodov

1.   Predelovalci, ki so v skladu s členom 9(4) izjavili, da nameravajo v okviru tradicionalnih trgovinskih tokov ali regionalne trgovine izvažati ali v okviru tradicionalnih trgovinskih tokov odpremiti predelane proizvode, ki vsebujejo surovine, ki so bile deležne ugodnosti v skladu s posebnim režimom oskrbe, lahko to storijo v okviru omejitev letnih količin iz Prilog I, III in V. Pristojni organi izdajo potrebna dovoljenja, da bi zagotovili, da določene letne količine niso presežene.

Za izvoze v okviru regionalne trgovine mora izvoznik pristojnim organom predložiti dokumente iz člena 16 Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 (5) do roka iz člena 49 omenjene uredbe. Če se ti dokumenti ne predložijo pravočasno, pristojni organi zahtevajo vračilo ugodnosti, dodeljenih v skladu s posebnim režimom oskrbe.

Za proizvode, dostavljene v francoske čezmorske departmaje, na Azore in Madeiro ali na Kanarske otoke, ki so bili deležni ugodnosti v skladu s posebnim režimom oskrbe in ki se uporabljajo za oskrbo ladij in letal z živežem, se šteje, da so bili porabljeni lokalno.

2.   Pristojni organi izdajo izvozno dovoljenje ali dovoljenje za odpremo količin predelanih proizvodov, razen tistih iz odstavka 1, le, če je potrjeno, da zadevni proizvodi ne vsebujejo surovin, uvoženih ali uvedenih v skladu s posebnim režimom oskrbe.

Pristojni organi izvedejo ustrezne kontrole, da bi zagotovili točnost potrditev iz prvega pododstavka in, po potrebi, povrnili ugodnosti, dodeljene v skladu s posebnim režimom oskrbe.

3.   Predelava, ki lahko v okviru količin, določenih v Prilogah I, III in V, povzroči tradicionalni izvoz ali regionalni trgovinski izvoz ali tradicionalno odpremo, mora smiselno izpolnjevati predelovalne pogoje, ki se uporabljajo v režimih o uvozu blaga po postopku aktivnega oplemenitenja in postopku za predelavo pod carinskim nadzorom, opredeljene v Uredbi Sveta (EGS) št. 2913/92 (6) in Uredbi Komisije (EGS) št. 2454/93 (7), z izjemo vseh običajnih oblik predelave.

4.   Za ponovni izvoz proizvodov iz tega člena ni treba predložiti izvoznega dovoljenja.

5.   Za izvožene izdelke iz tega člena vsebuje oddelek 44 izvozne deklaracije enega od naslednjih vpisov:

Člen 18

Sladkor

V obdobju iz člena 10(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 (8), C sladkor iz člena 13 navedene uredbe, izvožen v skladu z ustreznimi določbami Uredbe Komisije (EGS) št. 2760/81 (9) in uveden za namen porabe na Madeiri in Kanarskih otokih v obliki belega sladkorja pod oznako KN 1701 in na Azorih v obliki nerafiniranega sladkorja pod oznako KN 1701 12 10, je v skladu s pogoji te uredbe deležen ugodnosti programa oprostitve uvoznih dajatev v okviru omejitev predvidene bilance dobav iz člena 3.“

3.

V členu 22:

4.

V členu 26 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1.   Če trgovec ne izpolni obveznosti iz člena 9, razen v primerih višje sile ali klimatskih odstopanj in brez poseganja v katere koli kazni, veljavne v skladu z nacionalno zakonodajo, pristojni organi:

Ugodnost iz točke (a) je enaka znesku oprostitve uvoznih dajatev ali znesku pomoči, določenemu v skladu s točkama (c) in (d) člena 16(1).“.

28.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/16

(1)

Dne 29. aprila 2004 je Komisija z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), razglasila, da je bil sprožen protidampinški postopek glede uvoza ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK) v Skupnost.

(2)

Postopek je bil sprožen na podlagi pritožbe, ki so jo marca 2004 vložili štirje proizvajalci Skupnosti, ki skupaj predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 60 % skupne proizvodnje Skupnosti ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov, to je šasij in hidravlik („vlagatelji“). Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu navedenih izdelkov in povzročene materialne škode, kar je zadostovalo za sprožitev postopka.

(3)

Komisija je uradno obvestila proizvajalce Skupnosti, ki so vložili pritožbo, druge proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike, uvoznike in uporabnike, za katere je znano, da jih stvar zadeva ter predstavnike LRK o sprožitvi postopka. Glede na veliko število znanih proizvajalcev izvoznikov LRK, je bilo v obvestilu o sprožitvi postopka predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Vendar pa so v preiskavi sodelovali samo štirje kitajski proizvajalci izvozniki, zato je bilo odločeno, da vzorčenje ni potrebno. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da svoja stališča izrazijo pisno in da zahtevajo zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o sprožitvi postopka.

(4)

Številni proizvajalci izvozniki v LRK, proizvajalci Skupnosti, uvozniki, uporabniki in združenje uvoznikov so pisno izrazili svoja stališča. Vse stranke, ki so to zahtevale v zgoraj navedenem roku in navedle posebne razloge za zaslišanje, so bile zaslišane.

(5)

Komisija je pridobila informacije s pomočjo vprašalnikov in tržno ekonomskih in individualnih obrazcev zahtevkov, ki jih je poslala vsem znanim strankam, kakor je bilo primerno. Prejete informacije so bile preverjene v največji možni meri in v obsegu, potrebnem za namen predhodne ugotovitve dampinga, posledične škode in interesa Skupnosti. V tem smislu je Komisija prejela izpolnjene vprašalnike in obrazce zahtevkov, kadar je to prišlo v poštev, od naslednjih podjetij:

(6)

Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih vseh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK in vseh proizvajalcev Skupnosti.

(7)

Glede na potrebo po vzpostavitvi normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike v LRK, katerim ni bil odobren MET, se je opravil pregled v prostorih naslednjega proizvajalca iz Kanade, ki je služila kot analogna država:

(8)

Preiskava dampinga in škode je obsegala obdobje od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004 („OP“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je obsegala obdobje od 1. januarja 2000 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(9)

Ročni vozički za premeščanje palet se uporabljajo za blago in material, ki se običajno namešča na palete. Nimajo lastnega pogona, kar pomeni da jih porivamo in premikamo ročno. Ročni vozički za premeščanje palet so sestavljeni iz štirih glavnih delov: šasija (ki je jeklena), hidravlika, ročaj in kolesa. Osnovni deli so šasija, kamor je paleta nameščena in hidravlika, ki omogoča mehansko dvigovanje tovora.

(10)

Zadevni izdelek je ročni voziček za premeščanje palet, ki nima lastnega pogona in se uporablja za materiale, ki se običajno nameščajo na palete in njihove osnovne dele, kot je šasija in hidravlika s poreklom iz LRK („zadevni izdelek“), običajno prijavljen pod oznaki KN ex 8427 90 00 in ex 8431 20 00. Obstajajo različne vrste ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov, v glavnem glede na njihovo dvižno zmogljivost, dolžino vilic, vrsto jekla šasije, vrsto hidravlike, vrsto koles in obstoj zavore. Vendar pa imajo vse te različne vrste enake osnovne fizične značilnosti in enako vrsto uporabe. Zato se za namene te preiskave vse različne vrste štejejo kot en izdelek.

(11)

Med preiskavo so nekatere zainteresirane stranke podale pripombe na opredelitev pojma zadevnega izdelka. Te stranke so trdile, da šasija in hidravlika ne bi smeli biti vključeni v obseg zadevnega izdelka, ker (a) se trga za šasije in hidravlike razlikujeta od trga za ročne vozičke za premeščanje palet; (b) podjetja, ki proizvajajo ročne vozičke za premeščanje palet so različna od podjetij za proizvodnjo šasij in/ali hidravlik in zlasti kitajski proizvajalci izvozniki ne izvažajo šasij in hidravlik v Skupnost ter (c) tako šasije kot hidravlike se uporabljajo tudi za druge izdelke in ne samo za ročne vozičke za premeščanje palet.

(12)

Glede argumenta, da za šasije in hidravlike obstaja drug trg, je bilo ugotovljeno, da Komisiji ni bil predložen noben dokaz, ki bi izkazoval obstoj ločenih trgov teh delov za uporabnike. Prav nasprotno izjave vseh strank kažejo na to, da proizvajalci ročnih vozičkov za premeščanje palet proizvajajo tudi osnovne dele in v nekaterih primerih, te dostavljajo kot rezervne dele za svoje vozičke. Vstaviti šasijo ali hidravliko enega proizvajalca v ročni voziček za premeščanje palet drugega proizvajalca je zelo težko, če že ne nemogoče. Proizvajalci običajno dobavljajo osnovne dele kupcem njihovih izdelkov.

