PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 10. januarja 2005 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	052	103,3
	204	97,6
	999	100,5
0707 00 05	052	140,0
	999	140,0
0709 90 70	052	125,5
	204	111,3
	999	118,4
0805 10 20	052	47,5
	204	59,1
	220	40,2
	448	34,7
	999	45,4
0805 20 10	204	77,3
	999	77,3
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	052	68,1
	204	47,1
	400	73,6
	464	140,9
	624	78,5
	999	81,6
0805 50 10	052	45,0
	999	45,0
0808 10 80	400	113,1
	404	111,2
	720	61,5
	999	95,3
0808 20 50	400	88,4
	999	88,4

---

(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.

PRILOGA I

Zahtevane informacije v zahtevkih glede uporabe člena 30(1) Direktive 2004/17/ES

1.   Oddelek 1 – Identiteta in položaj prosilca

Člen 30 Direktive 2004/17/ES določa, da zahtevke glede uporabe člena 30(1) oblikujejo države članice ali, če tako določa zakonodaja zadevne države članice, naročniki. Izraz „prosilec“ se tako lahko nanaša, odvisno od primera, na državo članico ali na naročnike. Uporablja se izključno za namen poenostavitve besedila.

1.1   Polno ime in naslov prosilca.

Če podjetja, povezana (1) s prosilcem, opravljajo dejavnost, zajeto s tem zahtevkom, se šteje, da izraz „prosilec“ označuje tako naročnike iz točke 1.1, kot tudi z njimi povezana zadevna podjetja. Zlasti za naslednja oddelka 5 in 6 je torej treba zagotoviti potrebne informacije o tako opredeljenem „prosilcu“.

1.2   Status prosilca: državni naročnik (2), javno podjetje (3) ali zasebno podjetje?

1.3   Za državne naročnike: ali oblikujete zahtevek v imenu in za račun vaše države članice?

Če je tako, zagotovite informacije, ki se zahtevajo za vsako točko oddelkov od 2 do vključno 6. Še posebej v zvezi z oddelkoma 5 in 6, zagotovite za vsako točko teh oddelkov informacije, zahtevane za vsakega naročnika, ki opravlja dejavnost, zajeto s tem zahtevkom. Vendar pa se lahko v primeru velikega števila informacij le-te omeji le na naročnike, ki imajo najmanj 10 % zadevnega geografskega trga (4). Če so si informacije podobne ali enake za več kot enega naročnika, se jih lahko, pod pogojem ustrezne navedbe, združi.

1.4   Za naročnike (državne naročnike, javna podjetja in zasebna podjetja, ki opravljajo eno od dejavnosti iz Direktive 2004/17/ES (5)): navedite določbo nacionalne zakonodaje, ki določa, da lahko naročniki oblikujejo zahtevek v skladu s členom 30.

2.   Oddelek 2 – Opis dejavnosti, zajete s tem zahtevkom

2.1   Opišite dejavnost, za katero se po vašem mnenju uporabljajo pogoji iz člena 30(1) (6).

2.2   Če ne gre za nacionalno ozemlje, navedite ozemlje, na katerem se opravlja dejavnost, ki je predmet tega zahtevka. Navedite le ozemlje, na katerem menite, da so izpolnjeni pogoji iz člena 30(1).

3.   Oddelek 3 – Upoštevni trg

Upoštevni proizvodni trg vključuje vse proizvode in/ali storitve, za katere potrošnik meni, da so zamenljivi ali nadomestljivi zaradi njihovih značilnosti, cene in uporabe, za katero so namenjene (7).

Naslednji dejavniki se običajno štejejo za pomembne pri opredelitvi upoštevnega proizvodnega trga in jih je treba upoštevati pri analizi (8):

—	stopnja fizične podobnosti med upoštevnimi proizvodi in/ali storitvami,

—	vsaka razlika v končni uporabi, za katero se namenijo proizvodi,

—	razlike v ceni med dvema proizvodoma,

—	stroški prehoda od enega proizvoda k drugemu, kadar gre za dva potencialno konkurenčna proizvoda,

—	ugotovljene ali zakoreninjene preference potrošnikov po določeni vrsti ali kategoriji proizvoda,

—	razvrstitve proizvodov (klasifikacije strokovnih združenj itd.).