(13)

Glede drugega argumenta v zvezi s proizvajalci šasij in hidravlik je bilo ugotovljeno, da preverjene informacije proizvajalcev izvoznikov kažejo, da vsi proizvajalci, vključeni v to preiskavo, sami proizvajajo šasije in večina od njih tudi hidravlike. Čeprav bi obstajali neodvisni proizvajalci teh delov, bi bila njihova proizvodnja v celoti prilagojena proizvajalcem ročnih vozičkov za premeščanje palet, zaradi česar se ti deli le redko prodajajo na odprtem trgu. Poleg tega je preiskava pokazala, da so bili ti deli izvoženi v Skupnost s strani nekaterih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Zato uradno pridobljeni dokazi kažejo na to, da se drugi argument prav tako zavrne.

(14)

Glede tretjega argumenta, da se šasija in hidravlika uporabljata tudi v drugih izdelkih, je bilo ugotovljeno, da se izdelki, ki so jih zainteresirane stranke navedle kot primere, močno razlikujejo od ročnih vozičkov za premeščanje palet, ne samo po svojih fizičnih lastnostih, ampak tudi po načinu uporabe. Tudi v primeru, ko imajo ti izdelki hidravlične sisteme in jeklene šasije, so te druge velikosti, oblike in imajo drugačno dvižno zmogljivost od tistih, ki se uporabljajo za ročne vozičke za premeščanje palet in zato ne sodijo v zadevni izdelek, kot je opredeljen zgoraj. Tako se zdi na podlagi razpoložljivih informacij, kot je bilo navedeno zgoraj, skoraj nemogoče, da bi se hidravlike in/ali šasije ročnih vozičkov za premeščanje palet, lahko kot take vstavile v druge izdelke.

(15)

Posledično so bile pripombe zainteresiranih strank analizirane, vendar niso upravičile spremembe začasnega zaključka o zadevnem izdelku, kakor je določen v zgornji uvodni izjavi (10).

(16)

Ugotovljene niso bile nobene razlike med zadevnim izdelkom in ročnimi vozički za premeščanje palet in njihovimi osnovnimi deli, proizvedenimi in prodanimi na domačem trgu Kanade, ki je služila kot analogna država. V resnici imajo ti ročni vozički za premeščanje palet in njihovi osnovni deli enake osnovne fizične značilnosti in enak način uporabe kot tisti, izvoženi v Skupnost.

(17)

Prav tako niso bile ugotovljene nobene razlike med zadevnim izdelkom in ročnimi vozički za premeščanje palet in njihovimi osnovnimi deli, ki so bili proizvedeni in prodani na trgu Skupnosti s strani pritožnikov. Oboji imajo enake osnovne fizične značilnosti in enak način uporabe.

(18)

Posledično se ročne vozičke za premeščanje palet in njihove osnovne dele, proizvedene in prodane na domačem trgu Kanade in ročne vozičke za premeščanje palet in njihove osnovne dele, ki so bili proizvedeni in prodani na trgu Skupnosti šteje kot podobne zadevnim izdelkom v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(19)

Na podlagi člena 2(7)(b) osnovne uredbe se normalna vrednost pri protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom iz LRK, določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje, določene v členu 2(7)(c) osnovne uredbe, tj. kadar se izkaže, da pogoji tržnega gospodarstva prevladujejo v smislu proizvodnje in prodaje podobnega izdelka. Ti kriteriji so na kratko navedeni spodaj v strnjeni obliki, zaradi boljše preglednosti:

(20)

Štirje kitajski proizvajalci so zahtevali MET na podlagi člena 2(7)(b) osnovne uredbe in izpolnili obrazec zahtevka MET za proizvajalce izvoznike v danih rokih.

(21)

Komisija je pridobila vse potrebne informacije in preverila vse informacije, navedene v vlogah MET, v prostorih zadevnih podjetij.

(22)

Za vsa štiri podjetja je bilo ugotovljeno, da so bile njihove odločitve o cenah in stroških sprejete brez pomembnejšega vmešavanja države, v smislu člena 2(7)(c) in da stroški in cene odražajo tržne vrednosti. Njihovi proizvodni stroški in finančno stanje niso bili predmet pomembnejših izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega netržnega gospodarskega sistema, obstajali so stečajni predpisi in predpisi o lastninskih razmerjih, ki so zagotavljali pravno varnost in stabilnost ter pretvorba valut je potekala po tržni stopnji. Vendar pa nobeno od štirih podjetij ni izpolnilo kriterija 2 v zvezi z obstojem neodvisno revidiranih računov, ki so v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi („IAS“). Pri podjetjih se je ugotovila kršitev enega ali več naslednjih standardov: IAS 1, IAS 2, IAS 8, IAS 16, IAS 21, IAS 32 in IAS 36. Na podlagi tega je bilo zaključeno, da nobeno od naslednjih štirih podjetij ne izpolnjuje pogojev iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe:

(23)

Proizvajalci izvozniki in industrija Skupnosti so imeli možnost podati pripombe na zgoraj navedene ugotovitve.

(24)

Vsi štirje proizvajalci uvozniki so trdili, da je bila ugotovitev napačna in da bi jim moral biti odobren MET.

(25)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je zagovarjal stališče, da je bistveni cilj člena 2(7) osnovne uredbe ugotoviti, ali se podjetja odzivajo na tržne signale brez vmešavanja države. Pet kriterijev iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe in zlasti kriterij 2 v zvezi z računovodskimi standardi, bi bilo zato treba vedno interpretirati v luči tega bistvenega cilja. Ker ni bilo ugotovljeno vmešavanje države, bi podjetju morali odobriti MET.

(26)

Pet kriterijev, naštetih v členu 2(7)(c) osnovne uredbe je neodvisnih drug od dru, pri čemer mora biti za odobritev MET izpolnjen prav vsak od njih. Vmešavanje države kot tako ni navedeno niti kot samostojni kriterij niti kot kriterij, ki bi lahko prevladal nad drugimi. Če bi bilo nevmešavanje države dovolj za odobritev MET, potem drugi kriteriji sploh ne bi bili potrebni. Poleg tega pa imamo lahko očitno neuveljavitev IAS in računovodskih pravil, ki se uporabljajo v LRK, prav tako za obliko vmešavanja države v normalno delovanje tržnega gospodarstva.

(27)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je zagovarjal stališče, da Komisija ni sprejela odločitve o MET v roku treh mesecev, ki je predviden v členu 2(7)(c) osnovne uredbe. Ta proizvajalec izvoznik je prav tako domneval, da je Komisija že prejela in preverila izpolnjen vprašalnik o dampingu preden je odločila o upravičenosti zahtevka za MET, kar naj bi resno postavljalo pod vprašanje motivacijo Komisije za zavrnitev zahtevka za MET.

(28)

Glede argumenta v zvezi s trimesečnim rokom je bila ugotovljeno, da je bila v začetni fazi tega primera predvidena uporaba določb o vzorčenju zaradi velikega števila vpletenih proizvajalcev izvoznikov. Vendar pa je bilo zaradi pomanjkanja sodelovanja večine proizvajalcev izvoznikov kasneje odločeno, da vzorčenje ni potrebno in da se bodo vključili v preiskavo samo sodelujoči proizvajalci izvozniki, tako glede dampinga kot glede MET. Ta postopek je povzročil zamudo v preiskavi, zaradi česar se je iz praktičnih razlogov opravljalo istočasno preverjanje na kraju samem tako zahtevkov za MET kot protidampinških vprašalnikov. Poleg tega je bilo v tem smislu ugotovljeno, da neupoštevanje tega roka nima pravnih posledic in da zgoraj navedeni izvoznik ni zatrjeval negativnih posledic zaradi daljšega obdobja, potrebnega za ugotovitev MET. Poleg tega so bili vsi zahtevki za MET nepopolni in so zahtevali veliko število vsebinskih razjasnitev ter dodatnih informacij, kar je povzročilo zamudo v preiskavi. Dejansko so trije izvozniki, vključno z izvoznikom, ki je sprožil obravnavano vprašanje, predložili nadaljnje pripombe, po zaključku presoje MET. Glede na zgoraj navedeno je bilo zaključeno, da se lahko v tem primeru poda ali sprejme veljavna presoja MET tudi po preteku trimesečnega roka.

(29)

Glede argumenta v zvezi s preverjanjem izpolnjenega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da osnovna uredba ne določa sprožitve protidampinške preiskave šele po ugotovitvi MET. Pravzaprav člena 5(10) in 6(2) osnovne uredbe zahtevata predložitev vseh zadevnih informacij, vključno z izpolnjenimi vprašalniki o dampingu, 40 dni od začetka ali 37 dni od izbora katerega koli vzorca, če se uporablja vzorčenje. To je v vseh primerih pred ugotovitvijo MET. Komisija preuči vse zahtevke MET glede na njihovo lastno utemeljitev in na podlagi kriterijev, določenih v členu 2(7)(c) osnovne uredbe. Preiskave dampinga običajno potekajo vzporedno z zahtevki MET.