Upoštevni geografski trg ustreza območju, na katerem zadevni naročniki prispevajo k ponudbi proizvodov in storitev, na katerem so pogoji konkurence dovolj homogeni in ki se lahko loči od sosednih območij zlasti zato, ker so tam pogoji konkurence bistveno drugačni.

Med dejavniki, ki so pomembni pri določanju upoštevnega geografskega trga, so (8):

—	narava in značilnosti zadevnih proizvodov ali storitev,

—	obstoj ovir za vstop,

—	preference potrošnikov,

—	občutne razlike med tržnimi deleži ali občutne razlike v cenah med sosednjimi območji,

—	prevozni stroški.

3.1   Ob upoštevanju zgornjih navedb, razložite opredelitev upoštevnega proizvodnega trga (oziroma trgov), na kateri bi po vašem mnenju morala temeljiti analiza Komisije.

V vašem odgovoru utemeljite vaše ocene ali zaključke ter razložite, kako so bili upoštevani zgoraj navedeni dejavniki. Navedite zlasti posebne proizvode ali storitve, na katere ta zahtevek vpliva neposredno ali posredno, in ugotovite kategorije proizvodov, ki so glede na vašo opredelitev trga substituti.

V vprašanjih, ki sledijo, je/so opredelitev/opredelitve označena/označene z izrazom „upoštevni proizvodni trg/trgi“.

3.2   Razložite opredelitev upoštevnega geografskega trga (oziroma trgov), na kateri bi po vašem mnenju morala temeljiti analiza Komisije. V vašem odgovoru utemeljite vaše ocene ali zaključke ter razložite, kako so bili upoštevani zgoraj navedeni dejavniki. Navedite zlasti geografsko območje, na katerem so naročniki, ki jih zadeva ta zahtevek, aktivni na upoštevnem proizvodnem trgu in, v primeru, če menite, da je upoštevni geografski trg večji od ene države članice, to utemeljite.

V vprašanjih, ki sledijo, je/so opredelitev/opredelitve označena/označene z izrazom „upoštevni geografski trg/trgi“.

4.   Oddelek 4 – Uporaba pravnih aktov iz Priloge XI k Direktivi 2004/17/ES.

4.1   Ali je dejavnost iz tega zahtevka urejena s katerim od pravnih aktov iz Priloge XI k Direktivi 2004/17/ES (9)? Če je tako, navedite akt ali akte nacionalne zakonodaje, s katerim se prenaša zadevna zakonodaja Skupnosti.

5.   Oddelek 5 – Informacije o upoštevnem trgu in dostopu do trga

Ta oddelek se izpolni ne glede na odgovor k zgornji točki 4.1.

5.1   Pojasnite razloge, zaradi katerih menite, da dostop do upoštevnega trga ni omejen.

5.2   Za vsak upoštevni trg, za vsako od zadnjih treh proračunskih let (10) in za vsako od naslednjih ozemelj:

(a)	ozemlje EGP;

(b)	Skupnost kot celota;

(c)	ozemlje držav članic EFTE kot celota;

(d)	vsaka država članica in država članica EFTE, v kateri prosilec opravlja dejavnost, in

(e)	upoštevni geografski trg (11), če prosilec ocenjuje, da gre za različen trg,

zagotovite informacije iz točk 5.2.1 do 5.2.9:

5.2.1   oceno pomembnosti trga glede na vrednost (v eurih) in obseg (v enotah) prodaje (12), z navedbo podlage za izračun in v ta namen uporabljenih virov ter s predložitvijo, če je to mogoče, potrebne dokumentacije za potrditev izračuna;

5.2.2   vrednost in obseg prodaje ter oceno tržnih deležev prosilca;