(30)

Tri proizvajalke izvoznice so zagovarjale stališče, da izpolnjujejo kriterij 2, saj so njihove račune revidirala neodvisna računovodska podjetja, v skladu s kitajskim GAAP. Prav tako so trdile, da je njihovo dnevno nezamenjavanje tuje valute v kitajsko v skladu z zahtevami IAS 21. Trdile so, da ni razlike med dnevno ali letno zamenjavo valute, saj je kitajska valuta vezana na ameriški dolar. Poleg tega sta dve proizvajalki izvoznici zagovarjali stališče, da IAS 21 dovoljuje odstopanja od pravila, če ni pomembnejših nihanj v menjalnih tečajih.

(31)

V skladu s kriteriji člena 2(7)(c) osnovne uredbe bo Komisija preučila, ali so bili računi podjetij revidirani v skladu z IAS. Izpolnjevanje ali neizpolnjevanje kitajskih standardov ni odločilno pri posamezni presoji MET. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da sta dve od štirih podjetij, vključenih v preiskavo, kršili kitajske računovodske standarde, po ugotovitvah revizorjev in na podlagi njihovih letnih poročil.

(32)

Glede primerjave z ameriškim dolarjem sta pomembna dva dejavnika: prvič, čeprav bi bila večina transakcij podjetij, vključenih v preiskavo, v ameriških dolarjih, bi imela podjetja, ki niso izpolnila IAS 21, tudi transakcije v drugih valutah in v teh primerih bi bila nihanja precejšnja. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bil pomemben del prodaje v izvoz zadevnih podjetij, namenjen na druge trge in ne na trg Skupnosti in ker preiskava zadeva samo trg Skupnosti, se te transakcije niso preverjale. Drugič, ni pomembno, ali gledano za nazaj na neko obdobje naknadno ugotovimo, da so bila nihanja majhna. Tega ni mogoče ugotoviti na začetku istega obdobja, čez leto ali še več, ko je zadevno podjetje določilo menjalne tečaje, ki so bili uporabljeni pri beleženju prodaj v izvoz v njihovih računih. Ker lahko pride do nepredvidenih gibanj, ki imajo lahko precejšen vpliv na določanje cen in dohodek podjetja, vnaprej določen menjalni tečaj ne more biti skladen s prakso podjetij, ki delujejo pod pogoji tržnega gospodarstva.

(33)

Glede zahtev v zvezi z IAS 21 je bilo ugotovljeno, da IAS 21 določa naslednje: „Transakcija v tuji valuti mora biti zabeležena, pri prvotni zaznambi v poročani valuti, tako da se za znesek v tuji valuti uporabi menjalni tečaj med poročano valuto in tujo valuto na dan transakcije.“ V zvezi s tem standardom velja naslednje pojasnilo: „Menjalni tečaj na dan transakcije se pogosto imenuje trenutni tečaj. Zaradi praktičnih razlogov se pogosto uporablja tečaj, ki približuje dejanski tečaj na dan transakcije, na primer povprečni tedenski tečaj ali mesečni tečaj se lahko uporabi za transakcije v posamezni tuji valuti, ki potekajo v tem obdobju. Vendar če menjalni tečaji močno nihajo, je uporaba povprečnega tečaja na obdobje nezanesljiva.“ Posledično, IAS 21 jasno določa, da se načeloma uporabljajo dnevni tečaji. Tedenska ali mesečna povprečja so dovoljena samo kot približne stopnje dejanskim stopnjam na dan transakcije, če pri menjalnih tečajih ni večjih nihanj. V pričujočem primeru, pa so podjetja prilagajala svoje računovodske stopnje enkrat letno ali celo manj pogosto. Tako delovanje ni v skladu z IAS 21. Poleg tega celo kitajski računovodski standardi zahtevajo uporabo dnevnih ali mesečnih menjalnih tečajev v teh primerih. Zato že samo dejstvo, da revizorji niso imeli pripomb na prakso v zvezi s transakcijami v tuji valuti, kaže, da revizija ni bila izvedena v skladu z IAS. To meče dvom na zanesljivost računovodskih podatkov.

(34)

Posledično se sklepa, da pripombe, v zvezi z odobritvijo MET niso utemeljene.

(35)

Nadalje po členu 2(7)(a) osnovne uredbe se dajatev za celo državo, če sploh, določi za države, ki sodijo pod naveden člen, razen ko lahko podjetja v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe izkažejo, da so njihove izvozne cene in količine ter pogoji prodaje svobodno določeni, da se menjalni tečaji izvajajo po tržnem tečaju in da morebitno vmešavanje države ni take narave, da bi omogočalo obid ukrepov, če je izvoznikom določena druga stopnja dajatve.

(36)

Štirje proizvajalci izvozniki so poleg MET zahtevali tudi posamezno obravnavo („PO“), če zahtevi po MET ne bi bilo ugodeno. Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da vsa štiri podjetja izpolnjujejo pogoje za PO, določene v členu 9(5) osnovne uredbe.

(37)

Na podlagi tega je bilo zaključeno, da se PO odobri naslednjim štirim proizvajalcem izvoznikom v LRK:

(38)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države z netržnim gospodarstvom, in če MET ni mogoče odobriti, za države v tranziciji normalna vrednost določi na podlagi cene ali računsko določene vrednosti v analogni državi.

(39)

V obvestilu o sprožitvi postopka je Komisija izrazila svoj namen uporabiti Kanado kot ustrezno analogno državo za namen določitve normalne vrednosti za LRK in pozvala zainteresirane stranke, da v zvezi s tem podajo svoje pripombe.

(40)

Preiskava je pokazala, da ima Kanada konkurenčni trg za ročne vozičke za premeščanje palet, pri čemer 50 % trga oskrbujejo lokalni proizvajalci, ostalo pa je uvoz iz tretjih držav. Obseg proizvodnje v Kanadi obsega več kot 5 % obsega kitajskega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost. Kanadski trg se je zato štel za dovolj reprezentativnega za določitev normalne vrednosti v LRK.

(41)

Dva proizvajalca izvoznika in združenje uvoznikov/trgovcev je ugovarjalo predlogu Kanade kot analogne države. Argumenti proti izbiri Kanade so bili: (a) kanadski izdelki so drugačni, zato ker so izdelani z uporabo trdnejših komponent v skladu z ameriškimi standardi in ne standardi Skupnosti; (b) kanadski in kitajski trg nista primerljiva, saj imata različno stopnjo razvoja in različno velikost ter (c) sodelujoči kanadski proizvajalec je povezan z enim od proizvajalcev Skupnosti. Zadevni proizvajalci izvozniki so kot primerni analogni državi predlagali Malezijo ali Indijo.

(42)

Na podlagi teh pripomb je Komisija stopila v stik s sedmimi indijskimi in enim malezijskim znanim proizvajalcem ročnih vozičkov za premeščanje palet in jim poslala ustrezne vprašalnike. Vendar pa nobeden od teh proizvajalcev ni sodeloval v preiskavi in Komisija ni dobila informacij v zvezi z normalno vrednostjo od teh dveh držav. Zato Komisija držav, ki so jih predlagali proizvajalci izvozniki, ni mogla obravnavati kot alternativni analogni državi.

(43)

Glede pripomb strank v zvezi z razliko v kakovosti in standardih kanadskih izdelkov, so te v glavnem trdile, da je povprečna teža in širina vilic kanadskih vozičkov večja kot pri kitajskih vozičkih. Vendar pa Komisija ni ugotovila kake bistvene razlike tako glede teže kot glede širine vilic med kanadskimi in kitajskimi izdelki. Tako kitajski kot kanadski izdelki imajo različne kategorije teže in širine vilic in veliko število izdelkov je bilo med seboj primerljivih. Za tiste izdelke, ki niso neposredno primerljivi, bi se lahko opravile ustrezne prilagoditve, kakor je obrazloženo spodaj v uvodni izjavi (51). Drug pomemben dejavnik je dvižna zmogljivost vozička. V tem smislu ni bilo ugotovljenih večjih razlik glede dvižne zmogljivosti kitajskih ali kanadskih ročnih vozičkov za premeščanje palet. Zato je bilo sklenjeno, da ni večjih razlik v kakovosti kitajskih in kanadskih izdelkov.

(44)

Glede pripomb proizvajalcev izvoznikov v zvezi s stopnjo razvoja in velikostjo kanadskega in kitajskega trga je bilo ugotovljeno, da je odločilni dejavnik dejstvo, ali je zadevni trg dovolj širok, da je lahko reprezentativen v primerjavi z obsegom izvoza zadevnega izdelka v Skupnost. Kot je bilo rečeno zgoraj v uvodni izjavi (40) je bilo v pričujočem primeru ugotovljeno, da je kanadski trg dovolj širok, da je lahko reprezentativen. Dejstvo, da je kitajski trg na splošno večji od kanadskega, je nepomembno pri oceni primernosti Kanade kot možne analogne države. Glede na to, da se LRK šteje za državo v razvoju, Kanada pa ne, je bilo ugotovljeno, kot je navedeno v zgornji uvodni izjavi (43), da je kvaliteta kanadskih in kitajskih izdelkov primerljiva. Na podlagi preverjanj na kraju samem pri kitajskih in kanadskih proizvajalcih je bilo sklenjeno, da ni pomembnejših razlik med proizvodnimi napravami in metodami kitajskih in kanadskih proizvajalcev. Zaradi tega status LRK kot države v razvoju v tem smislu ni pomemben dejavnik, zaradi česar izbira Kanade kot analogne države ni neprimerna.