5.2.3   oceno tržnega deleža glede na vrednost (in po potrebi glede na obseg) vseh konkurentov (vključno z uvozniki), ki imajo najmanj 10 % zadevnega geografskega trga. Zagotovite, če je to mogoče, potrebno dokumentacijo za potrditev izračuna tržnih deležev in navedite ime, naslov, telefonske številke in številke telefaksa teh konkurentov ter ime ali funkcijo osebe, ki je pri njih pooblaščena za stike;

5.2.4   skupno oceno, glede na vrednost in obseg, uvoza na ozemlju EGP ter poreklo uvoza z navedbo:

(a)	deleža tega uvoza, ki ga je mogoče pripisati prosilcu;

(b)	v kolikšni meri ocenjujete, da kvote ter tarifne in netarifne trgovinske ovire vplivajo na ta uvoz;

(c)	v kolikšni meri ocenjujete, da prevozni in drugi stroški vplivajo na ta uvoz;

5.2.5   ovire v trgovini med državami v okviru ozemlja EGP, ki jih predstavljajo:

(a)	prevozni stroški in drugih stroški;

(b)	druge netarifne trgovinske ovire;

5.2.6   način proizvodnje in prodaje proizvodov ali storitev prosilca; navedite, na primer, ali so slednji izdelani lokalno oziroma ali trženje izvajajo lokalna distribucijska omrežja;

5.2.7   primerjava ravni cen prosilca v vsaki državi članici in v vsaki državi EFTA in podobna primerjava ravni cen med Skupnostjo, državami EFTA in drugimi območji, kjer se ti proizvodi izdelujejo (na primer, države Vzhodne Evrope, Združene države Amerike, Japonska ali vsa druga ustrezna območja);

5.2.8   narava in stopnja vertikalne integracije prosilca glede na njegove glavne konkurente;

5.2.9   navedite sredstva ali infrastrukture, ki jih uporabljate skupaj z drugimi naročniki ali za opravljanje več kot ene dejavnosti iz Direktive 2004/17/ES. Kadar je treba za uporabo teh sredstev ali infrastruktur upoštevati posebne pogoje, na primer obveznost zagotavljanja univerzalnih storitev, ali posebne pravice, jih navedite.

5.3   Zagotovite naslednje informacije:

5.3.1   Ali je prišlo v zadnjih petih letih na geografskem trgu upoštevnih proizvodov do pomembnega vstopa (11)? Če je odgovor pritrdilen, navedite, kolikor je to mogoče, ime, naslov, številke telefona in telefaksa zadevnega podjetja ter ime ali funkcijo osebe za stike, in ocenite njegov trenutni tržni delež.

5.3.2   Ali po mnenju prosilca obstajajo podjetja (vključno s tistimi, ki dejavnosti trenutno opravljajo samo na trgih zunaj Skupnosti ali na trgih zunaj EGP), ki bi lahko vstopila na trg? Če je odgovor pritrdilen, navedite razloge, na katerih temelji vaša ocena, ime, naslov, številke telefona in telefaksa zadevnih podjetij ter ime ali funkcijo osebe za stike, in podajte oceno predvidenih rokov njihovega vstopa na trg.

5.3.3   Opišite različne dejavnike, ki vplivajo na vstop na upoštevni trg, tako z vidika geografskega kot proizvodnega trga. Pri tem upoštevajte, če obstajajo, naslednje dejavnike:

(a)	skupne stroške vstopa na trg (raziskave in razvoj, vzpostavitev distribucijski sistemi, promocija, oglaševanje, poprodajnih storitev itd.) ocenjene glede na pomembnega sposobnega konkurenta z navedbo trenutnega tržnega deleža konkurenta;

(b)	zakonske ali regulativne ovire pri vstopu, na primer dovoljena oblasti ali obstoj standardov v kakršnih koli obliki;

(c)	kakršno koli omejitev zaradi obstoja patentov, znanja in izkušenj in drugih pravic iz naslova intelektualne lastnine na trgih ter kakršno koli omejitev zaradi dodeljevanja licenc v zvezi s temi pravicami;

(d)	v kolikšni meri je prosilec pridobitelj ali dajalec licence za patent, znanje in izkušnje in druge pravice na upoštevnih trgih;

(e)	pomen ekonomije obsega za proizvodnjo proizvodov na upoštevnih trgih;

(f)	dostop do virov nabave, na primer razpoložljivost surovin.