(45)

Glede obtožbe, da razmerje med kanadskim proizvajalcem in proizvajalcem Skupnosti poraja dvom glede točnosti in objektivnosti priskrbljenih podatkov, je bilo v preiskavi ugotovljeno, da nima nobene podlage. Komisija je preverila, ali je to razmerje kakor koli povzročilo izkrivljanje cen, vplivalo na stroške proizvodnje in donosnost kanadskega proizvajalca, zlasti med preverjanji podatkov podjetja na kraju samem. Za tovrstna izkrivljanja ni bilo najdenih nobenih dokazov. Komisija je ugotovila, da so bili priskrbljeni podatki točni in zanesljivi in jih je moč uporabiti za namene te preiskave.

(46)

Glede na zgoraj navedeno lahko začasno zaključimo, da Kanada predstavlja primerno analogno državo v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(47)

Na podlagi člena 2(7)(a) osnovne uredbe se je normalna vrednost sodelujočih proizvajalcev izvoznikov določila na podlagi preverjenih informacij, prejetih od proizvajalca v analogni državi, tj. na podlagi cen, ki se plačujejo na domačem trgu Kanade za primerljive proizvodne tipe, saj je bilo ugotovljeno, da so nastale v običajnem trgovinskem toku.

(48)

Posledično je bila normalna vrednost določena kot ponderirana povprečna prodajna cena za nepovezane kupce na tip, s strani sodelujočega proizvajalca v Kanadi.

(49)

Vsa prodaja v izvoz dveh proizvajalcev izvoznikov v Skupnost se je izvršila neposredno neodvisnim kupcem v Skupnosti. Tako je bila izvozna cena določena na podlagi člena 2(8) osnovne uredbe na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih cen. Pri drugih dveh proizvajalcih izvoznikih je bil del njune prodaje v izvoz izveden uvoznikom, s katerimi so izvozniki imeli pogodbeni kompenzacijski dogovor, zaradi česar so bile cene nezanesljive. V teh primerih so bile izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe sestavljene na podlagi cen pri nadaljnji prodaji neodvisnim kupcem v Skupnosti. Opravljene so bile prilagoditve za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški ter za dobiček. Dobiček, uporabljen v ta namen, je bil povprečni dobiček, pridobljen s strani sodelujočih nepovezanih uvoznikov zadevnega izdelka.

(50)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila opravljena na osnovi franko tovarna in na isti stopnji trgovine. Za zagotovitev poštene primerjave, so bile v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevane razlike v faktorjih, za katere se je izkazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen. Na tej podlagi so bila po potrebi izvedena nadomestila za razlike v transportnih stroških, stroških zavarovanja, obdelave in nakladanja, pakiranja, kreditiranja in popustov.

(51)

Glede analogne države Kanade je bilo ugotovljeno, da je bila pri kanadskih ročnih vozičkih za premeščanje palet uporabljena ročna zavora, medtem ko pri večini kitajskih izdelkov ni bila. Zato je bila po členu 2(10)(a) opravljena ustrezna prilagoditev kanadskih cen, da bi se odstranil učinek ročne zavore. Poleg tega so imeli nekateri kanadski izdelki vilice z nižjo višino kot kitajski izdelki. Zato je bila opravljena ustrezna prilagoditev na podlagi člena 2(10)(a) osnovne uredbe glede teh izdelkov, da bi se odstranil učinek te razlike.

(52)

Štirim proizvajalcem izvoznikom, ki jim je bila odobrena PO, je bila ponderirana povprečna vrednost za vsak tip, izvožen v Skupnost, določena za analogno državo, primerjana s ponderirano povprečno izvozno ceno za ustrezajoč tip, izvožen v Skupnost s strani proizvajalcev izvoznikov, kakor je določeno v členu 2(11) osnovne uredbe.

(53)

Za izračun stopnje dampinga za celo državo, ki bi bila uporabna za vse ostale izvoznike v LRK, je Komisija najprej ugotovila raven sodelovanja. Opravljena je bila primerjava med celotnim uvozom zadevnega izdelka, s poreklom iz LRK, kakor ga je zabeležila statistika Eurostat in količino, ki so jo izvozili štirje sodelujoči proizvajalci izvozniki. Glede na to, da je bila celotna količina izvoza, kakor so jo sporočili štirje sodelujoči proizvajalci izvozniki znatno nižja od obsega uvoza, ki jo je zabeležila statistika Eurostat med OP, je bilo začasno zaključeno, da gre za velik obseg nesodelovanja (okoli 47 % celotnega uvoza zadevnega izdelka v Skupnost). Da ne bi imeli proizvajalci izvozniki koristi od svojega nesodelovanja in ker ni bilo pokazateljev, da je stopnja dampinga nesodelujočih proizvajalcev nižja, je bila stopnja dampinga za celotno državo določena kot povprečje stopenj dampinga, določenih za proizvodne tipe sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki se največ izvažajo, in ki je bila višja kot najvišja posamezna stopnja dampinga, določena za sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(54)

Začasne stopnje dampinga, ki so izražene kot odstotek od neto cene franko meja Skupnosti, brez plačanih dajatev so:

(55)

Preiskava je na podlagi informacij, ki so jih predložila sodelujoča podjetja, pokazala, da so med OP ročne vozičke za premeščanje palete proizvedli:

Možno je, da obstajajo tudi drugi zelo majhni proizvajalci z nepomembnim obsegom proizvodnje, ki niso sodelovali v preiskavi.

(56)

Zato je bilo začasno zaključeno, da ročni vozički za premeščanje palet predstavljajo proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(57)

Pritožbo so vložili štirje proizvajalci, Bolzoni SpA, BT Products AB, Franz Kahl GmbH in Pramac Lifters SpA, ki so sodelovali v preiskavi. Skupaj ti proizvajalci predstavljajo več kot 60 % skupne proizvodnje Skupnosti ročnih vozičkov za premeščanje palet. Zato se šteje, da predstavljajo „industrijo Skupnosti“ v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe in bodo tako imenovani tudi v nadaljnjem besedilu.

(58)

Poraba Skupnosti je temeljila na kombiniranem obsegu celotnega izvoza ročnih vozičkov za premeščanje palet v Skupnost, na podlagi statistike Eurostat, celotne preverjene prodaje industrije Skupnosti in prodaje še enega proizvajalca Skupnosti, ki je prenehal s proizvodnjo leta 2004.

(59)

Poraba ročnih vozičkov za premeščanje palet Skupnosti je bila približno 493 000 enot med OP. Ta številka je za 17 % višja kot na začetku obravnavanega obdobja.

(60)

Na podlagi podatkov Eurostat se je obseg uvoza iz LRK znatno povečal v obravnavanem obdobju, tj. za 138 %. Povečanje uvoza je bilo zlasti zabeleženo med leti 2002 in 2003, ko se je povečal za 51 %.

(61)

Tržni delež dampinškega uvoza se je ostro povečal za več kot 100 % v obravnavanem obdobju. Ta povečani tržni delež je bil v celoti vzet od deleža, ki ga je prej imela industrija Skupnosti.

(62)

Po podatkih Eurostat se je povprečna cena dampinškega uvoza iz LRK zmanjšala med letom 2000 in OP za 34 %. Cene so ostale stabilne do 2001, se potem zmanjšale za 12 % v 2002 in nato še nadalje zmanjšale za še 25 % med leti 2002 in 2003.

(63)

Komisija je analizirala podatke o cenah za OP, da bi ugotovila nelojalno nižanje cen. Ponderirana povprečna neto cena franko tovarna za nepovezane kupce industrije Skupnosti, po odštetju popustov in rabatov se je primerjala s ponderirano povprečno uvozno ceno sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki izvažajo primerljive tipe na istem nivoju trgovine, tj. prodaja distributerjem. Uvozne cene so bile na ravni CIF in opravljena je bila ustrezna prilagoditev za vključitev vseh carin, ki se običajno plačajo pri uvozu. V dveh primerih, ko sta imela izvoznika pogodbeni kompenzacijski dogovor s kitajskimi proizvajalci izvozniki, so bile uporabljene cene pri nadaljnji prodaji nepovezanim kupcem teh uvoznikov.

(64)

Na tej podlagi je bil začasno ugotovljeno nelojalno nižanje cen za uvoz iz LRK. Stopnja nelojalnega nižanja cen, izražena kot odstotek povprečne prodajne cene industrije Skupnosti, je bila pri vseh proizvajalcih izvoznikih nad 55 %.

(65)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled vpliva dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti vključeval oceno vseh ekonomskih faktorjev in pokazateljev, ki imajo vpliv na stanje industrije od leta 2000 (osnovno leto) do OP.

(66)

Med obravnavanim obdobjem se je proizvodnja industrije Skupnosti zmanjšala za 33 %. Ker je proizvodna zmogljivost ostala bolj ali manj nespremenjena, se je v istem obdobju izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala sorazmerno s proizvodnjo.

(67)

Kot posledica upadle prodaje, so se skupno stopnje zalog malce povečale. Kljub temu, pa je preiskava pokazala, da razvoj zalog ni posebno pomemben kazalec gospodarskega stanja industrije Skupnosti, saj proizvajalci Skupnosti na splošno proizvajajo na podlagi posebnih naročil, zaradi česar so zaloge običajno blago, ki čaka, da bo odposlano kupcem.

(68)

Čeprav se je poraba Skupnosti med letom 2000 in OP povečala, se je obseg prodaje industrije Skupnosti znatno zmanjšal. Posledično je močno padel njen tržni delež, kot je prikazano zgoraj. To je treba gledati v primerjavi z razvojem uvoza iz LRK, katerega tržni delež se je v obravnavanem obdobju močno povečal.

(69)

Industrija Skupnosti je izgubila 34 % svojega tržnega deleža med letom 2000 in OP.

(70)

Cene na enoto lastne proizvodnje industrije Skupnosti za prodajo nepovezanim kupcem v Skupnosti so v obravnavanem obdobju upadle. Upad je bil zlasti zabeležen med letoma 2001 in 2003, ko so prodajne cene upadle za 6 %.

(71)

Na tem trgu so ceno tradicionalno določali kvaliteta izdelka, nudenje kasnejših storitev in garancije, ki so jih zagotavljali proizvajalci. V obravnavanem obdobju pa se je stanje radikalno spremenilo in cena je postala odločilni prodajni dejavnik med OP. Medtem ko so prodajne cene upadle za 8 % med letom 2000 in OP, se je strošek na enoto proizvodnje povečal, saj je zlasti med OP rasla cena glavne surovine, jekla, ki predstavlja pomemben del stroškov proizvodnje.

(72)

Ker cene industrije Skupnosti niso bile kos porastu stroškov proizvodnje, zaradi zaustavitve cen, povezanih z dampinškim uvozom, je industriji Skupnosti padla donosnost.

(73)

Preiskava je pokazala, da dampinški uvoz nelojalno niža povprečno zmanjšano ceno industrije Skupnosti za več kot 59 % v OP (glej uvodno izjavo (64) zgoraj). To nelojalno nižanje cen jasno vodi k cenam industrije Skupnosti, ki povzročajo izgubo v času, ko bi se morale povečati, da bi pokrili povečane stroške.

(74)

Med letom 2000 in OP, ko se je poraba Skupnosti povečala za 17 %, je obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti upadel za 24 %. Industrija Skupnosti je izgubila 12 odstotnih točk tržnega deleža, pri čemer je, kakor je prikazano zgoraj, dampinški uvoz pridobil 29 odstotnih točk tržnega deleža v istem obdobju.

(75)

Donosnost industrije Skupnosti je v obdobju močno upadla, kar je povzročilo izgube v letu 2002, stanje pa se je dodatno poslabšalo med letom 2003 in OP.

(76)

V obravnavanem obdobju so se opravile večje investicije, zlasti v letih 2001 in 2002. Treba je opozoriti, da so proizvajalci Skupnosti dobro uveljavljena podjetja, z dolgoletno tradicijo v proizvodnji ročnih vozičkov za premeščanje palet. Zato so bile nadomestne investicije, ki so predstavljale večji del investicij, potrebne za ohranitev konkurenčnosti.

(77)

Zaradi spremembe tržnih pogojev oziroma natančneje upada prodajnih cen, so bile nove investicije med OP večinoma odložene ali odpovedane, kljub porastu porabe Skupnosti.

(78)

Donosnost investicij, izražena v neto dobičku industrije Skupnosti in neto knjižni vrednosti njenih investicij, je sledila trendu donosnosti in upadla za 1 063 % med obravnavanim obdobjem.

(79)

Tokovi denarja industrije Skupnosti so upadli za 385 % med obravnavanim obdobjem, v skladu s trendom donosnosti.

(80)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je postalo za industrijo Skupnosti vedno težje zbirati kapital v obravnavanem obdobju, zlasti zaradi čedalje večjih izgub proti koncu tega obdobja in v OP.

(81)

Zaposlitev pri podobnih izdelkih je v obravnavanem obdobju upadla. Produktivnost na zaposlenega (določena na podlagi števila proizvedenih enot, deljeno s številom zaposlenih) je upadla med letoma 2000 in 2002 za 11 % in med letom 2003 in OP še za 3 %. Vendar pa je razlog tega hitrejši upad obsega proizvodnje in ne zaposlitev. Povprečni stroški dela na zaposlenega, ki odražajo plače, se niso povečali z inflacijo, ampak so v obravnavanem obdobju ostali stabilni.

(82)

Proizvajalci Skupnosti so skušali racionalizirati proizvodnjo z zaprtjem tovarn in zmanjšanjem števila zaposlenih. Proizvajalci Skupnosti so imeli možnost omejiti število presežkov s prestavitvijo dela delovne sile v bolj donosne dejavnosti njihovih podjetij.

(83)

Vpliv obsega dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti ni zanemarljiv ob upoštevanju obsega in cen zadevnega uvoza.

(84)

Poleg tega ni pokazateljev za to, da bi si industrija Skupnosti opomogla od preteklega dampinga ali subvencioniranja, v obdobju OP.

(85)

Med obravnavanim obdobjem se je prisotnost poceni dampinškega uvoza iz LRK na trgu Skupnosti močno povečala in vsi pomembni kazalci škode v stanju industrije Skupnosti kažejo na negativen razvoj.

(86)

Nekateri kazalci so se v obravnavanem obdobju močno poslabšali. Tako je bilo pri obsegu proizvodnje, obsegu prodaje, tržnem deležu, donosnosti, donosnosti investicij in denarnih tokovih.

(87)

Ob upoštevanju vseh dejavnikov, zlasti padca tržnega deleža industrije Skupnosti ob povečanju porabe in velike finančne izgube, ki so vodile k padanju investicijskih stopenj med OP, je bilo začasno ugotovljeno, da je industrija Skupnosti utrpela materialno škodo v smislu člena 3(1) in 3(5) osnovne uredbe.

(88)

Komisija je v skladu s členom 3(6) in 3(7) osnovne uredbe preverila, ali je dampinški uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet s poreklom iz LRK povzročil materialno škodo industriji Skupnosti. Preverjeni so bili tudi drugi znani dejavniki, poleg dampinškega uvoza, ki bi prav tako lahko škodili industriji Skupnosti, da bi se zagotovilo, da potencialna škoda, ki bi jo lahko povzročili ti dejavniki, ne bi bila pripisana dampinškemu uvozu.

(89)

Dampinški uvoz iz LRK se je v obravnavanem obdobju povečal za 138 %. To povečanje je bilo hitrejše kot povečanje porabe Skupnosti, ki se je povečala za 17 % v istem obdobju. Povečan uvoz in naraščajoča poraba sta sovpadala z upadom obsega prodaje industrije Skupnosti. Tržni delež dampinškega uvoza se je v obravnavanem obdobju povečal za več kot 100 %. Ta povečan tržni delež uvoza je sovpadal s sorazmernim padcem tržnega deleža industrije Skupnosti v OP. Zato je jasno, da je uvoz prevzel del tržnega deleža, ki ga je izgubila industrija Skupnosti.

(90)

Povečan uvoz je tudi nelojalno znižal cene industrije Skupnosti z velikimi stopnjami, zaradi česar je mogoče utemeljeno trditi, da je bil odgovoren za padec cen, kar je povzročilo izgube industriji Skupnosti. Nizke cene dampinškega uvoza so prav tako povzročile zaustavitev cen in industrija Skupnosti ni mogla povečati svojih cen, da bi tako pokrila povečanje stroškov. Poleg tega industrija Skupnosti ni mogla povečati izkoriščenosti svojih zmogljivosti, kar bi bilo pričakovano, glede na povečanje porabe, ki se je zgodila v obravnavanem obdobju.

(91)

Zato je mogoče začasno zaključiti, da je pritisk zadevnega uvoza, ki je močno povečal njegov obseg in tržni delež in je potekal po nizkih, dampinških cenah, igral odločilno vlogo pri povzročitvi poslabšanja stanja industrije Skupnosti, zlasti v smislu izgubljene prodaje in tržnega deleža, donosnosti, donosnosti investicij in možnosti zbiranja kapitala.