Raziskave in razvoj

5.3.4

Navedite pomen raziskav in razvoja za sposobnost podjetja, ki deluje na upoštevnih trgih, da ohranja konkurenčno sposobnost na dolgi rok. Razložite naravo del raziskovanja in razvoja, ki jih je opravil prosilec na upoštevnih trgih. Pri tem upoštevajte naslednje dejavnike, če obstajajo: (a) razvoj in intenzivnost raziskovanja in razvoja (13) na teh trgih in za prosilca; (b) razvoj tehnologije na teh trgih v določenem obdobju primernega trajanja (zlasti razvoj proizvodov in/ali storitev, postopkov izdelave, distribucijskih sistemov itd.); (c) temeljne inovacije na teh trgih, in podjetja, iz katerih te inovacije izvirajo; (d) inovacijski ciklus na teh trgih in v kateri fazi ciklusa je prosilec.

Sporazumi o sodelovanju

5.3.5

V kolikšnem obsegu obstajajo sporazumi o sodelovanju (horizontalni ali vertikalni) na upoštevnih trgih?

5.3.6

Navedite podrobnosti glede najpomembnejših sporazumov o sodelovanju, ki jih je prosilec sklenil na upoštevnih trgih, na primer sporazumov o raziskovanju in razvoju, licenčnih sporazumov, sporazumov o skupni proizvodnji, specializaciji, distribuciji, dolgoročnem oskrbovanju in sporazumov o izmenjavi informacij.

6.   Oddelek 6 – Izpostavljenost konkurenci

V skladu s členom 30(2) Direktive 2004/17/ES se je treba za ugotovitev, ali je dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci, opreti na kriterije, ki so skladni z določbami pogodbe na področju konkurence, kot so značilnosti zadevnega blaga ali storitev, obstoj nadomestnega blaga ali storitev, cene in dejanska ali potencialna prisotnost več kot enega dobavitelja blaga ali zadevnih storitev.

6.1   Pojasnite razloge, zaradi katerih menite, da je dejavnost iz tega zahtevka v celoti izpostavljena konkurenci na upoštevnem proizvodnem trgu oz. trgih na upoštevnem geografskem trgu oz. trgih. Prav tako predložite naslednje informacije:

Splošne pogoje na upoštevnih trgih

6.1.1

Navedite pet glavnih samostojnih dobaviteljev (14) prosilca in delež vsakega od njih v prosilčevi nabavi (surovin ali blaga za proizvodnjo upoštevnih proizvodov). Navedite ime, naslov, številke telefona in telefaksa dobaviteljev ter ime ali funkcijo osebe, ki je pri njih pooblaščena za stike. Navedite tudi podjetja, povezana s prosilcem in delež vsakega od njih v prosilčevi nabavi (surovin ali blaga za proizvodnjo upoštevnih proizvodov). Navedite ime, naslov, številke telefona in telefaksa povezanih podjetij ter ime ali funkcijo osebe, ki je pri njih pooblaščena za stike.

Obliko ponudbe na upoštevnih trgih

6.1.2

Opišite distribucijske poti in mrežo poprodajnih storitev, ki obstaja na upoštevnih trgih. Pri tem upoštevajte, če je primerno, naslednje dejavnike: (a) obstoječe distribucijske sisteme in njihov pomen na teh trgih; V kolikšni meri zagotavljajo distribucijo tretja podjetja ali podjetja, povezana s prosilcem? (b) obstoječe mreže poprodajnih storitev (na primer, storitve vzdrževanja in popravil) in njihov pomen na teh trgih. V kolikšni meri zagotavljajo te storitve tretja podjetja ali podjetja, povezana s prosilcem?

6.1.3

Če je to potrebno, zagotovite oceno skupne proizvodne zmogljivosti na ravni Skupnosti in na ravni EFTE za zadnja tri leta. Kakšna je bila v tem obdobju zmogljivost prosilca in kakšna je bila stopnja uporabe te zmogljivosti?

6.1.4

Zagotovite vse druge informacije, ki se vam zdijo pomembne, v zvezi s to ponudbo.

Oblika povpraševanja na upoštevnih trgih

6.1.5

Navedite pet glavnih samostojnih strank prosilca na upoštevnem trgu in delež vsakega od njih v celotnem prometu z upoštevnimi proizvodi, ki ga je ustvaril prosilec. Navedite ime, naslov, številke telefona in telefaksa ter ime ali funkcijo osebe, pooblaščene za stike pri vsaki od teh strank.

6.1.6

Opišite strukturo povpraševanja in navedite: (a) različna obdobja, skozi katere gredo trgi, na primer: začetno obdobje, razširitev, zrelost in padec ter stopnja predvidene rasti povpraševanja; (b) pomen preferenc strank glede na zvestobo eni znamki, razlikovanja proizvodov in zagotavljanje celotnega obsega proizvodov; (c) stopnjo koncentracije ali razpršenosti trga glede na povpraševanje; (d) razdelitev strank v različne skupine, z opisom „tipične stranke“ v vsaki posamični skupini; (e) pomen pogodb o izključni distribuciji in drugih vrst dolgoročnih pogodb; (f) v kolikšni meri so državni naročniki, javna podjetja ali podobni organi pomembni vir povpraševanja.

6.1.7

Zagotovite ocene glede stopnje aktivnosti potrošnikov glede sprememb dobaviteljev ali ponovnih pogajanj glede pogodb z dobavitelji v zadnjih petih letih. Prav tako navedite za to uporabljene vire in predložite, če je to mogoče, potrebno dokumentacijo za potrditev ocene.

---

(1)  V skladu s členom 23(1) Direktive 2004/17/ES se za povezano podjetje šteje „vsako podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika, v skladu z zahtevami sedme Direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 44(2)(g) Pogodbe, ali pri subjektih, za katere se ne uporablja ta direktiva, vsako podjetje, na katero ima naročnik lahko posredno ali neposredno prevladujoč vpliv v smislu člena 2(1)(b) te direktive ali ki ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika, ali je skupaj z naročnikom pod prevladujočim vplivom drugega podjetja na podlagi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki urejajo njegovo delovanje.“

(2)  V skladu s členom 2(1)(a) Direktive 2004/17/ES državni naročniki „pomenijo državne, regionalne ali lokalne oblasti, subjekte javnega prava in združenja, ki jih sestavljajo en ali več teh oblasti ali en ali več teh subjektov javnega prava. Kot subjekt ‚javnega prava’ se šteje vsak subjekt:

—	ki je ustanovljen samo zato, da zadovoljuje potrebe splošnega interesa in nima industrijske ali tržne narave;

—	ki je pravna oseba in

—

ga pretežno financirajo državne, regionalne ali lokalne oblasti ali drugi subjekti javnega prava ali je njegovo vodstvo pod nadzorom teh subjektov ali pa ima upravo, upravni odbor ali nadzorni svet, katerega več kakor polovico članov imenujejo državne, regionalne ali lokalne oblasti ali drugi subjekti javnega prava;“

(3)  V skladu s členom 2(1)(b) Direktive 2004/17/ES je javno podjetje: „vsako podjetje, na katero imajo lahko državni naročniki neposredno ali posredno prevladujoč vpliv zaradi njihovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje.

Šteje se, da imajo državni naročniki prevladujoč vpliv, če ti naročniki v zvezi z določenim podjetjem neposredno ali posredno:

—	imajo večinski delež vpisanega kapitala podjetja ali

—	nadzorujejo večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdalo podjetje, ali

—	lahko imenujejo več kakor polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.“

(4)  Glej oddelek 3.

(5)  Dejavnosti ali področja se lahko povzamejo kot sledi:

električna energija (proizvodnja, prevoz, distribucija); plin (proizvodnja, prevoz, distribucija); toplota (proizvodnja, prevoz, distribucija); ogljikovodiki (iskanje in črpanje); premog in druga trdna goriva (iskanje in izkopavanje); pitna voda (proizvodnja, prevoz, distribucija); mestni promet (avtobus, podzemna železnica in podobno); železnica (potniški in tovorni promet, zagotavljanje infrastruktur ter njihovo upravljanje/poslovanje); pristanišča (morska ali v celinskih vodah, zagotovitev infrastrukture in njeno upravljanje/poslovanje); letališča (zagotovitev infrastruktur in njihovo upravljanje/poslovanje) in poštne storitve. Za natančnejšo razlago omenjenih dejavnosti glej člene od 3 do 7 Direktive 2004/17/ES.

(6)  

(7)  Kjer je primerno, je treba opisati, ali gre za proizvode, s katerimi se upoštevni proizvodi z lahkoto nadomestijo; popolne substitute, manj popolne substitute ali delne substitute.

Za kateri koli dani proizvod (za potrebe te opredelitve se izraz „proizvod“ nanaša na proizvode ali storitve) obstaja serija substitutov. Ta serija je sestavljena iz vseh substitutov za določen proizvod, torej iz vseh substitutov, ki si jih lahko zamislimo za dani proizvod, t.j. iz vseh proizvodov, ki lahko v večji ali manjši meri izpolnijo potrebe potrošnika. Paleta substitutov se razteza od tistih, ki so zelo blizu (ali popolni) (proizvodi, h katerim bi se potrošniki obrnili takoj, na primer, v primeru zanemarljivega zvišanja cene upoštevnega proizvoda), do substitutov, ki so si zelo daleč (ali nepopolni) (proizvodi, h katerim bi se potrošniki obrnili samo v primeru zelo velikega zvišanja cene upoštevnega proizvoda).

Ko Komisija opredeljuje upoštevni trg, upošteva samo tiste substitute, s katerimi se upoštevni proizvodi z lahkoto nadomestijo. Takšni substituti so tisti, h katerim bi se potrošniki obrnili kot odziv na majhno vendar občutno zvišanje cene upoštevnega proizvoda (recimo 5 %). To Komisiji omogoča, da oceni konkurenčne razmere v okviru upoštevnega trga, sestavljenega iz vseh proizvodov, h katerim bi se potrošniki hitro obrnili.

Vendar pa to ne pomeni, da Komisija ne upošteva omejitev za konkurenčno vedenje zadevnih naročnikov, ki so posledica nepopolnih substitutov [tistih, h katerim se potrošniki ne bi obrnili kot odziv na majhno vendar občutno zvišanje cene upoštevnega proizvoda (recimo 5 %)]. Ti učinki se upoštevajo po tem, ko je trg opredeljen in so tržni deleži določeni.

Za Komisijo je torej pomembno tudi razpolagati z informacijami tako o substitutih, s katerimi se upoštevni proizvodi z lahkoto nadomestijo, kot tudi o manj popolnih substitutih.

[Primer popolnega substituta: proizvodnja električne energije na osnovi premoga in električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov.]

Za delne substitute se štejejo samo proizvodi in storitve, ki se lahko medsebojno nadomestijo samo znotraj določenega geografskega prostora, samo v določenem delu leta ali za samo določene uporabe. [Primeri: potniški promet, železnica, podzemna železnica, tramvaj in avtobus so delno nadomestljivi na nacionalnem nivoju, ker te oblike prometa soobstajajo samo znotraj določenega geografskega prostora. Po drugi strani pa se jih lahko znotraj tega prostora obravnava kot popolne substitute.]

(8)  Ta seznam ni popoln, prosilec se lahko sklicuje tudi na druge dejavnike.

(9)  Priloga XI se glasi, kot sledi:

„A.	PREVOZ ALI DISTRIBUCIJA PLINA ALI TOPLOTE – Direktiva 98/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (UL L 204, 21.7.1998, str. 1).

B.	PROIZVODNJA, PREVOZ ALI DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE – Direktiva 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (UL L 27, 30.1.1997, str. 20).

C.	PROIZVODNJA, PREVOZ ALI DISTRIBUCIJA PITNE VODE –

D.	NAROČNIKI S PODROČJA ŽELEZNIŠKIH STORITEV –

E.	NAROČNIKI S PODROČJA MESTNIH ŽELEZNIŠKIH STORITEV, TRAMVAJA, TROLEJBUSA ALI AVTOBUSA –

F.

NAROČNIKI S PODROČJA POŠTNIH STORITEV – Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (UL L 15, 21.1.1998, str. 14). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

G.	ISKANJE IN ČRPANJE NAFTE ALI PLINA – Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (UL L 164, 30.6.1994, str. 3);

H.	ISKANJE IN IZKOPAVANJE PREMOGA IN DRUGIH TRDNIH GORIV –

I.	NAROČNIKI S PODROČJA MORSKIH PRISTANIŠČ IN PRISTANIŠČ NA CELINSKIH VODAH ALI DRUGE TERMINALNE OPREME – ;

J.	NAROČNIKI S PODROČJA LETALIŠKE INFRASTRUKTURE –.“

(10)  Informacije, zahtevane v rubrikah 5.1.1 in 5.1.2, morajo biti izpolnjeni za vsa ozemlja iz točk (a), (b), (c), (d) in (e).

(11)  Glej oddelek 3.

(12)  Vrednost in obseg trga morata ustrezati proizvodnji, povečani za uvoz in zmanjšani za izvoz, za zadevna geografska območja.

(13)  Intenzivnost raziskovanja in razvoja se določi po stroških raziskovanja in razvoja glede na poročilo o prihodkih od prodaje.

(14)  Samostojni dobavitelji so dobavitelji, ki niso podjetja, povezana s prosilcem. Za opredelitev povezanih podjetij glej opombo 1 v točki 1.1.

PRILOGA II

Primeri obvestil v zvezi z zahtevki v skladu s členom 30 Direktive 2004/17/ES

A.   Zahtevek države članice

Dne … je Komisija prejela zahtevek v skladu s členom 30(4) Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1). Prvi delovni dan, ki sledi prejemu zahtevka, je …

Ta zahtevek, ki ga pošilja (ime zadevne države članice), zadeva (kratka oznaka področja ali zadevne dejavnosti) v tej državi članici. Navedeni člen 30 določa, da se Direktiva 2004/17/ES ne uporablja, če je zadevna dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, na katerih ni omejenega dostopa. Ocena pogojev se izvede izključno glede na Direktivo 2004/17/ES in ne vpliva na uporabo pravil konkurence.

Komisija mora v roku treh mesecev od zgoraj navedenega delovnega dneva sprejeti odločbo o tem zahtevku. Rok torej poteče …

Določbe tretjega pododstavka zgoraj navedenega odstavka 4 se/se ne (2) uporabljajo. Zaradi tega je rok, ki je na voljo Komisiji, po potrebi mogoče podaljšati za en mesec/tri mesece (2). Podaljšanje roka mora biti objavljeno.

B.   Zahtevek naročnika

Dne … je Komisija prejela zahtevek v skladu s členom 30(5) Direktive 2004/17/ES. Prvi delovni dan, ki sledi prejemu zahtevka, je …

Ta zahtevek, ki ga pošilja (ime zadevnega naročnika), zadeva (kratek opis področja ali zadevne dejavnosti) v (oznaka države članice). Navedeni člen 30 določa, da se Direktiva 2004/17/ES ne uporablja, če je zadevna dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, na katerih ni omejenega dostopa. Ocena pogojev se izvede izključno glede na Direktivo 2004/17/ES in ne vpliva na uporabo pravil konkurence.

Komisija mora v roku treh mesecev od zgoraj navedenega delovnega dneva sprejeti odločbo o tem zahtevku. Rok torej poteče …

Rok je po potrebi mogoče podaljšati za tri mesece. Podaljšanje roka mora biti objavljeno.

V skladu z drugim pododstavkom člena 30(6) se na podlagi novih zahtevkov s področja (kratka oznaka področja ali zadevne dejavnosti) v (oznaka zadevne države članice), vloženih pred iztekom roka, predvidenega za ta zahtevek, ne začnejo novi postopki in se torej obravnavajo v okviru tega zahtevka.

---

(1)  UL L 134, 30.4.2004, str. 1. Direktiva, spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1874/2004 (UL L 326, 29.10.2004, str. 17).

(2)  Prečrtajte, kar ne ustreza.

PRILOGA III

Primeri obvestil v zvezi z zahtevki v skladu s členom 30 Direktive 2004/17/ES – Podaljšanje roka

A.   Zahtevek države članice

Dne … je Komisija prejela zahtevek v skladu s členom 30(4) Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1).

Ta zahtevek, ki ga je poslala [ime zadevne države članice] zadeva [kratka oznaka področja ali zadevne dejavnosti] v tej državi članici. Zahtevek je bil objavljen v UL C …/…, z dne … Prvotni rok poteče …

Zaradi [kratka utemeljitev razlogov za podaljšanje] in v skladu z določbami drugega/tretjega stavka člena 30(6) se rok, ki je na voljo Komisiji za sprejem odločbe o tem zahtevku, podaljša za tri mesece/en mesec.

Končni rok poteče …

B.   Zahtevek naročnika

Dne … je Komisija prejela zahtevek v skladu s členom 30(5) Direktive 2004/17/ES.

Ta zahtevek, ki ga je poslal [ime zadevnega naročnika] zadeva [kratek opis področja ali zadevne dejavnosti] v [oznaka države članice]. Zahtevek je bil objavljen v UL C …/…, z dne … Prvotni rok poteče …

Zaradi [kratka utemeljitev razlogov za podaljšanje] in v skladu z določbami iz drugega stavka člena 30(6) se rok, ki je na voljo Komisiji za sprejem odločbe o tem zahtevku, podaljša za tri mesece.

Končni rok poteče …

---

(1)  UL L 134, 30.4.2004, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1874/2004 (UL 326, 29.10.2004, str. 17).

PRILOGA IV

Primeri obvestil v zvezi z zahtevkom v skladu s členom 30 Direktive 2004/17/ES – Uporaba člena 30(1) zaradi nesprejema odločb v predpisanem roku

A.   Zahtevek države članice

Dne … je Komisija prejela zahtevek v skladu s členom 30(4) Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1).

Ta zahtevek, ki ga je poslala [ime zadevne države članice] zadeva [kratka oznaka področja ali zadevne dejavnosti] v tej državi članici. Zahtevek je bil objavljen v UL C …/…, z dne … Prvotni rok je bil podaljšan, glej objavo v UL C …/…, z dne … (2)].

Rok za sprejem odločbe je potekel dne … brez sprejetja odločbe, zato je treba uporabiti člen 30(1). Določbe Direktive 2004/17/ES se zato ne uporabljajo za naročila, namenjena opravljanju dejavnosti [kratka oznaka področja ali zadevne dejavnosti] v [oznaka zadevne države članice].

B.   Zahtevek naročnika

Dne … je Komisija prejela zahtevek v skladu s členom 30(5) Direktive 2004/17/ES.

Ta zahtevek, ki ga je poslal [ime zadevnega naročnika] zadeva [kratek opis področja ali zadevne dejavnosti] v [oznaka države članice]. Zahtevek je bil objavljen v UL C …/…, z dne … Prvotni rok je bil podaljšan, glej objavo v UL C …/…, z dne … (2)].

Rok za sprejetje odločbe je potekel dne …, brez sprejetja odločbe, zato je treba uporabiti člen 30(1). Določbe Direktive 2004/17/ES se zato ne uporabljajo za naročila, namenjena opravljanju dejavnosti [kratka oznaka področja ali zadevne dejavnosti] v [oznaka zadevne države članice].

---

(1)  UL L 134, 30.4.2004, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1874/2004 (UL L 326, 29.10.2004, str. 17).

(2)  Uporabite, če je to potrebno.