(92)

Ugotovljeno je bilo, da je izvoz industrije Skupnosti v OP upadel. Vendar pa je obseg izvoza izven Skupnosti predstavljal samo 11 % skupne prodajne količine industrije Skupnosti. Povprečno so bile izvozne cene nižje od cen Skupnosti v obravnavanem obdobju. Vendar pa je bistveni razlog za to različna mešanica izdelkov. Opozoriti je treba, da je prisotnost kitajskih proizvajalcev na izvoznih trgih vodila k zmanjšanju dobičkov v izvozu industrije Skupnosti. Vendar pa je v nasprotju s prodajo Skupnosti, izvoz vseeno zagotavljal manjši dobiček do OP in zato ni mogel pomembneje prispevati k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(93)

Ob upoštevanju majhnega prispevka prodaje v izvoz k skupnemu poslovanju industrije Skupnosti, se ta ne more šteti kot dejavnik, ki je povzročil materialno škodo zadevnim podjetjem.

(94)

Ugotovljeno je bilo, da so bile v obravnavanem obdobju opravljene velike investicije. Večje investicije v letih 2001 in 2002 so bile načrtovane vse od leta 1999, kar je pred velikopoteznim vstopom Kitajske na trg Skupnosti in bi bile običajno dobre odločitve, če bi ne bilo dampinškega uvoza. Poleg tega so večji del investicij sestavljale nadomestne investicije.

(95)

Glede uvoza iz drugih tretjih držav, ta ne more biti vzrok materialne škode, saj zelo malo uvoza prihaja iz drugih držav in ne iz LRK. Drug uvoz predstavlja samo 11 % celotnega uvoza in njegovega tržnega deleža, ki je od leta 2000 upadel in je v OP znašal samo 4 %.

(96)

Preiskava je tudi pokazala, da širitev Skupnosti ni spremenila teh ugotovitev, ki so temeljile na „starih“ petnajstih državah članicah. V novih državah članicah ni večje proizvodnje, ampak samo manjši proizvajalci na Poljskem, Češkem, Slovaškem in v Sloveniji.

(97)

Nekaj zainteresiranih strank je trdilo, da je bila škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti posledica preferencialnega menjalnega tečaja Euro/USD za kitajske proizvajalce.

(98)

V konkretnem primeru zadevnega izdelka je uvoz iz držav razen LRK profitiral tudi od podražitve eura. Vendar pa je njegov obseg upadel med obravnavanim obdobjem, medtem ko se je uvoz iz LRK v istem obdobju povečal za 138 %. Čeprav se samo po sebi ne more izključiti, da je podražitev eura v razmerju do USD lahko ugodno vplivala na uvoz zadevnega izdelka iz LRK, pa dejstvo da nihanje valut ni vplivalo na uvoz iz drugih držav kaže, da tega ni mogoče šteti kot vzrok za vzpon dampinškega uvoza iz LRK.

(99)

Nekatere zainteresirane stranke so prav tako trdile, da je industrija Skupnosti nudila izdelke nekaterim svojim največjim kupcem po cenah, ki so močno nižje od tistih za ročne vozičke za premeščanje palet, s poreklom iz LRK. Po njihovem mnenju je razlog v tem, da se ročni vozički za premeščanje palet uporabljajo kot „prodajno orodje“ za večje in dražje opreme za ravnanje z materiali. To bi lahko povzročilo škodo, katero domneva industrija Skupnosti.

(100)

Ugotovljeno je bilo, da se ročni vozički za premeščanje palet v resnici pogosto uporabljajo kot „prodajno orodje“, da bi prepričali kupce v nakup večjega števila ročnih vozičkov za premeščanje palet in/ali dražjo opremo za ravnanje z materiali. Vendar pa ni pokazateljev, ki bi kazali na to, da gre za večje količine ali da se prodajajo po posebno nizkih cenah.

(101)

Uvozniki Skupnosti so zatrjevali, da škodo industriji Skupnosti med drugim povzročajo dajanje nizko kakovostnih izdelkov na trg Skupnosti in zunanje izdelovanje delov.

(102)

Preiskava je dejansko pokazala, da so nekateri proizvajalci Skupnosti dali na trg nove modele nižje kakovosti in po nižji ceni v primerjavi z njihovimi standardnimi modeli. Vendar vztrajajo pri tem, da je to posledica velikega priliva dampinškega uvoza iz LRK teh izdelkov in ne normalnega razvoja trga.

(103)

Proizvajalci Skupnosti enak razlog navajajo za zunanje izdelovanje nekaterih delov. Prisiljeni so maksimirati dobiček in zmanjšati izgubo, medtem ko kitajski damping še traja.

(104)

Preiskava je pokazala, da so velike količine dampinškega izvoza povzročile znatni padec cen industrije Skupnosti, medtem ko se je ta neuspešno borila za ohranitev tržnega deleža in zadovoljivo izkoriščenost zmogljivosti, v glavnem zaradi kitajskega nelojalnega nižanja cen in zaustavitve cen. V istem obdobju je obseg uvoza iz LRK in njihovega trga še naprej močno naraščal. Komisija je začasno zaključila, da je kitajski uvoz glavni, če ne edini vzrok škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(105)

Glede na zgornjo analizo, ki je ustrezno razločila med in ločila učinke, če so obstajali, vseh znanih dejavnikov stanja industrije Skupnosti od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se začasno zaključi, da ti dejavniki niso v materialnem smislu prispevali k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Zato se začasno zaključi, da je vso materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, kot je bila izkazana s poslabšanjem vseh škodnih kazalcev in zlasti z izgubo, negativnimi donosi prodaje in investicij in težavami pri zbiranju kapitala, povzročil dampinški uvoz, s poreklom iz LRK.

(106)

Komisija je preverila, ali kljub začasnemu zaključku o obstoju škodljivega dampinga, obstajajo tehtni razlogi, ki bi vodili k temu, da sprejetje posebnih ukrepov v tem konkretnem primeru ni v interesu Skupnosti. V ta namen in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe so bili upoštevani vsi vplivi možnih ukrepov na stranke, vključene v ta postopek in tudi posledice nesprejetja ukrepov, na podlagi vseh predloženih dokazov.

(107)

V preteklosti je bila industrija Skupnosti sestavljena iz velikega števila tako malih kot velikih proizvajalcev ročnih vozičkov za premeščanje palet. Preiskava je pokazala, da je nekaj podjetij prenehalo s proizvodnjo že prej, med ali takoj po obravnavanem obdobju. Nekaj od teh bivših proizvajalcev je spremenilo bistvo svojega delovanja in zdaj delujejo kot uvozniki/trgovci z zadevnim izdelkom. Štiri podjetja, ki predstavljajo industrijo Skupnosti, so prav tako morala sprejeti občutne reorganizacijske ukrepe, kot so zaprtje proizvodnih tovarn in izvajanje obširnih politik delovnih presežkov med 2003 in OP.

(108)

Po uvedbi protidampinških ukrepov se pričakuje tako rast obsega prodaje kot prodajnih cen industrije Skupnosti na trgu Skupnosti. To bo izboljšalo donosnost industrije Skupnosti in odstranilo grožnjo nadaljnjih zapiranj. Poleg tega se predvideva ponovno odprtje tovarn, ki jih je bilo treba zapreti, z novimi možnostmi zaposlovanja.

(109)

Po drugi strani pa je zelo verjetno, da se bo negativni trend industrije Skupnosti nadaljeval, v primeru, če ukrepi ne bi bili sprejeti. Industrija Skupnosti bo kratkoročno verjetno še naprej izgubljala tržni delež in izgube se bodo večale. Dolgoročno gledano bo industrija Skupnosti prenehala obstajati.

(110)

Nobeden od dobaviteljev ročnih vozičkov za premeščanje palet v tej preiskavi ni bil predstavljen, saj vprašalniki niso bili izpolnjeni. Vendar je kljub temu jasno, da bi nesprejetje ukrepov resno vplivalo na več dobaviteljev in bi verjetno morali prenehati s poslovanjem. Razlog je v tem, da so ti mali dobavitelji delov za proizvodnjo hidravlik ali dobavitelji koles, odvisni od prodaje delov proizvajalcem ročnih vozičkov za premeščanje palet Skupnosti.

(111)

Veliko nepovezanih uvoznikov/trgovcev je izpolnilo vprašalnik v roku in sodelovalo v preiskavi. Vsi so ugovarjali uvedbi ukrepov.

(112)

Uvozniki/trgovci, ki so predstavljeni v tem primeru, se močno razlikujejo glede na svojo velikost in pomembnost poslovanja z ročnimi vozički za premeščanje palet za njihovo dejavnost. Res je, da je malo število uvoznikov/trgovcev precej odvisnih od poslovanja z ročnimi vozički za premeščanje palet, ki lahko predstavlja do 95 % njihovega prometa. Vendar pa je preiskava za večino uvoznikov in trgovcev pokazala, da prodaja ročnih vozičkov za premeščanje palet, predstavlja manj kot 3 % njihovega celotnega prometa. Če bi bili uvedeni protidampinški ukrepi, ni verjetno, da bi bili ti trgovci resno prizadeti, saj poslovanje z ročnimi vozički za premeščanje palet ni njihova osnovna dejavnost in je za njih zelo lahko zamenjati portfelj izdelka. Poleg tega je ali je bilo veliko od teh uvoznikov/trgovcev kupcev industrije Skupnosti in lahko po potrebi zamenjajo svoje poslovanje, če bi bili ukrepi uvedeni.

(113)

Uvozniki so prav tako zagovarjali stališče, da je proizvodnja Skupnosti nezadostna glede na povpraševanje in je zato uvoz potreben. Prav tako so trdili, da proizvajalci Skupnosti ne zagotavljajo enake kakovosti in fleksibilnosti v zvezi z dobavo zadevnega izdelka. Jasno je, da proizvodnja Skupnosti ne more zadostiti potrebam porabnikom v Skupnosti, vendar pa v Skupnosti obstaja še velika neizkoriščena zmogljivost, poleg tega pa obstajajo še drugi viri uvoza, ki bi lahko nadomestili nekaj od izpada. Poleg tega namen protidampinških ukrepov ni odstranitev dampinškega uvoza, ampak zagotoviti, da v Skupnost prihajajo po lojalnih cenah.

(114)

Zato se začasno zaključi, da v primeru uvedbe ukrepov, ti ne bodo pomembno vplivali na položaj nepovezanih uvoznikov in trgovcev z ročnimi vozički za premeščanje palet v Skupnosti.

(115)

Med večje uporabnike vozičkov za premeščanje palet se uvrščajo skladišča, supermarketi, transportna in obdelovalna podjetja. Ti uporabniki so bili glede uvedbe ukrepov nevtralni. Poleg tega ni bil predložen noben element možnega učinka protidampinških ukrepov na njihovo poslovanje. V vsakem primeru se šteje, da so ročni vozički za premeščanje palet manjšega pomena za njihovo poslovanje.

(116)

Odsotnost nadaljnjega sodelovanja uporabnikov v tem primeru vodi k začasnemu zaključku, da protidampinški ukrepi ne bodo imeli večjega vpliva na položaj uporabnikov v Skupnosti.

(117)

Ugotovljeno je bilo, da je stanje izgube industrije Skupnosti izviralo iz nezmožnosti konkuriranja z dampinškim uvozom izdelkov po nelojalno nizkih cenah.

(118)

Obstaja prepričanje, da bo uvedba ukrepov ponovno vzpostavila lojalno konkurenco na trgu. Industrija Skupnosti bo tako lahko vsaj povečala obseg prodaje in morda v omejenem obsegu tudi prodajne cene, s čimer bo ustvarila potrebno stopnjo donosa, kar bo upravičilo investicije v proizvodne naprave. Neuvedba ukrepov bi resno ogrozila obstoj industrije Skupnosti, zaradi česar bi se zmanjšala ponudba in konkurenca v razmerju do uporabnikov.

(119)

Na podlagi zgoraj navedenega se začasno zaključi, da uvedba začasnih protidampinških ukrepov ne bi bila v nasprotju z interesom Skupnosti.

(120)

Glede na začasne zaključke, sprejete v zvezi z dampingom, škodo, vzroki in interesom Skupnosti, bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da bi preprečili nadaljnjo škodo, ki jo industriji Skupnosti povzroča dampinški uvoz.

(121)

Pri določitvi stopnje začasnih ukrepov se je upoštevala tako ugotovljena stopnja dampinga kot znesek dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(122)

Začasni ukrepi se uvedejo na stopnji, ki je zadostna za odpravo škode, ki jo je povzročil ta uvoz, brez preseganja ugotovljene stopnje dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo upoštevano, da morajo ukrepi omogočiti industriji Skupnosti pokritje stroškov proizvodnje in pridobiti dobiček pred odbitkom davka, ki bi ga razumno lahko dosegla industrija istega tipa pri prodaji podobnega izdelka v Skupnosti, pod normalnimi konkurenčnimi pogoji, tj. brez dampinškega uvoza. Profitna marža pred odbitkom davka, ki se je uporabila za ta izračun je bila 5 % prometa, saj je bilo prikazano, da bi bila to stopnja dobička, ki bi jo lahko razumno pričakovali, če ne bi bilo škodljivega dampinga, saj je bila to stopnja dobička industrije Skupnosti pred močnim povečanjem kitajskega uvoza v Skupnost v obravnavanem obdobju. Na tej osnovi je bila izračunana neškodljiva cena industrije Skupnosti podobnega izdelka. Neškodljiva cena je bila pridobljena s prištetjem zgoraj navedene 5 % profitne marže stroškom proizvodnje.

(123)

Potrebno zvišanje cene je bilo potem določeno na podlagi primerjave med ponderirano povprečno uvozno ceno, kakor je bila določena za izračune nelojalnega nižanja cen s povprečno neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Skupnosti prodajala na trgu Skupnosti. Morebitna razlika med tema dvema je bila izražena kot odstotek povprečne uvozne vrednosti CIF. Ta razlika je bila v vseh primerih višja od ugotovljene stopnje dampinga.

(124)

Ker je stopnja odprave škode višja od določene stopnje dampinga, morajo začasni ukrepi temeljiti na slednji, v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe. Stopnja začasne protidampinške dajatve za LRK mora biti:

(125)

Posamezna stopnja protidampinške dajatve za podjetja, kakor je opredeljena v tej uredbi, je določena na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje, ki je bilo ugotovljeno med to preiskavo, v zvezi s temi podjetji. Te stopnje dajatve (v nasprotju z dajatvijo za celo državo, ki se uporablja za „vsa druga podjetja“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov, s poreklom v zadevni državi in ko jih proizvajajo podjetja in tako posebni navedeni pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja kako drugo podjetje, ki ni posebej omenjeno v postopkovnem delu te uredbe, z navedbo imena in sedeža, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so posebej navedeni, ne morejo koristiti teh stopenj in za njih veljajo stopnje dajatve, ki se uporabljajo za „vsa druga podjetja“.

(126)

Vse zahteve za uporabo teh posameznih stopenj dajatev za podjetja (npr. po spremembi imena subjekta ali po vzpostavitvi novih proizvodnih ali prodajnih subjektov) se nemudoma naslovijo na Komisijo (3) skupaj z vsemi pomembnimi informacijami, zlasti morebitne spremene dejavnosti podjetja, povezane s proizvodnjo, domačo in izvozno prodajo, povezano z npr. to spremembo imena ali to spremembo v proizvodnih in prodajnih subjektih. Komisija bo po posvetovanju s svetovalnim odborom po potrebi ustrezno spremenila Uredbo, tako da bo spremenila seznam podjetij, ki koristijo posamezne stopnje dajatev.

(127)

Zaradi dobrega delovanja uprave se določi rok, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku, navedenem v obvestilu o sprožitvi postopka, pisno navedejo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev iz te uredbe začasne in jih je za dokončno določitev dajatev potrebno ponovno proučiti –

Evropska Komisija

Generalni direktorat za trgovino

Direktorat B

J-79 5/17

Rue de la Loi/Wetstraat 200

B-1049 Bruselj

28.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/37

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrščanjem blaga, navedenega v prilogi k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali dodaja kombinirani nomenklaturi dodatne pododdelke in je določena s posebnimi določbami Skupnosti zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

V skladu z navedenimi splošnimi pravili je treba blago, navedeno v stolpcu 1 preglednice iz priloge, uvrstiti pod oznako KN, navedeno v stolpcu 2, zaradi utemeljitev, navedenih v stolpcu 3.

(4)

Primerno je zagotoviti, da se lahko po določbah iz člena 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (2) imetnik za obdobje treh mesecev še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in ki niso v skladu z določbami te uredbe.

(5)

Uvrstitev „avdiofrekvenčnih naprav“ v Uredbi Komisije (ES) št. 955/98 z dne 29. aprila 1998 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (3) je povzročila uvrščanje tako imenovanih „sistemov za hišni kino“ pod oznako KN 8543 89 95. Ker takšno uvrščanje ni v skladu z uvrščanjem, predpisanim v prilogi k tej uredbi, se mora obravnavati kot nepravilno.

(6)

Glede na to je treba ustrezno spremeniti Uredbo (ES) št. 955/98.

(7)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

28.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/41

(1)

Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1784/2003 in člen 14(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 določata, da se razlika med kotiranji ali cenami na svetovnem trgu za proizvode, ki so navedeni v členu 1 vsake od teh uredb, in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o skupnih izvedbenih pravilih za odobravanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in merilih za določitev vsote takih nadomestil (3), navaja izdelke, za katere naj bi se določila stopnja nadomestila, se uporablja, če so ti izdelki izvoženi v obliki blaga iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1784/2003 ali iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1785/2003, kakor je ustrezno.

(3)

V skladu s prvim pododstavkom člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1520/2000, je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Vnaprej določene visoke stopnje nadomestil lahko ogrozijo obveznosti, ki so bile sprejete v zvezi z nadomestili, ki se jih lahko dodeli za izvoz kmetijskih proizvodov v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi. Zato je treba v takih okoliščinah sprejeti previdnostne ukrepe, vendar tako, da se ne prepreči sklepanja dolgoročnih pogodb. Določitev posebne višine nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča doseganje teh različnih ciljev.

(5)

Ob upoštevanju poravnave med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike glede izvoza testenin Skupnosti v Združene države, odobrene z Odločbo Sveta 87/482/EGS (4), je treba razlikovati nadomestilo za blago, ki sodi v oznaki KN 1902 11 00 in 1902 19, glede na predvideno destinacijo.

(6)

V skladu s členoma 4(3) in (5) Uredbe (ES) št. 1520/2000, je treba določiti nižjo stopnjo izvoznega nadomestila, ob upoštevanju višine proizvodnega nadomestila, v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 1722/93 (5), za osnovne zadevne proizvode, uporabljene v predvidenem obdobju proizvodnje blaga.

(7)

Alkoholne pijače se štejejo za manj občutljive na cene žit, ki so uporabljena za njihovo izdelavo. Vendar pa Protokol 19 Akta o pristopu Velike Britanije, Irske in Danske določa, da morajo biti določeni potrebni ukrepi, da se omogoči uporaba žit Skupnosti v izdelovanju alkoholnih pijač, pridobljenih iz žit. Tako je stopnjo nadomestila, uporabljeno za žita, izvožena v obliki alkoholnih pijač, treba prilagoditi.

(8)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1676/2004 z dne 24. septembra 2004 o avtonomnih in prehodnih ukrepih za uvoz nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov po poreklu iz Bolgarije in izvoz nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov v Bolgarijo (6) z veljavnostjo od 1. oktobra 2004 predelani kmetijski proizvodi, ki niso navedeni v prilogi I k Pogodbi ter se izvažajo v Bolgarijo, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(9)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

28.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/45

(1)

V skladu s členom 31(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členih 1(a), (b), (c), (d), (e) in (g) navedene Uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o določitvi skupnih izvedbenih pravil za dodeljevanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določanje višine takšnih nadomestil (2), opredeljuje proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporabi, kadar se ti proizvodi, izvozijo kot blago, navedeno v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1255/1999.

(3)

V skladu s prvim pododstavkom člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1520/2000 je treba stopnjo nadomestila na 100 kg za vsakega od zadevnih osnovnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Vendar pa pri nekaterih mlečnih izdelkih, izvoženih kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, obstaja nevarnost, da bi bile v primeru vnaprejšnje določitve visokih stopenj nadomestil zaveze, sprejete v zvezi s temi nadomestili, lahko ogrožene. Da bi se izognili tej nevarnosti, je treba sprejeti ustrezne preventivne ukrepe, ne da bi pri tem ovirali sklepanje dolgoročnih pogodb. Določitev posebnih stopenj nadomestil za vnaprejšnje določanje nadomestil za te proizvode bi morala omogočiti izpolnitev teh dveh ciljev.

(5)

V skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 1520/2000 je treba pri določanju stopnje nadomestila po potrebi upoštevati proizvodna nadomestila, pomoči ali druge ukrepe z enakim učinkom, ki se v vseh državah članicah v skladu z uredbo o skupni ureditvi trga za zadevni proizvod uporabljajo za osnovne proizvode, naštete v Prilogi A k Uredbi (ES) št. 1520/2000, ali za izenačene proizvode.

(6)

Člen 12(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva plačilo pomoči za posneto mleko, pridelano v Skupnosti in predelano v kazein, če tako mleko in iz njega proizveden kazein izpolnjujeta določene pogoje.

(7)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (3), morata biti maslo in smetana gospodarskim panogam, ki proizvajajo nekatere vrste blaga, na voljo po znižanih cenah.

(8)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1676/2004 z dne 24. septembra 2004 o sprejetju avtonomnih in prehodnih ukrepov v zvezi z uvozom nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Bolgarije in izvozom nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov v Bolgarijo (4) z veljavnostjo od 1. oktobra 2004, predelani kmetijski proizdovi, ki niso našteti v Prilogi I k Pogodbi in ki so izvoženi v Bolgarijo, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(9)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

28.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/48

(1)

Zneski reprezentativnih cen in dodatnih dajatev, ki veljajo za uvoz belega sladkorja, surovega sladkorja in nekaterih sirupov za tržno leto 2004/2005, so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1210/2004 (3). Te cene in dajatve so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 17/2005 (4).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, vodijo do sprememb navedenih zneskov, v skladu s pravili in metodami iz Uredbe (ES) št. 1423/95 –

28.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/50

(1)

Po členu 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 in členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, podanih v členu 1 navedenih uredb, na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti, lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 3072/92 je nadomestila treba določiti ob upoštevanju stanja in prihodnjega gibanja na eni strani razpoložljivosti žit, riža in lomljenega riža ter njihovih cen na trgu Skupnosti, in na drugi strani cen žit, riža, lomljenega riža in žitnih proizvodov na svetovnem trgu. V skladu s temi členi je prav tako treba zagotoviti ravnovesje in naraven razvoj cen in trgovine na trgih žit in riža ter nadalje upoštevati gospodarski vidik predvidenega izvoza in potrebe po izogibanju motnjam na trgu Skupnosti.

(3)

Člen 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1518/95 (3), o uvoznem in izvoznem režimu za proizvode, predelane iz žit in riža, določa posebne kriterije, ki jih je treba upoštevati pri izračunu nadomestil za te proizvode.

(4)

Nadomestilo za nekatere predelane proizvode je treba stopnjevati glede na vsebnost pepela, surovih vlaken, lupin, proteinov, maščob ali škroba v posameznem zadevnem proizvodu, saj je ta vsebnost posebno dober pokazatelj količine osnovnega proizvoda, ki je dejansko vgrajen v predelani proizvod.

(5)

Trenutno ni treba določiti izvoznega nadomestila za manioko, druge tropske korenine in gomolje ali njihovo moko glede na gospodarski vidik morebitnega izvoza in zlasti vrsto in poreklo teh proizvodov. Zaradi zanemarljive udeležbe Skupnosti na svetovnem trgu trenutno ni treba določiti izvoznih nadomestil za nekatera predelana žita.

(6)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(7)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(8)

Nekateri predelani proizvodi iz koruze so lahko toplotno obdelani, kar lahko vodi v odobritev nadomestila, ki ne ustreza kakovosti proizvoda. Poudariti je treba, da ti proizvodi, ki vsebujejo želatiniran škrob, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(9)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

28.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/53

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, podanih v členu 1 navedene uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Člen 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1517/95 z dne 29. junija 1995 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede režimov za izvoz in uvoz krmnih mešanic na osnovi žit in o spremembi Uredbe (ES) št. 1162/95 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (2), določa splošna pravila za izračun zneska takih nadomestil.

(3)

Ta izračun mora upoštevati tudi vsebnost žitnih proizvodov. Zaradi poenostavitve se nadomestilo plača za dve kategoriji „žitnih izdelkov“, in sicer na eni strani za koruzo, na splošno najbolj uporabljeno žito za izvožene krmne mešanice in koruzne proizvode, in na drugi strani za „druga žita“, pri slednjih pridejo v poštev žitni proizvodi, razen koruze in koruznih proizvodov. Nadomestilo se odobri glede na količino žitnih proizvodov, vsebovanih v krmni mešanici.

(4)

Višina nadomestila mora upoštevati tudi možnosti in pogoje za prodajo teh proizvodov na svetovnem trgu, potrebo po preprečevanju motenj na trgu Skupnosti in gospodarski vidik izvoza.

(5)

Zaradi trenutnih razmer na trgu za žita in zlasti pričakovanj glede preskrbe, je treba odpraviti izvozna nadomestila.

(6)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

28.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/55

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 1722/93 z dne 30. junija 1993 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 in (EGS) št. 1418/76 za proizvodna nadomestila v sektorjih žit in riža (3) določa pogoje za odobritev proizvodnega nadomestila. Člen 3 navedene uredbe določa osnovo za izračun. Nadomestilo, izračunano na ta način, po potrebi ločeno za krompirjev škrob, se določi enkrat mesečno in se lahko spremeni, če se cene koruze in/ali žita bistveno spremenijo.

(2)

Proizvodna nadomestila, ki naj jih določa ta uredba, je treba prilagoditi s koeficienti iz Priloge II Uredbe (EGS) št. 1722/93, zato da se določi natančen znesek za izplačilo.

(3)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(a)

0,00 EUR/t za škrob, pridobljen iz koruze, žita, ječmena, ovsa, riža ali lomljenega riža;

(b)

0,00 EUR/t za krompirjev škrob.

28.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/56

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 581/2004 z dne 26. marca 2004 o začetku stalnega javnega razpisa za izvozna nadomestila za določene vrste masla (2) predvideva stalni razpis.

(2)

Na podlagi člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o določitvi postopka razpisa o izvoznih nadomestilih za nekatere mlečne izdelke (3) in po pregledu oddanih ponudb na razpis je ustrezno, da se določi največje izvozno nadomestilo za razpisno obdobje, ki se konča 25. januarja 2005.

(3)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –