ISSN 1725-5155
Uradni list
Evropske unije
L 395
Slovenska izdaja
Zakonodaja
Zvezek 47
31. december 2004
|
ISSN 1725-5155 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 395 |
|
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 47 |
|
Vsebina |
|
I Akti, katerih objava je obvezna |
Stran |
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
* |
|
|
|
II Akti, katerih objava ni obvezna |
|
|
|
|
Svet |
|
|
|
* |
||
|
|
* |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Akti, katerih objava je obvezna
|
31.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 395/1 |
UREDBA SVETA (ES) št. 2265/2004
z dne 20. decembra 2004
o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki med Skupnostjo in Republiko Kazahstan
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami in Republiko Kazahstan (1) v členu 17(1) določa, da se trgovina z nekaterimi jeklenimi izdelki uredi s posebnim sporazumom o količinskih ureditvah. |
|
(2) |
Sedanji dvostranski Sporazum med Evropsko skupnostjo za premog in jeklo (ESPJ) in vlado Republike Kazahstan o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki, sklenjen dne 22. julija 2002 (2), bo prenehal veljati dne 31. decembra 2004. |
|
(3) |
Skupnost je po izteku veljavnosti Pogodbe o ustanovitvi ESPJ prevzela mednarodne obveznosti ESPJ in je zdaj pristojna za ukrepe v zvezi s trgovino z jeklenimi izdelki s tretjimi državami v okviru trgovinske politike. |
|
(4) |
Predhodne razprave med pogodbenicama kažejo, da obe nameravata skleniti nov sporazum za leto 2005 in nadaljnja leta. |
|
(5) |
Do podpisa in začetka veljavnosti novega sporazuma bi bilo treba določiti količinske omejitve za leto 2005. |
|
(6) |
Glede na to, da pogoji, ki so bili podlaga za določitev količinskih omejitev za leto 2004, ostajajo enaki, je primerno, da se količinske omejitve za leto 2005 določijo na enaki ravni kakor za leto 2004, vendar tako, da se v celoti upošteva širitev EU. |
|
(7) |
Treba je določiti način za upravljanje te ureditve v Skupnosti na tak način, da bo v čim večji možni meri predvidel podobne določbe in bo tako izvajanje novega sporazuma čim bolj enostavno. |
|
(8) |
Treba je zagotoviti preverjanje porekla zadevnih izdelkov in v ta namen določiti primerne načine upravnega sodelovanja. |
|
(9) |
Izdelkov v prosti coni ali uvoženih po postopkih, ki urejajo carinsko skladiščenje, začasni uvoz ali aktivno oplemenitenje (sistem odloga) se ne bi smelo odpisovati od omejitev, ki so določene za zadevne proizvode. |
|
(10) |
Učinkovita uporaba te uredbe zahteva za vstop zadevnih proizvodov v prosti promet v Skupnosti uvedbo zahteve po uvoznem dovoljenju Skupnosti. |
|
(11) |
Da se zagotovi, da te količinske omejitve niso presežene, je treba uvesti postopek upravljanja s količinskimi omejitvami, v skladu s katerim pristojni organi držav članic ne izdajo uvoznih dovoljenj, dokler jim Komisija predhodno ne potrdi, da so količine v okviru navedene količinske omejitve še vedno na razpolago – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Ta uredba se uporablja od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005 za uvoz jeklenih izdelkov, naštetih v Prilogi I, s poreklom iz Republike Kazahstan.
2. Jekleni izdelki so razvrščeni v skupine izdelkov, kot je določeno v Prilogi I.
3. Razvrščanje izdelkov iz Priloge I temelji na kombinirani nomenklaturi (KN), vzpostavljeni z Uredbo (EGS) št. 2658/87 (3).
4. Poreklo izdelkov iz odstavka 1 se določi v skladu s pravili, ki veljajo v Skupnosti.
Člen 2
1. Za uvoz jeklenih izdelkov iz Priloge I s poreklom iz Republike Kazahstan v Skupnost veljajo količinske omejitve, določene v Prilogi V. Za sprostitev izdelkov, naštetih v Prilogi I, s poreklom iz Republike Kazahstan v prosti promet v Skupnosti je treba predložiti potrdilo o poreklu iz Priloge II in uvozno dovoljenje, ki ga izdajo organi držav članic v skladu s členom 4.
2. Da se zagotovi, da količine, za katere so bile izdana uvozna dovoljenja, nikoli ne presežejo skupnih količinskih omejitev za posamezno skupino izdelkov, pristojni organi, ki so našteti v Prilogi IV, izdajo uvozna dovoljenja šele po potrditvi Komisije, da so znotraj količinskih omejitev za zadevno skupino izdelkov še na voljo količine za državo dobaviteljico, za katere so uvoznik ali uvozniki vložili zahtevke pri pristojnih organih.
3. Dovoljeni uvoz se odpiše od količinskih omejitev, določenih za leto, v katerem so izdelki odpremljeni v državi izvoznici. Za odpremo izdelkov se šteje datum njihovega natovarjanja na izvozno prevozno sredstvo.
Člen 3
1. Za izdelke v prosti coni ali prostem skladišču ali uvožene po postopkih, ki urejajo carinsko skladiščenje, začasni uvoz ali aktivno oplemenitenje (sistem odloga), ne veljajo količinske omejitve iz Priloge V.
2. Če so izdelki iz odstavka 1 kasneje sproščeni v prosti promet, bodisi v nespremenjenem stanju bodisi po obdelavi ali oplemenitenju, se uporabi člen 2(2), pri čemer se tako sproščene izdelke odpiše od ustreznih količinskih omejitev, določenih v Prilogi V.
Člen 4
1. Za namen uporabe člena 2(2) pristojni organi držav članic, našteti v Prilogi IV, pred izdajo uvoznih dovoljenj Komisijo obvestijo o obsegu prejetih zahtevkov za uvozna dovoljenja, ki so jim priložena originalna izvozna dovoljenja. Komisija nato v kronološkem vrstnem redu, v katerem so bila prejeta obvestila držav članic (po načelu, da imajo prvi prednost), potrdi, da je (so) zahtevana(e) količina(e) na razpolago za uvoz.
2. Zahtevki, zajeti v obvestilih Komisiji, so veljavni, če za vsak primer jasno določajo državo izvoznico, zadevno skupino izdelkov, količine, ki naj bi se uvozile, številko izvoznega dovoljenja, kvotno leto in državo članico, v kateri naj bi se izdelki sprostili v prosti promet.
3. Če je mogoče, Komisija organom potrdi celotno količino, navedeno v zahtevkih, sporočenih za vsako skupino izdelkov.
4. Pristojni organi potem, ko so bili obveščeni, da določena količina med veljavnostjo uvoznega dovoljenja ni bila izkoriščena, o tem nemudoma obvestijo Komisijo. Take neizkoriščene količine se avtomatično prenesejo v preostale količine v okviru skupne količinske omejitve Skupnosti za vsako skupino izdelkov.
5. Obvestila iz odstavkov 1 do 4 se sporočijo v elektronski obliki v okviru za ta namen vzpostavljenega integriranega omrežja, razen če je iz nujnih tehničnih razlogov začasno treba uporabiti druga sredstva sporočanja.
6. Uvozna dovoljenja ali enakovredni dokumenti se izdajajo v skladu s členi 12 do 16.
7. Pristojni organi držav članic obvestijo Komisijo o vsaki razveljavitvi že izdanih uvoznih dovoljenj ali enakovrednih dokumentov v primerih, ko so pristojni organi Republike Kazahstan umaknili ali razveljavili ustrezna izvozna dovoljenja. Če pa so pristojni organi Republike Kazahstan obvestili Komisijo ali pristojne organe države članice o umiku ali razveljavitvi izvoznega dovoljenja obvestili šele po uvozu zadevnih izdelkov v Skupnost, se omenjene količine odpišejo od količinske omejitve za leto, v katerem so bili izdelki odpremljeni.
Člen 5
1. Če Komisija razpolaga z informacijami, da so bili izdelki iz Priloge I s poreklom iz Republike Kazahstan pretovorjeni, preusmerjeni ali drugače uvoženi v Skupnost z izogibanjem količinskim omejitvam iz člena 2 in da so potrebne prilagoditve, zahteva začetek posvetovanj, da bi se dosegel dogovor o ustrezni prilagoditvi zadevnih količinskih omejitev.
2. Do izida posvetovanj iz odstavka 1 Komisija lahko zaprosi Republiko Kazahstan, da sprejme potrebne varnostne ukrepe, da bi zagotovila, da se lahko izvede uskladitev količinskih omejitev, potem ko se o njih dogovori na posvetovanjih.
3. Če Skupnost in Republika Kazahstan ne najdeta zadovoljive rešitve in če Komisija ugotovi, da obstajajo jasni dokazi o izogibanju, od količinskih omejitev odpiše ustrezno količino izdelkov s poreklom iz Republike Kazahstan.
Člen 6
1. Za vse pošiljke jeklenih izdelkov, za katere veljajo količinske omejitve iz Priloge V, se zahteva izdaja izvoznega dovoljenja s strani pristojnih organov Republike Kazahstan do ravni navedenih omejitev.
2. Za izdajo uvoznega dovoljenja iz člena 12 uvoznik predloži izvirnik izvoznega dovoljenja.
Člen 7
1. Izvozno dovoljenje za količinske omejitve ustreza vzorcu iz Priloge II ter med drugim potrjuje, da je bila količina zadevnega blaga odpisana od količinske omejitve, določene za zadevno skupino izdelkov.
2. Vsako izvozno dovoljenje zajema samo eno skupino izdelkov iz Priloge I.
Člen 8
Izvoz se odpiše od količinskih omejitev, določenih za leto, v katerem so bili izdelki, ki so predmet izvoznega dovoljenja, odpremljeni v smislu člena 2(3).
Člen 9
1. Izvozno dovoljenje iz člena 6 lahko vsebuje dodatne izvode, ki so kot taki tudi ustrezno označeni. Izvozno dovoljenje in njegovi izvodi ter potrdilo o poreklu in njegovi izvodi so sestavljeni v angleškem jeziku.
2. Če so v odstavku 1 navedeni dokumenti izpolnjeni ročno, morajo biti vpisi napisani s črnilom in z velikimi tiskanimi črkami.
3. Izvozna dovoljenja ali enakovredni dokumenti merijo 210 × 297 mm. Uporablja se bel brezlesni pisalni papir določene velikosti, teže najmanj 25 g/m2. Vsi deli imajo v ozadju vzorec guilloche, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno z očesom.
4. Pristojni organi v Skupnosti sprejemajo samo izvirnik kot veljavni dokument za namen uvoza v skladu z določbami te uredbe.
5. Vsako izvozno dovoljenje ali enakovredni dokument ima standardizirano serijsko številko, natisnjeno ali ne, s katero ga je mogoče identificirati.
6. To številko sestavljajo naslednji elementi:
|
— |
dve črki, ki označujeta državo izvoznico:
|
|
— |
dve črki, ki označujeta predvideno namembno državo članico:
|
|
— |
enomestna številka, ki označuje leto, za katero velja kvota, ki ustreza zadnji številki zadevnega leta, npr. „4“ za leto 2004; |
|
— |
dvomestna številka, ki označuje urad v državi izvoznici, ki je dokument izdal; |
|
— |
petmestna številka, ki teče zaporedoma od 00001 do 99999, dodeljena posamezni namembni državi članici. |
Člen 10
Izvozno dovoljenje se lahko izda po odpremi izdelkov, na katere se nanaša. V takih primerih mora biti na njem zaznamek „issued retrospectively“.
Člen 11
V primeru kraje, izgube ali uničenja izvoznega dovoljenja lahko izvoznik zaprosi pristojni organ, ki je izdal dokument, za dvojnik, ki se izdela na podlagi izvoznih dokumentov, s katerimi razpolaga izvoznik. Tako izdan dvojnik dovoljenja mora imeti zaznamek „duplicate“.
Na dvojniku je enak datum, kakor na prvotnem dovoljenju.
Člen 12
1. V obsegu, v katerem je Komisija na podlagi člena 4 potrdila, da je zahtevana količina v okviru zadevne količinske omejitve na razpolago, pristojni organi držav članic izdajo uvozno dovoljenje najkasneje v petih delovnih dneh od predložitve izvirnika ustreznega izvoznega dovoljenja s strani uvoznika. Izvozno dovoljenje se mora predložiti najkasneje do 31. marca v letu, ki sledi letu, v katerem je bilo blago, ki je predmet dovoljenja, odpremljeno. Uvozna dovoljenja izdajo pristojni organi katerekoli države članice, ne glede na to, katera država članica je navedena na izvoznem dovoljenju, če je Komisija v skladu s členom 4 potrdila, da so zahtevane količine na razpolago v okviru zadevne količinske omejitve.
2. Uvozna dovoljenja so veljavna štiri mesece od dneva izdaje. Na ustrezno utemeljeno zahtevo uvoznika lahko pristojni organi države članice podaljšajo njihovo veljavnost, vendar ne več kot za štiri mesece.
3. Uvozna dovoljenja se sestavijo v obliki, določeni v Prilogi III, in veljajo na celotnem carinskem območju Skupnosti.
4. Izjava ali zahtevek uvoznika za pridobitev uvoznega dovoljenja vsebuje:
|
(a) |
popolno ime in naslov izvoznika; |
|
(b) |
popolno ime in naslov uvoznika; |
|
(c) |
natančen opis blaga in oznako(-e) TARIC; |
|
(d) |
državo porekla blaga; |
|
(e) |
državo odpreme; |
|
(f) |
ustrezno skupino izdelkov in količino zadevnih izdelkov; |
|
(g) |
neto teža po naslovih TARIC; |
|
(h) |
CIF vrednost izdelkov na meji Skupnosti po naslovih TARIC; |
|
(i) |
ali gre za izdelke slabe ali podstandardne kakovosti; |
|
(j) |
po potrebi datume plačila in dostave in kopijo tovornega lista in kupoprodajne pogodbe; |
|
(k) |
datum in številko izvoznega dovoljenja; |
|
(l) |
morebitne interne oznake, ki se uporabljajo za upravne namene; |
|
(m) |
datum in podpis uvoznika. |
5. Uvoznik ni dolžan uvoziti celotne količine, ki je navedena v uvoznem dovoljenju, z eno samo pošiljko.
Člen 13
Veljavnost uvoznih dovoljenj, ki jih izdajo organi držav članic, je odvisna od veljavnosti izvoznih dovoljenj in količin, navedenih na izvoznih dovoljenjih, ki so jih izdali pristojni organi Republike Kazahstan, na podlagi katerih so bila izdana uvozna dovoljenja.
Člen 14
Brez poseganja v obveznost upoštevanja drugih pogojev, ki jih zahtevajo veljavna pravila, pristojni organi držav članic izdajo uvozna dovoljenja ali enakovredne dokumente v skladu s členom 2(2) brez diskriminacije katerega koli uvoznika v Skupnosti in ne glede na to, kje v Skupnosti se nahaja njegov sedež.
Člen 15
1. Če Komisija ugotovi, da skupne količine, ki so predmet izvoznih dovoljenj, ki jih je izdala Republika Kazahstan za določeno skupino izdelkov, presegajo količinsko omejitev, določeno za to skupino izdelkov, se nemudoma obvesti pristojne organe za izdajo dovoljenj v državah članicah, da začasno prekinejo nadaljnjo izdajo uvoznih dovoljenj. V tem primeru Komisija nemudoma sproži posvetovanja.
2. Pristojni organi države članice zavrnejo izdajo uvoznih dovoljenj za izdelke s poreklom iz Republike Kazahstan, ki niso predmet izvoznih dovoljenj, izdanih v skladu z določbami členov 6 do 11.
Člen 16
1. Obrazci, ki jih morajo uporabljati pristojni organi držav članic pri izdajanju uvoznih dovoljenj iz člena 12, so v skladu z vzorcem uvoznega dovoljenja, določenim v Prilogi III.
2. Izvozno dovoljenje ali delna dovoljenja se sestavijo v dvojniku, pri čemer se en izvod z oznako „Izvod imetnika“ in s številko 1 izda vlagatelju, drugega z oznako „Izvod za organ izdaje“ in s številko 2 pa obdrži organ, ki je dovoljenje izdal. Za upravne namene lahko pristojni organi poleg obrazca, označenega s številko 2, izdajo dodatne kopije.
3. Obrazci se natisnejo na belem brezlesnem pisalnem papirju s težo od 55 do 65 g/m2. Merijo 210 × 297 mm; razmik med vrsticami je 4,24 mm (eno šestino palca); obliko obrazcev je treba natančno upoštevati. Obe strani izvoda št. 1, ki je dovoljenje samo, imata dodatno v ozadju rdeči vzorec guilloche, tako da je opazno vsako ponarejanje z mehaničnimi ali kemičnimi sredstvi.
4. Za tiskanje obrazcev so odgovorne države članice. Obrazce lahko natisnejo tudi tiskarne, ki jih imenujejo države članice in imajo v zadevnih državah članicah svoj sedež. V slednjem primeru mora biti na vsakem obrazcu razvidno, da je tiskarno imenovala država članica. Vsak obrazec vsebuje ime in naslov tiskarne ali oznako, ki omogoča njeno identifikacijo.
5. Ob izdaji se uvozna dovoljenja ali delna dovoljenja opremijo s številko izdaje, ki jo dodeli pristojni organ države članice. Številka uvoznega dovoljenja se v elektronski obliki sporoči Komisiji preko integriranega sistema, vzpostavljenega na podlagi člena 4.
6. Dovoljenja in delna dovoljenja se izpolnijo v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice izdaje.
7. V polju 10 pristojni organi navedejo ustrezno skupino jeklenih izdelkov.
8. Oznake organa izdaje in organa odpisa se odtisnejo z žigom. Vendar se žig organa izdaje lahko nadomesti z reliefnim tiskom, kombiniranim s črkami in številkami, ki se ga doseže s perforiranjem ali tiskanjem na dovoljenje. Organ izdaje za zapis dodeljene količine uporabi metodo, ki preprečuje nedovoljeno spreminjanje, tako da se onemogoči naknaden vnos številk ali oznak.
9. Hrbtni strani izvoda št. 1 in izvoda št. 2 sta opremljeni s poljem, v katero lahko količine vpišejo bodisi carinski organ, ko so uvozne formalnosti opravljene, bodisi pristojni upravni organ, kadar je izdano delno dovoljenje. Če na dovoljenju ali delnem dovoljenju ni dovolj prostora namenjenega odpisu, lahko pristojni organ priloži eno ali več dodatnih strani s polji, ki so enaka poljem na hrbtnih straneh izvoda št. 1 in izvoda št. 2 dovoljenja ali delnega dovoljenja. Organ odpisa odtisne žig tako, da je polovica žiga na dovoljenju ali delnem dovoljenju in druga polovica na priloženi strani. Kadar je priloženih strani več, je treba dodatni žig odtisniti na podoben način, tako da se žigosa vsako stran in predhodno stran.
10. Uvozna dovoljenja in delna dovoljenja, ki jih izdajo, izpolnijo in potrdijo organi ene izmed držav članic, imajo enako pravno veljavo v vsaki drugi državi članici, kot dokumenti, ki jih izdajo, izpolnijo in potrdijo organi teh držav članic.
11. Pristojni organi zadevnih držav članic lahko po potrebi zahtevajo prevod dovoljenj ali delnih dovoljenj v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov zadevne države članice.
Člen 17
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. decembra 2004
Za Svet
Predsednik
P. VAN GEEL
(1) UL L 196, 28.7.1999, str. 3.
(2) UL L 222, 19.8.2002, str. 19.
(3) UL L 256, 7.9.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1989/2004 (UL L 344, 20.11.2004, str. 5).
PRILOGA I
SA Ploščato valjani izdelki
SA1. Kolobarji
|
|
7208 10 00 00 |
|
|
7208 25 00 00 |
|
|
7208 26 00 00 |
|
|
7208 27 00 00 |
|
|
7208 36 00 00 |
|
|
7208 37 00 90 |
|
|
7208 38 00 90 |
|
|
7208 39 00 90 |
|
|
7211 14 00 10 |
|
|
7211 19 00 10 |
|
|
7219 11 00 00 |
|
|
7219 12 10 00 |
|
|
7219 12 90 00 |
|
|
7219 13 10 00 |
|
|
7219 13 90 00 |
|
|
7219 14 10 00 |
|
|
7219 14 90 00 |
|
|
7225 20 00 10 |
|
|
7225 30 10 00 |
|
|
7225 30 90 00 |
SA1a Toplo valjani kolobarji za prevaljanje
|
|
7208 37 00 10 |
|
|
7208 38 00 10 |
|
|
7208 39 00 10 |
SA2. Debela pločevina
|
|
7208 40 00 10 |
|
|
7208 51 20 10 |
|
|
7208 51 20 91 |
|
|
7208 51 20 93 |
|
|
7208 51 20 97 |
|
|
7208 51 20 98 |
|
|
7208 51 91 10 |
|
|
7208 51 91 90 |
|
|
7208 51 98 10 |
|
|
7208 51 98 91 |
|
|
7208 51 98 99 |
|
|
7208 52 91 10 |
|
|
7208 52 91 90 |
|
|
7208 52 10 00 |
|
|
7208 52 99 00 |
|
|
7208 53 10 00 |
|
|
7211 13 00 00 |
SA3. Drugi ploščato valjani izdelki
|
|
7208 40 00 90 |
|
|
7208 53 90 00 |
|
|
7208 54 00 00 |
|
|
7208 90 00 10 |
|
|
7209 15 00 00 |
|
|
7209 16 10 00 |
|
|
7209 16 90 00 |
|
|
7209 17 10 00 |
|
|
7209 17 90 00 |
|
|
7209 18 10 00 |
|
|
7209 18 91 00 |
|
|
7209 18 99 00 |
|
|
7209 25 00 00 |
|
|
7209 26 10 00 |
|
|
7209 26 90 00 |
|
|
7209 27 10 00 |
|
|
7209 27 90 00 |
|
|
7209 28 10 00 |
|
|
7209 28 90 00 |
|
|
7209 90 00 10 |
|
|
7210 11 00 10 |
|
|
7210 12 20 10 |
|
|
7210 12 80 10 |
|
|
7210 20 00 10 |
|
|
7210 30 00 10 |
|
|
7210 41 00 10 |
|
|
7210 49 00 10 |
|
|
7210 50 00 10 |
|
|
7210 61 00 10 |
|
|
7210 69 00 10 |
|
|
7210 70 10 10 |
|
|
7210 70 80 10 |
|
|
7210 90 30 10 |
|
|
7210 90 40 10 |
|
|
7210 90 80 91 |
|
|
7211 14 00 90 |
|
|
7211 19 00 90 |
|
|
7211 23 20 10 |
|
|
7211 23 30 10 |
|
|
7211 23 30 91 |
|
|
7211 23 80 10 |
|
|
7211 23 80 91 |
|
|
7211 29 00 10 |
|
|
7211 90 00 11 |
|
|
7212 10 10 00 |
|
|
7212 10 90 11 |
|
|
7212 20 00 11 |
|
|
7212 30 00 11 |
|
|
7212 40 20 10 |
|
|
7212 40 20 91 |
|
|
7212 40 80 11 |
|
|
7212 50 20 11 |
|
|
7212 50 30 11 |
|
|
7212 50 40 11 |
|
|
7212 50 61 11 |
|
|
7212 50 69 11 |
|
|
7212 50 90 13 |
|
|
7212 60 00 11 |
|
|
7212 60 00 91 |
|
|
7219 21 10 00 |
|
|
7219 21 90 00 |
|
|
7219 22 10 00 |
|
|
7219 22 90 00 |
|
|
7219 23 00 00 |
|
|
7219 24 00 00 |
|
|
7219 31 00 00 |
|
|
7219 32 10 00 |
|
|
7219 32 90 00 |
|
|
7219 33 10 00 |
|
|
7219 33 90 00 |
|
|
7219 34 10 00 |
|
|
7219 34 90 00 |
|
|
7219 35 10 00 |
|
|
7219 35 90 00 |
|
|
7225 40 12 90 |
|
|
7225 40 90 00 |
PRILOGA II
PRILOGA III
PRILOGA IV
LISTA DE LAS AUTORIDADES NACIONALES COMPETENTES
SEZNAM PŘÍSLUŠNÝCH VNITROSTÁTNÍCH ORGÁNŮ
LISTE OVER KOMPETENTE NATIONALE MYNDIGHEDER
LISTE DER ZUSTÄNDIGEN BEHÖRDEN DER MITGLIEDSTAATEN
PÄDEVATE RIIKLIKE ASUTUSTE NIMEKIRI
ΔΙΕΥΘΥΝΣΕΙΣ ΤΩΝ ΑΡΧΩΝ ΕΚΔΟΣΗΣ ΑΔΕΙΩΝ ΤΩΝ ΚΡΑΤΩΝ ΜΕΛΩΝ
LIST OF THE COMPETENT NATIONAL AUTHORITIES
LISTE DES AUTORITES NATIONALES COMPETENTES
ELENCO DELLE COMPETENTI AUTORITA NAZIONALI
VALSTU KOMPETENTO IESTAŽU SARAKSTS
ATSAKINGŲ NACIONALINIŲ INSTITUCIJŲ SĄRAŠAS
AZ ILLETÉKES NEMZETI HATÓSÁGOK LISTÁJA
LISTA TA' L-AWTORITAJIET KOMPETENTI NAZZJONALI
LIJST VAN BEVOEGDE NATIONALE INSTANTIES
LISTA WLAŒCIWYCH ORGANÓW KRAJOWYCH
LISTA DAS AUTORIDADES NACIONAIS COMPETENTES
ZOZNAM PRÍSLUŠNÝCH VNÚTROŠTÁTNYCH ORGÁNOV
SEZNAM PRISTOJNIH NACIONALNIH ORGANOV
LUETTELO TOIMIVALTAISISTA KANSALLISISTA VIRANOMAISISTA
FÖRTECKNING ÖVER BEHÖRIGA NATIONELLA MYNDIGHETER
|
|
BELGIQUE/BELGIË
|
|
|
EESTI
|
|
|
ΕΛΛΑΣ
|
|
|
ČESKÁ REPUBLIKA
|
|
|
DANMARK
|
|
|
DEUTSCHLAND
|
|
|
ITALIA
|
|
|
ΚΥΠΡΟΣ
|
|
|
ESPAÑA
|
|
|
FRANCE
|
|
|
IRELAND
|
|
|
ÖSTERREICH
|
|
|
POLSKA
|
|
|
LATVIJA
|
|
|
LIETUVA
|
|
|
LUXEMBOURG
|
|
|
MAGYARORSZÁG
|
|
|
MALTA
|
|
|
NEDERLAND
|
|
|
PORTUGAL
|
|
|
SLOVENIJA
|
|
|
SLOVENSKÁ REPUBLIKA
|
|
|
SUOMI
|
|
|
SVERIGE
|
|
|
UNITED KINGDOM
|
PRILOGA V
KOLIČINSKE OMEJITVE
|
(v tonah) |
|
|
Izdelki |
Leto 2005 |
|
SA. Ploščati izdelki |
|
|
SA1. Kolobarji |
57 842 |
|
SA1a. Toplo valjani kolobarji za prevaljanje |
5 750 |
|
SA2. Debela pločevina |
1 278 |
|
SA3. Drugi ploščati izdelki |
90 873 |
|
31.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 395/20 |
UREDBA SVETA (ES) št. 2266/2004
z dne 20. decembra 2004
o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki med Evropsko skupnostjo in Ukrajino
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami in Ukrajino (1) v členu 22(1) določa, da se trgovina z nekaterimi jeklenimi izdelki uredi s posebnim sporazumom o količinskih ureditvah. |
|
(2) |
Prejšnji dvostranski sporazum med Evropsko skupnostjo za premog in jeklo (ESPJ) in vlado Ukrajine o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki je prenehal veljati dne 31. decembra 2001. |
|
(3) |
Skupnost je po izteku veljavnosti Pogodbe o ustanovitvi ESPJ prevzela mednarodne obveznosti ESPJ in je zdaj pristojna za ukrepe v zvezi s trgovino z jeklenimi izdelki s tretjimi državami v okviru trgovinske politike. |
|
(4) |
Predhodne razprave med pogodbenicama kažejo, da obe nameravata skleniti nov sporazum za leto 2005 in nadaljnja leta. |
|
(5) |
Do podpisa in začetka veljavnosti novega sporazuma bi bilo treba določiti količinske omejitve za leto 2005. |
|
(6) |
Glede na to, da pogoji, ki so bili podlaga za določitev količinskih omejitev za leto 2004, ostajajo enaki, je primerno, da se količinske omejitve za leto 2005 določijo na enaki ravni kakor za leto 2004, vendar tako, da se v celoti upošteva širitev EU. |
|
(7) |
Treba je določiti način za upravljanje te ureditve v Skupnosti na tak način, da bo v čim večji možni meri predvidel podobne določbe in bo tako izvajanje novega sporazuma čim bolj enostavno. |
|
(8) |
Treba je zagotoviti preverjanje porekla zadevnih izdelkov in v ta namen določiti primerne načine upravnega sodelovanja. |
|
(9) |
Izdelkov v prosti coni ali uvoženih po postopkih, ki urejajo carinsko skladiščenje, začasni uvoz ali aktivno oplemenitenje (sistem odloga) se ne bi smelo odpisovati od omejitev, ki so določene za zadevne proizvode. |
|
(10) |
Učinkovita uporaba te uredbe zahteva za vstop zadevnih proizvodov v prosti promet v Skupnosti uvedbo zahteve po uvoznem dovoljenju Skupnosti. |
|
(11) |
Da se zagotovi, da te količinske omejitve niso presežene, je treba uvesti postopek upravljanja s količinskimi omejitvami, v skladu s katerim pristojni organi držav članic ne izdajo uvoznih dovoljenj, dokler jim Komisija predhodno ne potrdi, da so količine v okviru navedene količinske omejitve še vedno na razpolago – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Ta uredba se uporablja od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005 za uvoz jeklenih izdelkov, naštetih v Prilogi I, s poreklom iz Ukrajine.
2. Jekleni izdelki so razvrščeni v skupine izdelkov, kot je določeno v Prilogi I.
3. Razvrščanje izdelkov iz Priloge I temelji na kombinirani nomenklaturi (KN), vzpostavljeni z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (2).
4. Poreklo izdelkov iz odstavka 1 se določi v skladu s pravili, ki veljajo v Skupnosti.
Člen 2
1. Za uvoz jeklenih izdelkov iz Priloge I s poreklom iz Ukrajine v Skupnost veljajo količinske omejitve, določene v Prilogi V. Za sprostitev izdelkov, naštetih v Prilogi I, s poreklom iz Ukrajine v prosti promet v Skupnosti je treba predložiti potrdilo o poreklu iz Priloge II in uvozno dovoljenje, ki ga izdajo organi držav članic v skladu s členom 4.
2. Da se zagotovi, da količine, za katere so bile izdana uvozna dovoljenja, nikoli ne presežejo skupnih količinskih omejitev za posamezno skupino izdelkov, pristojni organi, ki so našteti v Prilogi IV, izdajo uvozna dovoljenja šele po potrditvi Komisije, da so znotraj količinskih omejitev za zadevno skupino izdelkov še na voljo količine za državo dobaviteljico, za katere so uvoznik ali uvozniki vložili zahtevke pri pristojnih organih.
3. Dovoljeni uvoz se odpiše od količinskih omejitev, določenih za leto, v katerem so izdelki odpremljeni v državi izvoznici. Za odpremo izdelkov se šteje datum njihovega natovarjanja na izvozno prevozno sredstvo.
Člen 3
1. Za izdelke v prosti coni ali prostem skladišču ali uvožene po postopkih, ki urejajo carinsko skladiščenje, začasni uvoz ali aktivno oplemenitenje (sistem odloga), ne veljajo količinske omejitve iz Priloge V.
2. Če so izdelki iz odstavka 1 kasneje sproščeni v prosti promet, bodisi v nespremenjenem stanju bodisi po obdelavi ali oplemenitenju, se uporabi člen 2(2), pri čemer se tako sproščene izdelke odpiše od ustreznih količinskih omejitev, določenih v Prilogi V.
Člen 4
1. Za namen uporabe člena 2(2) pristojni organi držav članic, našteti v Prilogi IV, pred izdajo uvoznih dovoljenj Komisijo obvestijo o obsegu prejetih zahtevkov za uvozna dovoljenja, ki so jim priložena originalna izvozna dovoljenja. Komisija nato v kronološkem vrstnem redu, v katerem so bila prejeta obvestila držav članic (po načelu, da imajo prvi prednost), potrdi, da je (so) zahtevana(e) količina(e) na razpolago za uvoz.
2. Zahtevki, zajeti v obvestilih Komisiji, so veljavni, če za vsak primer jasno določajo državo izvoznico, zadevno skupino izdelkov, količine, ki naj bi se uvozile, številko izvoznega dovoljenja, kvotno leto in državo članico, v kateri naj bi se izdelki sprostili v prosti promet.
3. Če je mogoče, Komisija organom potrdi celotno količino, navedeno v zahtevkih, sporočenih za vsako skupino izdelkov.
4. Pristojni organi potem, ko so bili obveščeni, da določena količina med veljavnostjo uvoznega dovoljenja ni bila izkoriščena, o tem nemudoma obvestijo Komisijo. Take neizkoriščene količine se avtomatično prenesejo v preostale količine v okviru skupne količinske omejitve Skupnosti za vsako skupino izdelkov.
5. Obvestila iz odstavkov 1 do 4 se sporočijo v elektronski obliki v okviru za ta namen vzpostavljenega integriranega omrežja, razen če je iz nujnih tehničnih razlogov začasno treba uporabiti druga sredstva sporočanja.
6. Uvozna dovoljenja ali enakovredni dokumenti se izdajajo v skladu s členi 12 do 16.
7. Pristojni organi držav članic obvestijo Komisijo o vsaki razveljavitvi že izdanih uvoznih dovoljenj ali enakovrednih dokumentov v primerih, ko so pristojni ukrajinski organi umaknili ali razveljavili ustrezna izvozna dovoljenja. Če pa so pristojni ukrajinski organi Komisijo ali pristojne organe države članice o umiku ali razveljavitvi izvoznega dovoljenja obvestili šele po uvozu zadevnih izdelkov v Skupnost, se omenjene količine odpišejo od količinske omejitve za leto, v katerem so bili izdelki odpremljeni.
Člen 5
1. Če Komisija razpolaga z informacijami, da so bili izdelki iz Priloge I s poreklom iz Ukrajine pretovorjeni, preusmerjeni ali drugače uvoženi v Skupnost z izogibanjem količinskim omejitvam iz člena 2 in da so potrebne prilagoditve, zahteva začetek posvetovanj, da bi se dosegel dogovor o ustrezni prilagoditvi zadevnih količinskih omejitev.
2. Do izida posvetovanj iz odstavka 1 Komisija lahko zaprosi Ukrajino, da sprejme potrebne varnostne ukrepe, da bi zagotovila, da se lahko izvede uskladitev količinskih omejitev, potem ko se o njih dogovori na posvetovanjih.
3. Če Skupnost in Ukrajina ne najdeta zadovoljive rešitve in če Komisija ugotovi, da obstajajo jasni dokazi o izogibanju, od količinskih omejitev odpiše ustrezno količino izdelkov s poreklom iz Ukrajine.
Člen 6
1. Za vse pošiljke jeklenih izdelkov, za katere veljajo količinske omejitve iz Priloge V, se zahteva izdaja izvoznega dovoljenja s strani ukrajinskih pristojnih organov do ravni navedenih omejitev.
2. Za izdajo uvoznega dovoljenja iz člena 12 uvoznik predloži izvirnik izvoznega dovoljenja.
Člen 7
1. Izvozno dovoljenje za količinske omejitve ustreza vzorcu iz Priloge II ter med drugim potrjuje, da je bila količina zadevnega blaga odpisana od količinske omejitve, določene za zadevno skupino izdelkov.
2. Vsako izvozno dovoljenje zajema samo eno skupino izdelkov iz Priloge I.
Člen 8
Izvoz se odpiše od količinskih omejitev, določenih za leto, v katerem so bili izdelki, ki so predmet izvoznega dovoljenja, odpremljeni v smislu člena 2(3).
Člen 9
1. Izvozno dovoljenje iz člena 6 lahko vsebuje dodatne izvode, ki so kot taki tudi ustrezno označeni. Izvozno dovoljenje in njegovi izvodi ter potrdilo o poreklu in njegovi izvodi so sestavljeni v angleškem jeziku.
2. Če so v odstavku 1 navedeni dokumenti izpolnjeni ročno, morajo biti vpisi napisani s črnilom in z velikimi tiskanimi črkami.
3. Izvozna dovoljenja ali enakovredni dokumenti merijo 210 x 297 mm. Uporablja se bel brezlesni pisalni papir določene velikosti, teže najmanj 25 g/m2. Vsi deli imajo v ozadju vzorec guilloche, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno z očesom.
4. Pristojni organi v Skupnosti sprejemajo samo izvirnik kot veljavni dokument za namen uvoza v skladu z določbami te uredbe.
5. Vsako izvozno dovoljenje ali enakovredni dokument ima standardizirano serijsko številko, natisnjeno ali ne, s katero ga je mogoče identificirati.
6. To številko sestavljajo naslednji elementi:
|
— |
dve črki, ki označujeta državo izvoznico:
|
|
— |
dve črki, ki označujeta predvideno namembno državo članico:
|
|
— |
enomestna številka, ki označuje leto, za katero velja kvota, ki ustreza zadnji številki zadevnega leta, npr. „4“ za leto 2004; |
|
— |
dvomestna številka, ki označuje urad v državi izvoznici, ki je dokument izdal; |
|
— |
petmestna številka, ki teče zaporedoma od 00001 do 99999, dodeljena posamezni namembni državi članici. |
Člen 10
Izvozno dovoljenje se lahko izda po odpremi izdelkov, na katere se nanaša. V takih primerih mora biti na njem zaznamek „issued retrospectively“.
Člen 11
V primeru kraje, izgube ali uničenja izvoznega dovoljenja lahko izvoznik zaprosi pristojni organ, ki je izdal dokument, za dvojnik, ki se izdela na podlagi izvoznih dokumentov, s katerimi razpolaga izvoznik. Tako izdan dvojnik dovoljenja mora imeti zaznamek „duplicate“.
Na dvojniku je enak datum, kakor na prvotnem dovoljenju.
Člen 12
1. V obsegu, v katerem je Komisija na podlagi člena 4 potrdila, da je zahtevana količina v okviru zadevne količinske omejitve na razpolago, pristojni organi držav članic izdajo uvozno dovoljenje najkasneje v petih delovnih dneh od predložitve izvirnika ustreznega izvoznega dovoljenja s strani uvoznika. Izvozno dovoljenje se mora predložiti najkasneje do 31. marca v letu, ki sledi letu, v katerem je bilo blago, ki je predmet dovoljenja, odpremljeno. Uvozna dovoljenja izdajo pristojni organi katerekoli države članice, ne glede na to, katera država članica je navedena na izvoznem dovoljenju, če je Komisija v skladu s členom 4 potrdila, da so zahtevane količine na razpolago v okviru zadevne količinske omejitve.
2. Uvozna dovoljenja so veljavna štiri mesece od dneva izdaje. Na ustrezno utemeljeno zahtevo uvoznika lahko pristojni organi države članice podaljšajo njihovo veljavnost, vendar ne več kot za štiri mesece.
3. Uvozna dovoljenja se sestavijo v obliki, določeni v Prilogi III, in veljajo na celotnem carinskem območju Skupnosti.
4. Izjava ali zahtevek uvoznika za pridobitev uvoznega dovoljenja vsebuje:
|
(a) |
popolno ime in naslov izvoznika; |
|
(b) |
popolno ime in naslov uvoznika; |
|
(c) |
natančen opis blaga in oznako(-e) TARIC; |
|
(d) |
državo porekla blaga; |
|
(e) |
državo odpreme; |
|
(f) |
ustrezno skupino izdelkov in količino zadevnih izdelkov; |
|
(g) |
neto teža po naslovih TARIC; |
|
(h) |
CIF vrednost izdelkov na meji Skupnosti po naslovih TARIC; |
|
(i) |
ali gre za izdelke slabe ali podstandardne kakovosti; |
|
(j) |
po potrebi datume plačila in dostave in kopijo tovornega lista in kupoprodajne pogodbe; |
|
(k) |
datum in številko izvoznega dovoljenja; |
|
(l) |
morebitne interne oznake, ki se uporabljajo za upravne namene; |
|
(m) |
datum in podpis uvoznika. |
5. Uvoznik ni dolžan uvoziti celotne količine, ki je navedena v uvoznem dovoljenju, z eno samo pošiljko.
Člen 13
Veljavnost uvoznih dovoljenj, ki jih izdajo organi držav članic, je odvisna od veljavnosti izvoznih dovoljenj in količin, navedenih na izvoznih dovoljenjih, ki so jih izdali pristojni ukrajinski organi, na podlagi katerih so bila izdana uvozna dovoljenja.
Člen 14
Brez poseganja v obveznost upoštevanja drugih pogojev, ki jih zahtevajo veljavna pravila, pristojni organi držav članic izdajo uvozna dovoljenja ali enakovredne dokumente v skladu s členom 2(2) brez diskriminacije katerega koli uvoznika v Skupnosti in ne glede na to, kje v Skupnosti se nahaja njegov sedež.
Člen 15
1. Če Komisija ugotovi, da skupne količine, ki so predmet izvoznih dovoljenj, ki jih je izdala Ukrajina za določeno skupino izdelkov, presegajo količinsko omejitev, določeno za to skupino izdelkov, se nemudoma obvesti pristojne organe za izdajo dovoljenj v državah članicah, da začasno prekinejo nadaljnjo izdajo uvoznih dovoljenj. V tem primeru Komisija nemudoma sproži posvetovanja.
2. Pristojni organi države članice zavrnejo izdajo uvoznih dovoljenj za izdelke s poreklom iz Ukrajine, ki niso predmet izvoznih dovoljenj, izdanih v skladu z določbami členov 6 do 11.
Člen 16
1. Obrazci, ki jih morajo uporabljati pristojni organi držav članic pri izdajanju uvoznih dovoljenj iz člena 12, so v skladu z vzorcem uvoznega dovoljenja, določenim v Prilogi III.
2. Izvozno dovoljenje ali delna dovoljenja se sestavijo v dvojniku, pri čemer se en izvod z oznako „Izvod imetnika“ in s številko 1 izda vlagatelju, drugega z oznako „Izvod za organ izdaje“ in s številko 2 pa obdrži organ, ki je dovoljenje izdal. Za upravne namene lahko pristojni organi poleg obrazca, označenega s številko 2, izdajo dodatne kopije.
3. Obrazci se natisnejo na belem brezlesnem pisalnem papirju s težo od 55 do 65 g/m2. Merijo 210 x 297 mm; razmik med vrsticami je 4,24 mm (eno šestino palca); obliko obrazcev je treba natančno upoštevati. Obe strani izvoda št. 1, ki je dovoljenje samo, imata dodatno v ozadju rdeči vzorec guilloche, tako da je opazno vsako ponarejanje z mehaničnimi ali kemičnimi sredstvi.
4. Za tiskanje obrazcev so odgovorne države članice. Obrazce lahko natisnejo tudi tiskarne, ki jih imenujejo države članice in imajo v zadevnih državah članicah svoj sedež. V slednjem primeru mora biti na vsakem obrazcu razvidno, da je tiskarno imenovala država članica. Vsak obrazec vsebuje ime in naslov tiskarne ali oznako, ki omogoča njeno identifikacijo.
5. Ob izdaji se uvozna dovoljenja ali delna dovoljenja opremijo s številko izdaje, ki jo dodeli pristojni organ države članice. Številka uvoznega dovoljenja se v elektronski obliki sporoči Komisiji preko integriranega sistema, vzpostavljenega na podlagi člena 4.
6. Dovoljenja in delna dovoljenja se izpolnijo v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice izdaje.
7. V polju 10 pristojni organi navedejo ustrezno skupino jeklenih izdelkov.
8. Oznake organa izdaje in organa odpisa se odtisnejo z žigom. Vendar se žig organa izdaje lahko nadomesti z reliefnim tiskom, kombiniranim s črkami in številkami, ki se ga doseže s perforiranjem ali tiskanjem na dovoljenje. Organ izdaje za zapis dodeljene količine uporabi metodo, ki preprečuje nedovoljeno spreminjanje, tako da se onemogoči naknaden vnos številk ali oznak.
9. Hrbtni strani izvoda št. 1 in izvoda št. 2 sta opremljeni s poljem, v katero lahko količine vpišejo bodisi carinski organ, ko so uvozne formalnosti opravljene, bodisi pristojni upravni organ, kadar je izdano delno dovoljenje. Če na dovoljenju ali delnem dovoljenju ni dovolj prostora namenjenega odpisu, lahko pristojni organ priloži eno ali več dodatnih strani s polji, ki so enaka poljem na hrbtnih straneh izvoda št. 1 in izvoda št. 2 dovoljenja ali delnega dovoljenja. Organ odpisa odtisne žig tako, da je polovica žiga na dovoljenju ali delnem dovoljenju in druga polovica na priloženi strani. Kadar je priloženih strani več, je treba dodatni žig odtisniti na podoben način, tako da se žigosa vsako stran in predhodno stran.
10. Uvozna dovoljenja in delna dovoljenja, ki jih izdajo, izpolnijo in potrdijo organi ene izmed držav članic, imajo enako pravno veljavo v vsaki drugi državi članici, kot dokumenti, ki jih izdajo, izpolnijo in potrdijo organi teh držav članic.
11. Pristojni organi zadevnih držav članic lahko po potrebi zahtevajo prevod dovoljenj ali delnih dovoljenj v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov zadevne države članice.
Člen 17
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. decembra 2004
Za Svet
Predsednik
P. VAN GEEL
(1) UL L 49, 19.2.1998, str. 3.
(2) UL L 256, 7.9.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1989/2004 (UL L 344, 20.11.2004, str. 5).
PRILOGA I
SA Ploščato valjani izdelki
SA1. (kolobarji)
|
|
7208 10 00 00 |
|
|
7208 25 00 00 |
|
|
7208 26 00 00 |
|
|
7208 27 00 00 |
|
|
7208 36 00 00 |
|
|
7208 37 00 10 |
|
|
7208 37 00 90 |
|
|
7208 38 00 10 |
|
|
7208 38 00 90 |
|
|
7208 39 00 10 |
|
|
7208 39 00 90 |
|
|
7211 14 00 10 |
|
|
7211 19 00 10 |
|
|
7219 11 00 00 |
|
|
7219 12 10 00 |
|
|
7219 12 90 00 |
|
|
7219 13 10 00 |
|
|
7219 13 90 00 |
|
|
7219 14 10 00 |
|
|
7219 14 90 00 |
|
|
7225 20 00 10 |
|
|
7225 30 10 00 |
|
|
7225 30 90 00 |
SA2. (heavy Plate)
|
|
7208 40 00 10 |
|
|
7208 51 20 10 |
|
|
7208 51 20 91 |
|
|
7208 51 20 93 |
|
|
7208 51 20 97 |
|
|
7208 51 20 98 |
|
|
7208 51 91 10 |
|
|
7208 51 91 90 |
|
|
7208 51 98 10 |
|
|
7208 51 98 91 |
|
|
7208 51 98 99 |
|
|
7208 52 91 10 |
|
|
7208 52 91 90 |
|
|
7208 52 10 00 |
|
|
7208 52 99 00 |
|
|
7208 53 10 00 |
|
|
7211 13 00 00 |
|
|
7225 40 12 30 |
|
|
7225 40 40 00 |
|
|
7225 40 60 00 |
|
|
7225 99 00 10 |
SA3. (other flat rolled products)
|
|
7208 40 00 90 |
|
|
7208 53 90 00 |
|
|
7208 54 00 00 |
|
|
7208 90 00 10 |
|
|
7209 15 00 00 |
|
|
7209 16 10 00 |
|
|
7209 16 90 00 |
|
|
7209 17 10 00 |
|
|
7209 17 90 00 |
|
|
7209 18 10 00 |
|
|
7209 18 91 00 |
|
|
7209 18 99 00 |
|
|
7209 25 00 00 |
|
|
7209 26 10 00 |
|
|
7209 26 90 00 |
|
|
7209 27 10 00 |
|
|
7209 27 90 00 |
|
|
7209 28 10 00 |
|
|
7209 28 90 00 |
|
|
7209 90 00 10 |
|
|
7210 11 00 10 |
|
|
7210 12 20 10 |
|
|
7210 12 80 10 |
|
|
7210 20 00 10 |
|
|
7210 30 00 10 |
|
|
7210 41 00 10 |
|
|
7210 49 00 10 |
|
|
7210 50 00 10 |
|
|
7210 61 00 10 |
|
|
7210 69 00 10 |
|
|
7210 70 10 10 |
|
|
7210 70 80 10 |
|
|
7210 90 30 10 |
|
|
7210 90 40 10 |
|
|
7210 90 80 91 |
|
|
7211 14 00 90 |
|
|
7211 19 00 90 |
|
|
7211 23 20 10 |
|
|
7211 23 30 10 |
|
|
7211 23 30 91 |
|
|
7211 23 80 10 |
|
|
7211 23 80 91 |
|
|
7211 29 00 10 |
|
|
7211 90 00 11 |
|
|
7212 10 10 00 |
|
|
7212 10 90 11 |
|
|
7212 20 00 11 |
|
|
7212 30 00 11 |
|
|
7212 40 20 10 |
|
|
7212 40 20 91 |
|
|
7212 40 80 11 |
|
|
7212 50 20 11 |
|
|
7212 50 30 11 |
|
|
7212 50 40 11 |
|
|
7212 50 61 11 |
|
|
7212 50 69 11 |
|
|
7212 50 90 13 |
|
|
7212 60 00 11 |
|
|
7212 60 00 91 |
|
|
7219 21 10 00 |
|
|
7219 21 90 00 |
|
|
7219 22 10 00 |
|
|
7219 22 90 00 |
|
|
7219 23 00 00 |
|
|
7219 24 00 00 |
|
|
7219 31 00 00 |
|
|
7219 32 10 00 |
|
|
7219 32 90 00 |
|
|
7219 33 10 00 |
|
|
7219 33 90 00 |
|
|
7219 34 10 00 |
|
|
7219 34 90 00 |
|
|
7219 35 10 00 |
|
|
7219 35 90 00 |
|
|
7225 40 12 90 |
|
|
7225 40 90 00 |
SB Profilni izdelki
SB1. (nosilci)
|
|
7207 19 80 10 |
|
|
7207 20 80 10 |
|
|
7216 31 10 10 |
|
|
7216 31 10 90 |
|
|
7216 31 90 00 |
|
|
7216 32 11 00 |
|
|
7216 32 19 00 |
|
|
7216 32 91 00 |
|
|
7216 32 99 00 |
|
|
7216 33 10 00 |
|
|
7216 33 90 00 |
SB2. (wire rod)
|
|
7213 10 00 00 |
|
|
7213 20 00 00 |
|
|
7213 91 10 00 |
|
|
7213 91 20 00 |
|
|
7213 91 41 00 |
|
|
7213 91 49 00 |
|
|
7213 91 70 00 |
|
|
7213 91 90 00 |
|
|
7213 99 10 00 |
|
|
7213 99 90 00 |
|
|
7221 00 10 00 |
|
|
7221 00 90 00 |
|
|
7227 10 00 00 |
|
|
7227 20 00 00 |
|
|
7227 90 10 00 |
|
|
7227 90 50 00 |
|
|
7227 90 95 00 |
SB3. (drugi profilni izdelki)
|
|
7207 19 12 10 |
|
|
7207 19 12 91 |
|
|
7207 19 12 99 |
|
|
7207 20 52 00 |
|
|
7214 20 00 00 |
|
|
7214 30 00 00 |
|
|
7214 91 10 00 |
|
|
7214 91 90 00 |
|
|
7214 99 10 00 |
|
|
7214 99 31 00 |
|
|
7214 99 39 00 |
|
|
7214 99 50 00 |
|
|
7214 99 71 10 |
|
|
7214 99 71 90 |
|
|
7214 99 79 10 |
|
|
7214 99 79 90 |
|
|
7214 99 95 10 |
|
|
7214 99 95 90 |
|
|
7215 90 00 10 |
|
|
7216 10 00 00 |
|
|
7216 21 00 00 |
|
|
7216 22 00 00 |
|
|
7216 40 10 00 |
|
|
7216 40 90 00 |
|
|
7216 50 10 00 |
|
|
7216 50 91 00 |
|
|
7216 50 99 00 |
|
|
7216 99 00 10 |
|
|
7218 99 20 00 |
|
|
7222 11 11 00 |
|
|
7222 11 19 00 |
|
|
7222 11 81 10 |
|
|
7222 11 81 90 |
|
|
7222 11 89 10 |
|
|
7222 11 89 90 |
|
|
7222 19 10 00 |
|
|
7222 19 90 00 |
|
|
7222 30 97 10 |
|
|
7222 40 10 00 |
|
|
7222 40 90 10 |
|
|
7224 90 02 89 |
|
|
7224 90 31 00 |
|
|
7224 90 38 00 |
|
|
7228 10 20 00 |
|
|
7228 20 10 10 |
|
|
7228 20 10 91 |
|
|
7228 20 91 10 |
|
|
7228 20 91 90 |
|
|
7228 30 20 00 |
|
|
7228 30 41 00 |
|
|
7228 30 49 00 |
|
|
7228 30 61 00 |
|
|
7228 30 69 00 |
|
|
7228 30 70 00 |
|
|
7228 30 89 00 |
|
|
7228 60 20 10 |
|
|
7228 60 80 10 |
|
|
7228 70 10 00 |
|
|
7228 70 90 10 |
|
|
7228 80 00 10 |
|
|
7228 80 00 90 |
|
|
7301 10 00 00 |
PRILOGA II
PRILOGA III
PRILOGA IV
LISTA DE LAS AUTORIDADES NACIONALES COMPETENTES
SEZNAM PŘÍSLUŠNÝCH VNITROSTÁTNÍCH ORGÁNŮ
LISTE OVER KOMPETENTE NATIONALE MYNDIGHEDER
LISTE DER ZUSTÄNDIGEN BEHÖRDEN DER MITGLIEDSTAATEN
PÄDEVATE RIIKLIKE ASUTUSTE NIMEKIRI
ΔΙΕΥΘΥΝΣΕΙΣ ΤΩΝ ΑΡΧΩΝ ΕΚΔΟΣΗΣ ΑΔΕΙΩΝ ΤΩΝ ΚΡΑΤΩΝ ΜΕΛΩΝ
LIST OF THE COMPETENT NATIONAL AUTHORITIES
LISTE DES AUTORITES NATIONALES COMPETENTES
ELENCO DELLE COMPETENTI AUTORITA NAZIONALI
VALSTU KOMPETENTO IESTAŽU SARAKSTS
ATSAKINGŲ NACIONALINIŲ INSTITUCIJŲ SĄRAŠAS
AZ ILLETÉKES NEMZETI HATÓSÁGOK LISTÁJA
LISTA TA' L-AWTORITAJIET KOMPETENTI NAZZJONALI
LIJST VAN BEVOEGDE NATIONALE INSTANTIES
LISTA WLAŒCIWYCH ORGANÓW KRAJOWYCH
LISTA DAS AUTORIDADES NACIONAIS COMPETENTES
ZOZNAM PRÍSLUŠNÝCH VNÚTROŠTÁTNYCH ORGÁNOV
SEZNAM PRISTOJNIH NACIONALNIH ORGANOV
LUETTELO TOIMIVALTAISISTA KANSALLISISTA VIRANOMAISISTA
FÖRTECKNING ÖVER BEHÖRIGA NATIONELLA MYNDIGHETER
|
|
BELGIQUE/BELGIË
|
|
|
EESTI
|
|
|
ΕΛΛΑΣ
|
|
|
ČESKÁ REPUBLIKA
|
|
|
DANMARK
|
|
|
DEUTSCHLAND
|
|
|
ITALIA
|
|
|
ΚΥΠΡΟΣ
|
|
|
ESPAÑA
|
|
|
FRANCE
|
|
|
IRELAND
|
|
|
ÖSTERREICH
|
|
|
POLSKA
|
|
|
LATVIJA
|
|
|
LIETUVA
|
|
|
LUXEMBOURG
|
|
|
MAGYARORSZÁG
|
|
|
MALTA
|
|
|
NEDERLAND
|
|
|
PORTUGAL
|
|
|
SLOVENIJA
|
|
|
SLOVENSKÁ REPUBLIKA
|
|
|
SUOMI
|
|
|
SVERIGE
|
|
|
UNITED KINGDOM
|
PRILOGA V
KOLIČINSKE OMEJITVE
|
(v tonah) |
|
|
Izdelki |
2005 |
|
SA. Ploščati izdelki |
|
|
SA1. Kolobarji |
83 460 |
|
SA2. Debela pločevina |
263 434 |
|
SA3. Drugi ploščati izdelki |
96 950 |
|
SB. Profilni izdelki |
|
|
SB1. Nosilci |
17 430 |
|
SB2. Valjana žica |
81 790 |
|
SB3. Drugi profilni izdelki |
160 006 |
|
31.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 395/38 |
UREDBA SVETA (ES) št. 2267/2004
z dne 20. decembra 2004
o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Sporazum o vzpostavitvi partnerstva med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Rusko federacijo na drugi (1) v členu 22(1) določa, da se trgovina z nekaterimi jeklenimi izdelki uredi s posebnim sporazumom o količinskih ureditvah. |
|
(2) |
Sedanji dvostranski Sporazum med Evropsko skupnostjo za premog in jeklo (ESPJ) in vlado Ruske federacije o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki, sklenjen dne 9. julija 2002 (2), bo prenehal veljati dne 31. decembra 2004. |
|
(3) |
Evropska skupnost je po izteku veljavnosti Pogodbe o ustanovitvi ESPJ prevzela mednarodne obveznosti ESPJ in je zdaj pristojna za ukrepe v zvezi s trgovino z jeklenimi izdelki s tretjimi državami v okviru trgovinske politike. |
|
(4) |
Predhodne razprave med pogodbenicama kažejo, da obe nameravata skleniti nov sporazum za leto 2005 in nadaljnja leta. |
|
(5) |
Do podpisa in začetka veljavnosti novega sporazuma bi bilo treba določiti količinske omejitve za leto 2005. |
|
(6) |
Glede na to, da pogoji, ki so bili podlaga za določitev količinskih omejitev za leto 2004, ostajajo enaki, je primerno, da se količinske omejitve za leto 2005 določijo na enaki ravni kakor za leto 2004, vendar tako, da se v celoti upošteva širitev EU. |
|
(7) |
Treba je določiti način za upravljanje te ureditve v Skupnosti na tak način, da bo v čim večji možni meri predvidel podobne določbe in bo tako izvajanje novega sporazuma čim bolj enostavno. |
|
(8) |
Treba je zagotoviti preverjanje porekla zadevnih izdelkov in v ta namen določiti primerne načine upravnega sodelovanja. |
|
(9) |
Izdelkov v prosti coni ali uvoženih po postopkih, ki urejajo carinsko skladiščenje, začasni uvoz ali aktivno oplemenitenje (sistem odloga) se ne bi smelo odpisovati od omejitev, ki so določene za zadevne proizvode. |
|
(10) |
Učinkovita uporaba te uredbe zahteva za vstop zadevnih proizvodov v prosti promet v Skupnosti uvedbo zahteve po uvoznem dovoljenju Skupnosti. |
|
(11) |
Da se zagotovi, da te količinske omejitve niso presežene, je treba uvesti postopek upravljanja s količinskimi omejitvami, v skladu s katerim pristojni organi držav članic ne izdajo uvoznih dovoljenj, dokler jim Komisija predhodno ne potrdi, da so količine v okviru navedene količinske omejitve še vedno na razpolago – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Ta uredba se uporablja od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005 za uvoz jeklenih izdelkov, naštetih v Prilogi I, s poreklom iz Ruske federacije.
2. Jekleni izdelki so razvrščeni v skupine izdelkov, kot je določeno v Prilogi I.
3. Razvrščanje izdelkov iz Priloge I temelji na kombinirani nomenklaturi (KN), vzpostavljeni z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (3).
4. Poreklo izdelkov iz odstavka 1 se določi v skladu s pravili, ki veljajo v Skupnosti.
Člen 2
1. Za uvoz jeklenih izdelkov iz Priloge I s poreklom iz Ruske federacije v Skupnost veljajo količinske omejitve, določene v Prilogi V. Za sprostitev teh izdelkov v prosti promet v Skupnosti je treba predložiti potrdilo o poreklu iz Priloge II in uvozno dovoljenje, ki ga izdajo organi držav članic v skladu s členom 4.
2. Da se zagotovi, da količine, za katere so bile izdana uvozna dovoljenja, nikoli ne presežejo skupnih količinskih omejitev za posamezno skupino izdelkov, pristojni organi, ki so našteti v Prilogi IV, izdajo uvozna dovoljenja šele po potrditvi Komisije, da so znotraj količinskih omejitev za zadevno skupino izdelkov še na voljo količine za državo dobaviteljico, za katere so uvoznik ali uvozniki vložili zahtevke pri pristojnih organih.
3. Dovoljeni uvoz se odpiše od količinskih omejitev, določenih za leto, v katerem so izdelki odpremljeni v državi izvoznici. Za odpremo izdelkov se šteje datum njihovega natovarjanja na izvozno prevozno sredstvo.
Člen 3
1. Za izdelke v prosti coni ali prostem skladišču ali uvožene po postopkih, ki urejajo carinsko skladiščenje, začasni uvoz ali aktivno oplemenitenje (sistem odloga), ne veljajo količinske omejitve iz Priloge V.
2. Če so izdelki iz odstavka 1 kasneje sproščeni v prosti promet, bodisi v nespremenjenem stanju bodisi po obdelavi ali oplemenitenju, se uporabi člen 2(2), pri čemer se tako sproščene izdelke odpiše od ustreznih količinskih omejitev, določenih v Prilogi V.
Člen 4
1. Za namen uporabe člena 2(2) pristojni organi držav članic, našteti v Prilogi IV, pred izdajo uvoznih dovoljenj Komisijo obvestijo o obsegu prejetih zahtevkov za uvozna dovoljenja, ki so jim priložena originalna izvozna dovoljenja. Komisija nato v kronološkem vrstnem redu, v katerem so bila prejeta obvestila držav članic (po načelu, da imajo prvi prednost), potrdi, da je (so) zahtevana(e) količina(e) na razpolago za uvoz.
2. Zahtevki, zajeti v obvestilih Komisiji, so veljavni, če za vsak primer jasno določajo državo izvoznico, zadevno skupino izdelkov, količine, ki naj bi se uvozile, številko izvoznega dovoljenja, kvotno leto in državo članico, v kateri naj bi se izdelki sprostili v prosti promet.
3. Če je mogoče, Komisija organom potrdi celotno količino, navedeno v zahtevkih, sporočenih za vsako skupino izdelkov.
4. Pristojni organi potem, ko so bili obveščeni, da določena količina med veljavnostjo uvoznega dovoljenja ni bila izkoriščena, o tem nemudoma obvestijo Komisijo. Take neizkoriščene količine se avtomatično prenesejo v preostale količine v okviru skupne količinske omejitve Skupnosti za vsako skupino izdelkov.
5. Obvestila iz odstavkov 1 do 4 se sporočijo v elektronski obliki v okviru za ta namen vzpostavljenega integriranega omrežja, razen če je iz nujnih tehničnih razlogov začasno treba uporabiti druga sredstva sporočanja.
6. Uvozna dovoljenja ali enakovredni dokumenti se izdajajo v skladu s členi 12 do 16.
7. Pristojni organi držav članic obvestijo Komisijo o vsaki razveljavitvi že izdanih uvoznih dovoljenj ali enakovrednih dokumentov v primerih, ko so pristojni organi Ruske federacije umaknili ali razveljavili ustrezna izvozna dovoljenja. Če pa so pristojni organi Ruske federacije Komisijo ali pristojne organe države članice o umiku ali razveljavitvi izvoznega dovoljenja obvestili šele po uvozu zadevnih izdelkov v Skupnost, se omenjene količine odpišejo od količinske omejitve za leto, v katerem so bili izdelki odpremljeni.
Člen 5
1. Če Komisija razpolaga z informacijami, da so bili izdelki iz Priloge I s poreklom iz Ruske federacije pretovorjeni, preusmerjeni ali drugače uvoženi v Skupnost z izogibanjem količinskim omejitvam iz člena 2 in da so potrebne prilagoditve, zahteva začetek posvetovanj, da bi se dosegel dogovor o ustrezni prilagoditvi zadevnih količinskih omejitev.
2. Do izida posvetovanj iz odstavka 1 Komisija lahko zaprosi Rusko federacijo, da sprejme potrebne varnostne ukrepe, da bi zagotovila, da se lahko izvede uskladitev količinskih omejitev, potem ko se o njih dogovori na posvetovanjih.
3. Če Skupnost in Ruska federacija ne najdeta zadovoljive rešitve in če Komisija ugotovi, da obstajajo jasni dokazi o izogibanju, od količinskih omejitev odpiše ustrezno količino izdelkov s poreklom iz Ruske federacije.
Člen 6
1. Za vse pošiljke jeklenih izdelkov, za katere veljajo količinske omejitve iz Priloge V, se zahteva izdaja izvoznega dovoljenja s strani pristojnih organov Ruske federacije do ravni navedenih omejitev.
2. Za izdajo uvoznega dovoljenja iz člena 12 uvoznik predloži izvirnik izvoznega dovoljenja.
Člen 7
1. Izvozno dovoljenje za količinske omejitve ustreza vzorcu iz Priloge II ter med drugim potrjuje, da je bila količina zadevnega blaga odpisana od količinske omejitve, določene za zadevno skupino izdelkov.
2. Vsako izvozno dovoljenje zajema samo eno skupino izdelkov iz Priloge I.
Člen 8
Izvoz se odpiše od količinskih omejitev, določenih za leto, v katerem so bili izdelki, ki so predmet izvoznega dovoljenja, odpremljeni v smislu člena 2(3).
Člen 9
1. Izvozno dovoljenje iz člena 6 lahko vsebuje dodatne izvode, ki so kot taki tudi ustrezno označeni. Izvozno dovoljenje in njegovi izvodi so sestavljeni v angleškem jeziku.
2. Če so v odstavku 1 navedeni dokumenti izpolnjeni ročno, morajo biti vpisi napisani s črnilom in z velikimi tiskanimi črkami.
3. Izvozna dovoljenja ali enakovredni dokumenti merijo 210 x 297 mm. Uporablja se bel brezlesni pisalni papir določene velikosti, teže najmanj 25 g/m2. Vsi deli imajo v ozadju vzorec guilloche, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno z očesom.
4. Pristojni organi v Skupnosti sprejemajo samo izvirnik kot veljavni dokument za namen uvoza v skladu z določbami te uredbe.
5. Vsako izvozno dovoljenje ali enakovredni dokument ima standardizirano serijsko številko, natisnjeno ali ne, s katero ga je mogoče identificirati.
6. To številko sestavljajo naslednji elementi:
|
— |
dve črki, ki označujeta državo izvoznico:
|
|
— |
dve črki, ki označujeta predvideno namembno državo članico:
|
|
— |
enomestna številka, ki označuje leto, za katero velja kvota, ki ustreza zadnji številki zadevnega leta, npr. „4“ za leto 2004; |
|
— |
dvomestna številka, ki označuje urad v državi izvoznici, ki je dokument izdal; |
|
— |
petmestna številka, ki teče zaporedoma od 00001 do 99999, dodeljena posamezni namembni državi članici. |
Člen 10
Izvozno dovoljenje se lahko izda po odpremi izdelkov, na katere se nanaša. V takih primerih mora biti na dovoljenju zaznamek „issued retrospectively“.
Člen 11
V primeru kraje, izgube ali uničenja izvoznega dovoljenja lahko izvoznik zaprosi pristojni organ, ki je izdal dovoljenje, za dvojnik, ki se izdela na podlagi izvoznih dokumentov, s katerimi razpolaga izvoznik. Tako izdan dvojnik dovoljenja mora imeti zaznamek „duplicate“.
Na dvojniku je enak datum, kakor na prvotnem dovoljenju.
Člen 12
1. V obsegu, v katerem je Komisija na podlagi člena 4 potrdila, da je zahtevana količina v okviru zadevne količinske omejitve na razpolago, pristojni organi držav članic izdajo uvozno dovoljenje najkasneje v petih delovnih dneh od predložitve izvirnika ustreznega izvoznega dovoljenja s strani uvoznika. Izvozno dovoljenje se mora predložiti najkasneje do 31. marca v letu, ki sledi letu, v katerem je bilo blago, ki je predmet dovoljenja, odpremljeno. Uvozna dovoljenja izdajo pristojni organi katerekoli države članice, ne glede na to, katera država članica je navedena na izvoznem dovoljenju, če je Komisija v skladu s členom 4 potrdila, da so zahtevane količine na razpolago v okviru zadevne količinske omejitve.
2. Uvozna dovoljenja so veljavna štiri mesece od dneva izdaje. Na ustrezno utemeljeno zahtevo uvoznika lahko pristojni organi države članice podaljšajo njihovo veljavnost, vendar ne več kot za štiri mesece.
3. Uvozna dovoljenja se sestavijo v obliki, določeni v Prilogi III, in veljajo na celotnem carinskem območju Skupnosti.
4. Izjava ali zahtevek uvoznika za pridobitev uvoznega dovoljenja vsebuje:
|
(a) |
popolno ime in naslov izvoznika; |
|
(b) |
popolno ime in naslov uvoznika; |
|
(c) |
natančen opis blaga in oznako(-e) TARIC; |
|
(d) |
državo porekla blaga; |
|
(e) |
državo odpreme; |
|
(f) |
ustrezno skupino izdelkov in količino zadevnih izdelkov; |
|
(g) |
neto teža po naslovih TARIC; |
|
(h) |
CIF vrednost izdelkov na meji Skupnosti po naslovih TARIC; |
|
(i) |
ali gre za izdelke slabe ali podstandardne kakovosti; |
|
(j) |
po potrebi datume plačila in dostave in kopijo tovornega lista in kupoprodajne pogodbe; |
|
(k) |
datum in številko izvoznega dovoljenja; |
|
(l) |
morebitne interne oznake, ki se uporabljajo za upravne namene; |
|
(m) |
datum in podpis uvoznika. |
5. Uvoznik ni dolžan uvoziti celotne količine, ki je navedena v uvoznem dovoljenju, z eno samo pošiljko.
Člen 13
Veljavnost uvoznih dovoljenj, ki jih izdajo organi držav članic, je odvisna od veljavnosti izvoznih dovoljenj in količin, navedenih na izvoznih dovoljenjih, ki so jih izdali pristojni organi Ruske federacije, na podlagi katerih so bila izdana uvozna dovoljenja.
Člen 14
Brez poseganja v obveznost upoštevanja drugih pogojev, ki jih zahtevajo veljavna pravila, pristojni organi držav članic izdajo uvozna dovoljenja ali enakovredne dokumente v skladu s členom 2(2) brez diskriminacije katerega koli uvoznika v Skupnosti in ne glede na to, kje v Skupnosti se nahaja njegov sedež.
Člen 15
1. Če Komisija ugotovi, da skupne količine, ki so predmet izvoznih dovoljenj, ki jih je izdala Ruska federacija za določeno skupino izdelkov, presegajo količinsko omejitev, določeno za to skupino izdelkov, se nemudoma obvesti pristojne organe za izdajo dovoljenj v državah članicah, da začasno prekinejo nadaljnjo izdajo uvoznih dovoljenj. V tem primeru Komisija nemudoma sproži posvetovanja.
2. Pristojni organi države članice zavrnejo izdajo uvoznih dovoljenj za izdelke s poreklom iz Ruske federacije, ki niso predmet izvoznih dovoljenj, izdanih v skladu z določbami členov 6 do 11.
Člen 16
1. Obrazci, ki jih morajo uporabljati pristojni organi držav članic pri izdajanju uvoznih dovoljenj iz člena 12, so v skladu z vzorcem uvoznega dovoljenja, določenim v Prilogi III.
2. Izvozno dovoljenje ali delna dovoljenja se sestavijo v dvojniku, pri čemer se en izvod z oznako „Izvod imetnika“ in s številko 1 izda vlagatelju, drugega z oznako „Izvod za organ izdaje“ in s številko 2 pa obdrži organ, ki je dovoljenje izdal. Za upravne namene lahko pristojni organi poleg obrazca, označenega s številko 2, izdajo dodatne kopije.
3. Obrazci se natisnejo na belem brezlesnem pisalnem papirju s težo od 55 do 65 g/m2. Merijo 210 x 297 mm; razmik med vrsticami je 4,24 mm (eno šestino palca); obliko obrazcev je treba natančno upoštevati. Obe strani izvoda št. 1, ki je dovoljenje samo, imata dodatno v ozadju rdeči vzorec guilloche, tako da je opazno vsako ponarejanje z mehaničnimi ali kemičnimi sredstvi.
4. Za tiskanje obrazcev so odgovorne države članice. Obrazce lahko natisnejo tudi tiskarne, ki jih imenujejo države članice in imajo v zadevnih državah članicah svoj sedež. V slednjem primeru mora biti na vsakem obrazcu razvidno, da je tiskarno imenovala država članica. Vsak obrazec vsebuje ime in naslov tiskarne ali oznako, ki omogoča njeno identifikacijo.
5. Ob izdaji se uvozna dovoljenja ali delna dovoljenja opremijo s številko izdaje, ki jo dodeli pristojni organ države članice. Številka uvoznega dovoljenja se v elektronski obliki sporoči Komisiji preko integriranega sistema, vzpostavljenega na podlagi člena 4.
6. Dovoljenja in delna dovoljenja se izpolnijo v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice izdaje.
7. V polju 10 pristojni organi navedejo ustrezno skupino jeklenih izdelkov.
8. Oznake organa izdaje in organa odpisa se odtisnejo z žigom. Vendar se žig organa izdaje lahko nadomesti z reliefnim tiskom, kombiniranim s črkami in številkami, ki se ga doseže s perforiranjem ali tiskanjem na dovoljenje. Organ izdaje za zapis dodeljene količine uporabi metodo, ki preprečuje nedovoljeno spreminjanje, tako da se onemogoči naknaden vnos številk ali oznak.
9. Hrbtni strani izvoda št. 1 in izvoda št. 2 sta opremljeni s poljem, v katero lahko količine vpišejo bodisi carinski organ, ko so uvozne formalnosti opravljene, bodisi pristojni upravni organ, kadar je izdano delno dovoljenje. Če na dovoljenju ali delnem dovoljenju ni dovolj prostora namenjenega odpisu, lahko pristojni organ priloži eno ali več dodatnih strani s polji, ki so enaka poljem na hrbtnih straneh izvoda št. 1 in izvoda št. 2 dovoljenja ali delnega dovoljenja. Organ odpisa odtisne žig tako, da je polovica žiga na dovoljenju ali delnem dovoljenju in druga polovica na priloženi strani. Kadar je priloženih strani več, je treba dodatni žig odtisniti na podoben način, tako da se žigosa vsako stran in predhodno stran.
10. Uvozna dovoljenja in delna dovoljenja, ki jih izdajo, izpolnijo in potrdijo organi ene izmed držav članic, imajo enako pravno veljavo v vsaki drugi državi članici, kot dokumenti, ki jih izdajo, izpolnijo in potrdijo organi teh držav članic.
11. Pristojni organi zadevnih držav članic lahko po potrebi zahtevajo prevod dovoljenj ali delnih dovoljenj v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov zadevne države članice.
Člen 17
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. decembra 2004
Za Svet
Predsednik
P. VAN GEEL
(1) UL L 327, 28.11.1997, str. 3.
(2) UL L 195, 24.7.2002, str. 54.
(3) UL L 256, 7.9.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1989/2004 (UL L 344, 20.11.2004, str. 5).
PRILOGA I
SA Ploščato valjani izdelki
SA1. Kolobarji
|
|
7208 10 00 00 |
|
|
7208 25 00 00 |
|
|
7208 26 00 00 |
|
|
7208 27 00 00 |
|
|
7208 36 00 00 |
|
|
7208 37 00 90 |
|
|
7208 38 00 90 |
|
|
7208 39 00 90 |
|
|
7211 14 00 10 |
|
|
7211 19 00 10 |
|
|
7219 11 00 00 |
|
|
7219 12 10 00 |
|
|
7219 12 90 00 |
|
|
7219 13 10 00 |
|
|
7219 13 90 00 |
|
|
7219 14 10 00 |
|
|
7219 14 90 00 |
|
|
7225 20 00 10 |
|
|
7225 30 10 00 |
|
|
7225 30 90 00 |
SA1a. Toplo valjani kolobarji za pevaljanje
|
|
7208 37 00 10 |
|
|
7208 38 00 10 |
|
|
7208 39 00 10 |
SA2. Debela pločevina
|
|
7208 40 00 10 |
|
|
7208 51 20 10 |
|
|
7208 51 20 91 |
|
|
7208 51 20 93 |
|
|
7208 51 20 97 |
|
|
7208 51 20 98 |
|
|
7208 51 91 10 |
|
|
7208 51 91 90 |
|
|
7208 51 98 10 |
|
|
7208 51 98 91 |
|
|
7208 51 98 99 |
|
|
7208 52 91 10 |
|
|
7208 52 91 90 |
|
|
7208 52 10 00 |
|
|
7208 52 99 00 |
|
|
7208 53 10 00 |
|
|
7211 13 00 00 |
SA3. Drugi ploščato valjani izdelki
|
|
7208 40 00 90 |
|
|
7208 53 90 00 |
|
|
7208 54 00 00 |
|
|
7208 90 00 10 |
|
|
7209 15 00 00 |
|
|
7209 16 10 00 |
|
|
7209 16 90 00 |
|
|
7209 17 10 00 |
|
|
7209 17 90 00 |
|
|
7209 18 10 00 |
|
|
7209 18 91 00 |
|
|
7209 18 99 00 |
|
|
7209 25 00 00 |
|
|
7209 26 10 00 |
|
|
7209 26 90 00 |
|
|
7209 27 10 00 |
|
|
7209 27 90 00 |
|
|
7209 28 10 00 |
|
|
7209 28 90 00 |
|
|
7209 90 00 10 |
|
|
7210 11 00 10 |
|
|
7210 12 20 10 |
|
|
7210 12 80 10 |
|
|
7210 20 00 10 |
|
|
7210 30 00 10 |
|
|
7210 41 00 10 |
|
|
7210 49 00 10 |
|
|
7210 50 00 10 |
|
|
7210 61 00 10 |
|
|
7210 69 00 10 |
|
|
7210 70 10 10 |
|
|
7210 70 80 10 |
|
|
7210 90 30 10 |
|
|
7210 90 40 10 |
|
|
7210 90 80 91 |
|
|
7211 14 00 90 |
|
|
7211 19 00 90 |
|
|
7211 23 30 91 |
|
|
7211 23 80 91 |
|
|
7211 29 00 10 |
|
|
7211 90 00 11 |
|
|
7212 10 10 00 |
|
|
7212 10 90 11 |
|
|
7212 20 00 11 |
|
|
7212 30 00 11 |
|
|
7212 40 20 10 |
|
|
7212 40 20 91 |
|
|
7212 40 80 11 |
|
|
7212 50 20 11 |
|
|
7212 50 30 11 |
|
|
7212 50 40 11 |
|
|
7212 50 61 11 |
|
|
7212 50 69 11 |
|
|
7212 50 90 13 |
|
|
7212 60 00 11 |
|
|
7212 60 00 91 |
|
|
7219 21 10 00 |
|
|
7219 21 90 00 |
|
|
7219 22 10 00 |
|
|
7219 22 90 00 |
|
|
7219 23 00 00 |
|
|
7219 24 00 00 |
|
|
7219 31 00 00 |
|
|
7219 32 10 00 |
|
|
7219 32 90 00 |
|
|
7219 33 10 00 |
|
|
7219 33 90 00 |
|
|
7219 34 10 00 |
|
|
7219 34 90 00 |
|
|
7219 35 10 00 |
|
|
7219 35 90 00 |
|
|
7225 40 12 90 |
|
|
7225 40 90 00 |
SA4. Izdelki iz legiranih jekel
|
|
7226 20 00 10 |
|
|
7226 91 20 00 |
|
|
7226 91 91 00 |
|
|
7226 91 99 00 |
|
|
7226 99 00 10 |
SA5. Legirane debele pločevine
|
|
7225 40 12 30 |
|
|
7225 40 40 00 |
|
|
7225 40 60 00 |
|
|
7225 99 00 10 |
SA6. Legirane hladno valjane in prevlečene pločevine
|
|
7225 50 00 00 |
|
|
7225 91 00 10 |
|
|
7225 92 00 10 |
|
|
7226 92 00 10 |
SB Profilni izdelki
SB1. Nosilci
|
|
7207 19 80 10 |
|
|
7207 20 80 10 |
|
|
7216 31 10 10 |
|
|
7216 31 10 90 |
|
|
7216 31 90 00 |
|
|
7216 32 11 00 |
|
|
7216 32 19 00 |
|
|
7216 32 91 00 |
|
|
7216 32 99 00 |
|
|
7216 33 10 00 |
|
|
7216 33 90 00 |
SB2. Valjana žica
|
|
7213 10 00 00 |
|
|
7213 20 00 00 |
|
|
7213 91 10 00 |
|
|
7213 91 20 00 |
|
|
7213 91 41 00 |
|
|
7213 91 49 00 |
|
|
7213 91 70 00 |
|
|
7213 91 90 00 |
|
|
7213 99 10 00 |
|
|
7213 99 90 00 |
|
|
7221 00 10 00 |
|
|
7221 00 90 00 |
|
|
7227 10 00 00 |
|
|
7227 20 00 00 |
|
|
7227 90 10 00 |
|
|
7227 90 50 00 |
|
|
7227 90 95 00 |
SB3. Drugi profilni izdelki
|
|
7207 19 12 10 |
|
|
7207 19 12 91 |
|
|
7207 19 12 99 |
|
|
7207 20 52 00 |
|
|
7214 20 00 00 |
|
|
7214 30 00 00 |
|
|
7214 91 10 00 |
|
|
7214 91 90 00 |
|
|
7214 99 10 00 |
|
|
7214 99 31 00 |
|
|
7214 99 39 00 |
|
|
7214 99 50 00 |
|
|
7214 99 71 10 |
|
|
7214 99 71 90 |
|
|
7214 99 79 10 |
|
|
7214 99 79 90 |
|
|
7214 99 95 10 |
|
|
7214 99 95 90 |
|
|
7215 90 00 10 |
|
|
7216 10 00 00 |
|
|
7216 21 00 00 |
|
|
7216 22 00 00 |
|
|
7216 40 10 00 |
|
|
7216 40 90 00 |
|
|
7216 50 10 00 |
|
|
7216 50 91 00 |
|
|
7216 50 99 00 |
|
|
7216 99 00 10 |
|
|
7218 99 20 00 |
|
|
7222 11 11 00 |
|
|
7222 11 19 00 |
|
|
7222 11 81 10 |
|
|
7222 11 81 90 |
|
|
7222 11 89 10 |
|
|
7222 11 89 90 |
|
|
7222 19 10 00 |
|
|
7222 19 90 00 |
|
|
7222 30 97 10 |
|
|
7222 40 10 00 |
|
|
7222 40 90 10 |
|
|
7224 90 02 89 |
|
|
7224 90 31 00 |
|
|
7224 90 38 00 |
|
|
7228 10 20 00 |
|
|
7228 20 10 10 |
|
|
7228 20 10 91 |
|
|
7228 20 91 10 |
|
|
7228 20 91 90 |
|
|
7228 30 20 00 |
|
|
7228 30 41 00 |
|
|
7228 30 49 00 |
|
|
7228 30 61 00 |
|
|
7228 30 69 00 |
|
|
7228 30 70 00 |
|
|
7228 30 89 00 |
|
|
7228 60 20 10 |
|
|
7228 60 80 10 |
|
|
7228 70 10 00 |
|
|
7228 70 90 10 |
|
|
7228 80 00 10 |
|
|
7228 80 00 90 |
|
|
7301 10 00 00 |
PRILOGA II
PRILOGA III
PRILOGA IV
LISTA DE LAS AUTORIDADES NACIONALES COMPETENTES
SEZNAM PŘÍSLUŠNÝCH VNITROSTÁTNÍCH ORGÁNŮ
LISTE OVER KOMPETENTE NATIONALE MYNDIGHEDER
LISTE DER ZUSTÄNDIGEN BEHÖRDEN DER MITGLIEDSTAATEN
PÄDEVATE RIIKLIKE ASUTUSTE NIMEKIRI
ΔΙΕΥΘΥΝΣΕΙΣ ΤΩΝ ΑΡΧΩΝ ΕΚΔΟΣΗΣ ΑΔΕΙΩΝ ΤΩΝ ΚΡΑΤΩΝ ΜΕΛΩΝ
LIST OF THE COMPETENT NATIONAL AUTHORITIES
LISTE DES AUTORITES NATIONALES COMPETENTES
ELENCO DELLE COMPETENTI AUTORITA NAZIONALI
VALSTU KOMPETENTO IESTAŽU SARAKSTS
ATSAKINGŲ NACIONALINIŲ INSTITUCIJŲ SĄRAŠAS
AZ ILLETÉKES NEMZETI HATÓSÁGOK LISTÁJA
LISTA TA' L-AWTORITAJIET KOMPETENTI NAZZJONALI
LIJST VAN BEVOEGDE NATIONALE INSTANTIES
LISTA WLAŒCIWYCH ORGANÓW KRAJOWYCH
LISTA DAS AUTORIDADES NACIONAIS COMPETENTES
ZOZNAM PRÍSLUŠNÝCH VNÚTROŠTÁTNYCH ORGÁNOV
SEZNAM PRISTOJNIH NACIONALNIH ORGANOV
LUETTELO TOIMIVALTAISISTA KANSALLISISTA VIRANOMAISISTA
FÖRTECKNING ÖVER BEHÖRIGA NATIONELLA MYNDIGHETER
|
|
BELGIQUE/BELGIË
|
|
|
EESTI
|
|
|
ΕΛΛΑΣ
|
|
|
ČESKÁ REPUBLIKA
|
|
|
DANMARK
|
|
|
DEUTSCHLAND
|
|
|
ITALIA
|
|
|
ΚΥΠΡΟΣ
|
|
|
ESPAÑA
|
|
|
FRANCE
|
|
|
IRELAND
|
|
|
ÖSTERREICH
|
|
|
POLSKA
|
|
|
LATVIJA
|
|
|
LIETUVA
|
|
|
LUXEMBOURG
|
|
|
MAGYARORSZÁG
|
|
|
MALTA
|
|
|
NEDERLAND
|
|
|
PORTUGAL
|
|
|
SLOVENIJA
|
|
|
SLOVENSKÁ REPUBLIKA
|
|
|
SUOMI
|
|
|
SVERIGE
|
|
|
UNITED KINGDOM
|
PRILOGA V
KOLIČINSKE OMEJITVE
|
(v tonah) |
|
|
Izdelki |
leto 2005 |
|
SA. Ploščati izdelki |
|
|
SA1. Kolobarji |
334 821 |
|
SA1.a. Toplo valjani kolobarji za prevaljanje |
551 691 |
|
SA2. Debela pločevina |
183 961 |
|
SA3. Drugi ploščati izdelki |
330 044 |
|
SA4. Izdelki iz legiranih jekel |
94 713 |
|
SA5. Legirane debele pločevine |
20 962 |
|
SA6. Legirane hladno valjane in prevlečene pločevine |
97 654 |
|
SB. Profilni izdelki |
|
|
SB1. Nosilci |
37 665 |
|
SB2. Valjana žica |
144 697 |
|
SB3. Drugi profilni izdelki |
245 002 |
|
31.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 395/56 |
UREDBA SVETA (ES) št. 2268/2004
z dne 22. decembra 2004
o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“) in zlasti člena 11(2) Uredbe,
ob upoštevanju predloga, ki ga je predložila Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom,
ob upoštevanju naslednjega:
A. POSTOPEK
1. Veljavni ukrepi
|
(1) |
Svet je z Uredbo (EGS) št. 2737/90 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 33 % na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“). Komisija je s Sklepom 90/480/EGS (3) sprejela zaveze, ki sta jih podala dva velika izvoznika v zvezi z izdelkom, ki je predmet ukrepov. |
|
(2) |
Komisija je po umiku zavez s strani zadevnih dveh kitajskih izvoznikov z Uredbo (ES) št. 2286/94 (4) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz zadevnega izdelka. |
|
(3) |
Svet je z Uredbo (ES) št. 610/95 (5) spremenil Uredbo (EGS) št. 2737/90 in uvedel dokončno dajatev v višini 33 % na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida. Po pregledu, ki se je začel v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe („prejšnja preiskava v zvezi s pregledom“), so bili ti ukrepi z Uredbo (ES) št. 771/98 (6) podaljšani za sledečih pet let. |
2. Sedanja preiskava
|
(4) |
Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku protidampinških ukrepov, veljavnih za uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz LRK (7), 9. januarja 2003 od Eurometauxa („vlagatelja“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večinski delež, v tem primeru več kot 80 % skupne proizvodnje Skupnosti, prejela zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa. Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno pomenil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in povzročanja škode industriji Skupnosti. |
|
(5) |
Komisija je, po posvetovanju s Svetovalnim odborom in odločitvi, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda, začela preiskavo v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe (8). |
3. Zahteva za vmesni pregled
|
(6) |
Komisija je 25. novembra 2003 od vlagatelja v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večinski delež skupne proizvodnje Skupnosti, prejela tudi zahtevek za vmesni pregled. |
|
(7) |
Vlagatelj je zatrjeval, da se je na trgu pojavila nova vrsta izdelka, ki ima enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter končne uporabe kot izdelek, ki ga zadevajo ukrepi, ki veljajo za uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz LRK. Čeprav za novo vrsto izdelka ukrepi ne veljajo, je vlagatelj trdil, da je nova vrsta izdelka dejansko del zadevnega izdelka. Vlagatelj je trdil, da obstoječi ukrepi posledično niso več zadostni za preprečevanje dampinga, ki povzroča škodo, ter da je zaradi tega treba spremeniti področje uporabe ukrepov, tako da bo nova vrsta izdelka spadala v okvir opredelitve izdelka. |
|
(8) |
Komisija je 31. marca 2004 (9) po posvetovanju s Svetovalnim odborom in odločitvi, da obstajajo zadostni dokazi za začetek delnega vmesnega pregleda, začela s pregledom v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, ki se je omejil na opredelitev zadevnega izdelka. Ta preiskava je trenutno še v teku. |
4. Stranke, ki jih preiskava zadeva
|
(9) |
Komisija je proizvajalce, uvoznike in porabnike in izvoznike v LRK uradno obvestila o začetku pregleda. |
|
(10) |
Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in da v roku, ki je določen v obvestilu o začetku preiskave, zahtevajo zaslišanje. |
|
(11) |
Komisija je vsem strankam, za katere je bilo znano, da jih preiskava zadeva, poslala vprašalnike in prejela odgovore treh pritožnikov, proizvajalcev Skupnosti, enega drugega proizvajalca Skupnosti, enega uvoznika, ki je tudi porabnik zadevnega izdelka, sedmih izvoznikov/proizvajalcev, enega trgovca s sedežem v Hong Kongu, enega trgovca/uvoznika v Nemčiji in enega proizvajalca v primerljivi državi. Vse stranke so svoja stališča izrazile pisno in vsem je bilo na zahtevo odobreno zaslišanje. |
|
(12) |
Komisija je pridobila in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za namene preiskave, in izvedla obiske zaradi preveritve v prostorih naslednjih družb:
|
5. Obdobje preiskave
|
(13) |
Preiskava nadaljevanja oz. ponovitve dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2002 („OP“). Preučevanje trendov za ocenitev verjetnosti, ali se bo damping nadaljeval oziroma ali se bo ponovilo povzročanje škode, je zajemalo obdobje od 1998 do konca OP („zadevno obdobje“). |
6. Zadevni izdelek in podoben izdelek
6.1 Zadevni izdelek
|
(14) |
Poudariti je treba, da je bil 31. marca 2004 po domnevnem pojavu nove vrste izdelka na trgu, ki ima enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter končne uporabe kot izdelek, ki ga zadevajo ukrepi, začet delni vmesni pregled, omejen na opredelitev zadevnega izdelka (glej uvodne izjave 6 do 8). |
|
(15) |
Vendar je izdelek, ki ga zadeva ta pregled, enak izdelku, ki je bil obravnavan v Uredbi Sveta (EGS) št. 2737/90 in njenih kasnejših spremembah, tj. volframov karbid in taljeni volframov karbid, ki spadata pod oznako KN 2849 90 30. |
|
(16) |
Volframov karbid in taljeni volframov karbid sta spojini ogljika in volframa, ki se pridobivata s toplotno obdelavo (ogljičenjem v prvem primeru, zlitjem v drugem). Oba izdelka sta vmesna izdelka, ki se uporabljata kot vnosna materiala za izdelavo komponent iz trdih kovin, kot npr. rezalna orodja iz cementnega karbida, visokoobrabne komponente, za izdelavo premazov proti odrgninam, rezil za črpanje nafte, orodij za rudarstvo, pa tudi v orodjih in konicah za oblikovanje in kovanje kovin. |
|
(17) |
Nekateri izvozniki so zatrjevali, da sta volframov karbid in taljeni volframov karbid različna izdelka. To so utemeljevali s trditvijo, da sta postopka za proizvajanje teh dveh izdelkov popolnoma različna ter da sta različni tudi njuni končni uporabi. |
|
(18) |
Poudariti je treba, da je v uvodni izjavi 11 Uredbe Sveta (ES) št. 771/98 preiskava pokazala, da čeprav sta postopka njune izdelave različna, imata volframov karbid in taljeni volframov karbid enako kemično sestavo (oba sestavlja približno 92 do 94 % volframove kovine in 4 do 6 % ogljika) in izhajata iz iste stopnje v proizvodni verigi volframa, tj. med kovinskim prahom volframa ter karbidnimi orodji in materiali, odpornimi proti obrabi. Nadalje imata podobni končni uporabi v industriji, tj. kot komponenti za površinsko utrjanje. Čeprav se za določene specifične in omejene namene, ki zahtevajo višjo odpornost proti obrabi, uporablja le taljeni volframov karbid, sta taljeni volframov karbid in volframov karbid v splošnem medsebojno zamenljiva. Zato je bilo v prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom zaključeno, da sta volframov karbid in taljeni volframov karbid za namene preiskave en sam izdelek. |
|
(19) |
Predložen ni bil noben prepričljiv argument, ki bi upravičil spremembo v pristopu, ki bi vodila do zaključka, drugačnega od tistega, ki je bil dosežen v teku prejšnje preiskave v zvezi s pregledom. Še več, med taljenim volframovim karbidom in volframovim karbidom na trgu ni nobene večje cenovne razlike, saj se dodatno procesiranje za taljeni volframov karbid izravna z manj prečiščeno izbiro velikosti zrn. Zato se za namene te preiskave volframov karbid in taljeni volframov karbid obravnavata kot en sam izdelek z enakimi osnovnimi lastnostmi. |
6.2 Podoben izdelek
|
(20) |
Ta preiskava v zvezi s pregledom je potrdila, kot je bilo ugotovljeno že v prejšnjih preiskavah, da so izdelki, ki jih izvaža LRK, in tisti, ki jih proizvajajo in prodajajo proizvajalci Skupnosti ter proizvajalec v primerljivi državi, podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe, ker imajo enake bistvene fizikalne lastnosti in končne uporabe. |
B. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA
1. Uvodne opombe
|
(21) |
Kot splošno ozadje se poudarja, da je bil uvoz zadevnega izdelka iz LRK v času 9-mesečnega OP, ki je vodilo do uvedbe ukrepov leta 1990, 117 ton, kar je predstavljalo 5,3 % tržni delež. Stopnja dampinga takrat je bila 73,13 %. V OP prejšnje preiskave v zvezi s pregledom je bil uvoz 234 ton, kar je predstavljalo 5 % tržni delež, medtem ko je bila stopnja dampinga takrat 30,6 %. |
2. Status tržnega gospodarstva in primerljiva država
|
(22) |
Poudariti je treba, da si v prejšnjih preiskavah noben izvoznik zadevnega izdelka ni pridobil statusa tržnega gospodarstva („STG“). Sodelujoči izvozniki so dokazovali, da je možnost odobritve STG treba pregledati v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe, saj v osnovni uredbi naj ne bi bilo nobenih določb, ki bi sodelujočim izvoznikom preprečevale odobritev STG v pregledu v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. |
|
(23) |
Poudariti je treba, da je trenutna preiskava pregled zaradi izteka ukrepa, po kateri je ukrepe mogoče le razveljaviti ali ohraniti, ne pa tudi spremeniti. V skladu z običajno prakso institucij je zahtevke za STG zato treba obravnavati v okviru vmesnih pregledov, saj je na podlagi takšnih vmesnih pregledov možno spremeniti stopnjo ukrepov. |
|
(24) |
Sodelujoči izvozniki so podvomili tudi v uporabo Združenih držav Amerike kot primerne tretje države s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“), pri tem pa so se sklicevali na razliko v BDP na prebivalca med LRK in Združenimi državami Amerike kot glavni vzrok za neprimernost. Sodelujoči izvozniki so namesto tega predlagali uporabo Republike Koreje ali Češke republike, saj naj bi bila raven BDP na prebivalca v teh dveh državah bližje ravni BDP na prebivalca v LRK. |
|
(25) |
Vprašanje BDP na prebivalca samo po sebi ni odločujoči dejavnik pri odločitvi o primerni primerljivi državi. Prejšnja preiskava v zvezi s pregledom je pokazala, da so Združene države Amerike primerna primerljiva država, in v trenutni preiskavi ni bila odkrita nobena sprememba v okoliščinah, ki bi pomenila, da je uporaba Združenih držav Amerike neprimerna. Poleg tega niso bili predloženi nikakršni prepričljivi dokazi, da sta Republika Koreja ali Češka republika bolj primerni. |
|
(26) |
Osram Sylvania Inc., proizvajalec zadevnega izdelka v Združenih državah Amerike, je ponudil sodelovanje v preiskavi in tako se je preučilo, ali domača prodaja družbe Osram Sylvania Inc. pomembna v primerjavi s količino zadevnega izdelka, ki je izvožena iz LRK. Ugotovljeno je bilo, da domača prodaja družbe Osram Sylvania Inc. domačim strankam in v okviru običajnega poteka trgovanja dosega količine, ki precej presegajo 5 % izvoza kitajskih izvoznikov v Skupnost, kar je zahtevano, če naj normalna vrednost temelji na domačih prodajnih cenah. |
|
(27) |
Zato je bil v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe odločeno, da se Združene države Amerike ohranijo kot primerljiva država v tem postopku in da se domača prodaja družbe Osram Sylvania Inc. uporablja kot osnova za določitev normalne vrednosti. |
3. Normalna vrednost
|
(28) |
Preučeno je bilo, ali je domačo prodajo družbe Osram Sylvania Inc. neodvisnim strankam mogoče obravnavati kot prodajo v okviru običajnega poteka trgovanja, v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. |
|
(29) |
Ugotovljeno je bilo, da je bila tehtana povprečna prodajna cena vse prodaje v OP višja, kot so bili tehtani povprečni stroški proizvodnje na enoto. Zato je bila celotna domača prodaja obravnavana kot prodaja v okviru običajnega poteka trgovanja. |
|
(30) |
Normalna vrednost je v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe temeljila na cenah celotne domače prodaje volframovega karbida in taljenega volframovega karbida družbe Osram Sylvania Inc. neodvisnim strankam v Združenih državah Amerike v OP. |
4. Izvozna cena
|
(31) |
Pet od sedmih sodelujočih izvoznikov je v OP predstavljalo skoraj ves izvoz iz LRK neodvisnim strankam v Skupnosti. Ostala dva sodelujoča izvoznika v OP zadevnega izdelka nista izvažala v Skupnost. Izvozno ceno je zato mogoče določiti v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe (tj. na podlagi cen, ki jih je pet sodelujočih izvoznikov dejansko zaračunavalo). |
5. Primerjava
|
(32) |
Da bi dosegli pravično primerjavo v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe, so bile narejene prilagoditve za razlike v zneskih prevoza, pakiranja, zavarovanja, kreditnih stroškov, plačilnih pogojev, manipulativnih stroškov in drugih stroškov, ki so bili plačani in so dokazano vplivali na cene in cenovno primerljivost. |
6. Stopnja dampinga
|
(33) |
V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je normalno vrednost primerjalo z izvozno ceno. Obe sta bili izračunani na podlagi cene franko tovarna, primerjava pa je bila izvedena na enaki stopnji trgovanja. |
|
(34) |
Da bi izračunali stopnjo dampinga, se je tehtano povprečno normalno vrednost primerjalo s tehtano povprečno izvozno ceno v Skupnost na stopnji franko tovarna in na enaki stopnji trgovanja. Ta primerjava je pokazala obstoj dampinga na stopnji okrog 31 %, kar je blizu trenutni stopnji protidampinške dajatve. |
7. Verjetnost nadaljevanja dampinga
|
(35) |
Ker se z dampingom ni prenehalo, je bilo preučeno, ali obstaja verjetnost, da se bo nadaljeval izvoz zadevnega izdelka po dampinških cenah. V okviru tega so bili upoštevani dejavniki, kot npr. proizvodna zmogljivost proizvajalcev zadevnega izdelka v LRK in njihove prodajne cene drugim tretjim državam ter na domačem trgu v LRK. |
7.1 Prosta proizvodna zmogljivost
|
(36) |
Kot je omenjeno v uvodni izjavi 31, je bilo v OP pet sodelujočih izvoznikov v LRK, ki so zadevni izdelek izvažali v Skupnost. |
|
(37) |
Dva od teh izvoznikov sta zadevni izdelek proizvajala sama, tj. proizvodno prodajo in izvozno prodajo je izvajal en sam pravni subjekt. |
|
(38) |
Dva druga izvoznika sta bila vsak zase povezana s proizvodnimi družbami, tj. proizvodno in izvozno prodajo sta izvajali dva ločena, a povezana pravna subjekta. |
|
(39) |
Peti izvoznik ni bil povezan z nobeno proizvodno družbo; namesto tega je svoje izdelke kupoval od proizvajalcev/izvoznikov, omenjenih v uvodnih izjavah 37 in 38, ter jih nato izvažal. |
|
(40) |
Štirje izvozniki s proizvodnimi obrati so imeli v OP skupno teoretično (10) zmogljivost 9 850 ton in skupno proizvodnjo 8 460 ton, kar je predstavljalo 86 % stopnjo izkoriščenosti. Štirje proizvodni izvozniki imajo zato prosto proizvodno zmogljivost 1 390 ton, kar je enako 21,5 % izračunane porabe zadevnega izdelka za prosti trg (6 461 ton) (11). |
|
(41) |
Tudi dva ostala sodelujoča izvoznika, ki v OP nista izvažala zadevnega izdelka v Skupnost, sta predložila informacije o svoji proizvodnji in prodaji v OP. Eden od teh dveh izvoznikov je bil trgovec brez lastne proizvodnje, drugi je imel svojo proizvodno zmogljivost, s proizvodno zmogljivostjo približno 200 ton in dejansko proizvodnjo 49 ton v OP. |
|
(42) |
Skupna zmogljivost sedmih izvoznikov je znašala 10 050 ton. Sedem izvoznikov je imelo v OP prosto proizvodno zmogljivost 1 541 ton, kar je predstavljalo približno 24 % porabe prostega trga v Skupnosti, kot je opredeljena v uvodni izjavi 41. Ta prosta zmogljivost je jasen znak, da bi se kitajski izvozniki lahko odločili za precejšnje povečanje svojega izvoza zadevnega izdelka na trg Skupnosti, če bi ukrepe razveljavili. Poudariti je treba, da je skupni izvoz sodelujočih izvoznikov v OP znašal 239 ton ali blizu 100 % skupnega uvoza zadevnega izdelka in da sodelujoči izvozniki zato predstavljajo skoraj ves izvoz v Skupnost. |
7.2 Prodaja izvoznikov LRK na domači trg in na trge tretjih držav
|
(43) |
Kitajski izvozniki so od uvedbe obstoječih ukrepov razvili svojo usposobljenost za uporabo zadevnega izdelka navzdol v proizvodni verigi, še posebej v orodjarski industriji (ki temelji na cementnih karbidih). |
|
(44) |
V OP je bilo približno 4 846 ton (57 %) skupne proizvodnje petih sodelujočih izvoznikov nadalje predelanih, medtem ko je bilo 1 557 ton (18 %) prodanih na domačem trgu in 2 021 ton (24 %) izvoženih preko sodelujočih izvoznikov. |
|
(45) |
Spodnja tabela prikazuje povprečne prodajne cene petih sodelujočih izvoznikov po destinacijah v OP in primerjavo s povprečnimi prodajnimi cenami industrije Skupnosti.
|
|
(46) |
Kot je razvidno, bi bili kitajski izvozniki zelo zainteresirani ne le za uporabo svojih obstoječih prostih zmogljivosti za povečanje prodaje na trgu Skupnosti, ampak tudi za premik vsaj dela svoje domače prodaje in prodaje tretjim državam na trg Skupnosti. V primerjavi s cenami, ki jih sodelujoči izvozniki zaračunajo na svojem domačem trgu, bi zaradi cen na trgu Skupnosti le-ta postal zelo privlačen, če bi dopustili, da se obstoječi protidampinški ukrepi iztečejo. |
|
(47) |
Tudi v primerjavi s kitajskim izvozom v druge tretje države, npr. Japonsko in Združene države Amerike, bi cene na trgu Skupnosti predstavljale privlačen trg in tveganje za motnje v trgovini na trgu Skupnosti bi bilo zelo veliko, če bi dovolili, da se ti ukrepi iztečejo. |
|
(48) |
V skladu s tem je bilo ugotovljeno, da v primeru, da se ti ukrepi razveljavijo, obstaja verjetnost, da bodo velike količine zadevnega izdelka prodane po nižjih cenah od povprečne prodajne cene industrije Skupnosti in s tem tej industriji povzročile škodo. |
8. Zaključek
|
(49) |
Kitajski izvozniki so, kot je omenjeno v uvodni izjavi 34, nadaljevali z dampingom. Stopnja dampinga, ugotovljena v OP, je bila 31 %, kar je na približno enaki stopnji, kot je bila stopnja dampinga, ugotovljena v prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom. |
|
(50) |
Skupna zmogljivost petih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je v OP znašala 10 050 ton, kar je več kot skupna zmogljivost industrije Skupnosti. Nadalje je imelo pet sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v OP prosto proizvodno zmogljivost, ki je predstavljala približno 24 % porabe prostega trga v Skupnosti. |
|
(51) |
V zvezi z izvoznimi cenami zadevnega izdelka iz LRK v OP je bilo ugotovljeno, da so povprečne prodajne cene za trg Skupnosti za kitajske izvoznike privlačno visoke. Smatralo se je, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja tveganje za nadaljevanje škodljivega dampinga. Glede na razlike v cenah, ki so bile ugotovljene v OP med izvoznimi cenami sodelujočih izvoznikov za zadevni izdelek v Skupnosti in izvoznimi cenami v drugih tretjih državah, obstaja tudi verjetnost, da bi bil dampinški izvoz preusmerjen iz drugih trgov (npr. iz Japonske in Združenih držav Amerike) na trg Skupnosti, saj so cene v Skupnosti višje kot cene na drugih večjih izvoznih trgih. |
|
(52) |
Na kratko, vsi kazalci kažejo, da se bo uvoz v Skupnosti iz LRK nadaljeval po dampinških cenah in, če bi bili ukrepi razveljavljeni, v vedno večjih količinah. |
C. INDUSTRIJA SKUPNOSTI
|
(53) |
V OP so zadevni izdelek proizvajali:
|
|
(54) |
Za proizvajalce, ki zadevni izdelek proizvajajo za lastno porabo, je proizvodnja zadevnega izdelka vmesni izdelek, ki se v celoti porabi v proizvodnji končnih izdelkov visoke vrednosti. Proizvodnja teh proizvajalcev se ni prodala na prostem trgu. |
|
(55) |
Razlika med lastno porabo in prostim trgom je pomembna za analizo gospodarskega stanja na trgu Skupnosti in stanja industrije Skupnosti, saj izdelki, ki so namenjeni lastni porabi, niso izpostavljeni neposredni konkurenci iz uvoza. V nasprotju s tem pa je bilo za izdelke, namenjene prodaji na prostem trgu, ugotovljeno, da so v neposredni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka iz LRK. Z vidika zgoraj omenjenega se zaključuje, da se stanje razlikuje med prostim in lastnim trgom. |
|
(56) |
Proizvodnja treh sodelujočih proizvajalcev Skupnosti, ki proizvajajo za prosti trg in so v celoti sodelovali, je v OP v polnem sodelovanju predstavljala približno 89 % skupne proizvodnje Skupnosti zadevnega izdelka za prosti trg. Ti proizvajalci Skupnosti predstavljajo industrijo Skupnosti v okviru pomena členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe. |
D. STANJE NA TRGU SKUPNOSTI
1. Splošno
1.1 Podatki o uvozu
|
(57) |
Kot vir podatkov o uvozu so bile uporabljene informacije Eurostata, ki so se nanašale na količine uvoza oznake KN 2849 90 30, in preverjeni podatki sodelujočih izvoznikov v LRK o izvozu. |
1.2 Podatki industrije Skupnosti
|
(58) |
Podatki industrije Skupnosti so bili pridobljeni iz preverjenih odgovorov na vprašalnike treh sodelujočih proizvajalcev Skupnosti, ki zadevni izdelek proizvajajo za prodajo na prostem trgu, in od sodelujočega proizvajalca, ki zadevni izdelek proizvaja za lastno porabo. |
1.3 Poraba Skupnosti
|
(59) |
Očitna poraba zadevnega izdelka na prostem trgu v Skupnosti je bila ugotovljena na podlagi:
|
|
(60) |
V zadevnem obdobju se je poraba na prostem trgu v Skupnosti povečala za 9 %. Vendar je bilo to povečanje neenakomerno. Po zmanjšanju med leti 1998 in 1999 se je poraba povečevala do leta 2001, ko je dosegla najvišjo vrednost 7 949 ton, potem pa je v OP spet padla na 6 461 ton.
|
|
(61) |
Precejšnje povečanje porabe na prostem trgu v času med letoma 2000 in 2001 je mogoče delno pojasniti z večjo gospodarsko dejavnostjo v Skupnosti, pa tudi na svetovnem trgu, in delno z uveljavljanjem novega sistema izvoznih dovoljenj v LRK. Ta je proti koncu leta 2000 in med letom 2001 spodbudil velike nakupe (kopičenje zalog porabnikov) zaradi strahu pred možnim pomanjkanjem surovin in zadevnega izdelka. |
2. Uvoz iz LRK
2.1 Količina in tržni delež
|
(62) |
Količina uvoza iz LRK kaže nekoliko nihajoč trend v zadevnem obdobju, ki se je končal s povečanjem količine v primerjavi z letom 1998, kar pomeni večji tržni delež v OP v primerjavi z letom 1998. |
2.2 Cene in nelojalno nižanje cen
|
(63) |
Povprečna cena uvoza zadevnega izdelka iz LRK je bila v OP 12,59 EUR/kg CIF na meji ES. Za namene analiziranja nelojalnega nižanja cen so bile v OP tehtane povprečne cene zadevnega izdelka, ki ga je prodala industrija Skupnosti, primerjane s tehtanimi povprečnimi cenami uvoza iz LRK na trg Skupnosti, primerno prilagojene za carine in stroške, ki nastanejo po uvozu. |
|
(64) |
Cene industrije Skupnosti so tiste, ki so jih proizvajalci navedli v vprašalnikih za njihovo prodajo v Skupnosti prvi nepovezani stranki na podlagi cene franko tovarna. Cene kitajskega uvoza so tiste, ki so jih za zadevni izdelek navedli tisti sodelujoči izvozniki proizvajalci, ki so v OP zadevni izdelek izvažali. |
|
(65) |
Na podlagi tega je bila ugotovljena stopnja nelojalnega nižanja cen, izražena kot odstotek cen industrije Skupnosti, okrog 10 %. Če se v izračun vključi trenutna stopnja protidampinških dajatev, potem nelojalnega nižanja cen ni. |
3. Količine, cene na enoto uvoza in prodaja industrije Skupnosti v EU v OP
|
(66) |
V primerjavi z uvozom iz drugih tretjih držav so bile cene uvoza iz LRK (tj. v povprečju 12,59 EUR/kg) precej nižje. V teh okoliščinah obstaja velika verjetnost, da bi uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK v primeru razveljavitve ukrepov pridobil na račun izvoza drugih tretjih držav v Skupnost, in sicer po dampinških cenah. |
E. STANJE INDUSTRIJE SKUPNOSTI
|
(67) |
Preučitev stanja industrije Skupnosti je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov in kazalcev, ki so od leta 1998 (temeljno leto) do OP vplivali na stanje industrije. Spodnji podatki o industriji Skupnosti predstavljajo združene podatke treh sodelujočih proizvajalcev Skupnosti, razen če ni drugače navedeno. |
1. Proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti in zaloge
|
(68) |
Proizvodna zmogljivost je bila ugotovljena na podlagi največje urne proizvodnje nameščenih strojev, pomnožene z letnim maksimumom delovnih ur, odštet je bil odbitek za vzdrževanje in druge podobne prekinitve proizvodnje. V zadevnem obdobju se je proizvodna zmogljivost povečala za 22 %.
|
|
(69) |
V zadevnem obdobju se je proizvodnja industrije Skupnosti povečala za 1 %. Vendar je bilo to rahlo povečanje neenakomerno. Po zmanjšanju za 6 % v letu 1999 se je proizvodnja med leti 1999 in 2001 povečala za 27 %. V OP pa se je proizvodnja vrnila na raven, ki je bila le malo nad ravnijo proizvodnje v letu 1998. |
|
(70) |
Vzroki za povečanje proizvodnje in zmogljivosti v letih 2000 in 2001 so razloženi v uvodni izjavi 61. Velik porast svetovnega povpraševanja po zadevnem izdelku, ki je bil posledica večje gospodarske dejavnosti na svetovnem trgu in uveljavljanja novega sistema izvoznih dovoljenj v LRK, je sprožil naložbe v proizvodno zmogljivost, še posebej v letih 2000 in 2001, kar je pomenilo 22 % povečanje zmogljivosti v zadevnem obdobju. |
|
(71) |
Zmanjšanje stopnje izkoriščenosti zmogljivosti v OP v primerjavi s prejšnjimi leti je mogoče razložiti z nenadnim upadom povpraševanja po zadevnem izdelku v OP. Medtem ko se je zmogljivost povečala na podlagi domneve, da se bo močno povpraševanje na trgu nadaljevalo, se to ni zgodilo, saj so v OP stranke svoje nakupe zmanjšale, zato da bi zmanjšale svoje zaloge. Posledično je bila proizvodnja v OP več ali manj na enaki ravni kot v letu 1998. |
|
(72) |
Ravni zalog so ostale relativno stabilne v primerjavi s proizvodnjo in prodajo vse do leta 2000. V letu 2001 so se zaloge zaradi visokega povpraševanja zmanjšale. V OP se je raven zalog industrije Skupnosti zaradi nepričakovanega upada svetovnega povpraševanja povečala in dosegla raven 30 % proizvodnje v primerjavi z 18 % v letu 1998. Raven zalog, ki je normalna za to industrijo, je okrog 20 % proizvodnje. |
2. Količine prodaje, cene, tržni delež in količine prodaje na izvoznih trgih
|
(73) |
Spodnje številke predstavljajo količine prodaje in cene za neodvisne stranke industrije Skupnosti v Skupnosti, tržni delež v Skupnosti in količine prodaje na izvoznih trgih.
|
|
(74) |
Količine prodaje na trgu Skupnosti kažejo rahlo povečanje v zadevnem obdobju, s količinami, prodanimi v OP, 13 % nad ravnijo iz leta 1998. Skupno je industrija Skupnosti nekaj pridobila v primerjavi z uvozom, saj se je tržni delež iz 62 % v letu 1998 povečal na 64 % v OP. |
|
(75) |
Povprečne prodajne cene industrije Skupnosti so z izjemo leta 2001 ostale relativno stabilne; povprečne prodajne cene v OP so bile 5 % višje kot v letu 1998. V letu 2001 so se povprečne prodajne cene povečale na 17,10 EUR/tono, a so v OP spet padle na 14,92 EUR. |
|
(76) |
Tudi obseg izvozne prodaje se je v zadevnem obdobju povečal. Prodane količine so se v času med letom 1998 in OP povečale za 24 %, z vrhuncem v letu 2001. V razmerju do skupne prodaje je izvozna prodaja predstavljala približno 25 – 30 % skupne prodaje v zadevnem obdobju. |
|
(77) |
Skupni obseg prodaje se je med letom 1998 in OP povečal za 16 %, z vrhuncem v letu 2001 zaradi vzrokov, razloženih v uvodni izjavi 61. |
3. Donosnost, donos naložb (sredstev) in denarni tok
|
(78) |
Z izjemo leta 2001, ki je bilo, kot je razloženo zgoraj, izjemno leto, gospodarski kazalci (donosnost, donos naložb in denarni tok) kažejo, da je prišlo v industriji Skupnosti do poslabšanja stopnje dobička, donosa in denarnega toka, ki ga ustvarja prodaja na trgu Skupnosti. |
|
(79) |
K izgubi donosnosti v OP je prispevala tudi začasna izguba večje dobavne pogodbe enega od proizvajalcev Skupnosti in padec prodaje, vsaj delno povzročen s strani porabnikov, ki so praznili zaloge, ki so si jih zaradi strahu pred morebitnim pomanjkanjem nabrali v letu 2001. Obstajajo tudi dokazi, da so močna nihanja cene glavne surovine (APT), večina katere izvira iz LRK, vplivala na donosnost tistih proizvajalcev v Skupnosti, ki so odvisni od kupovanja tega izdelka na prostem trgu. |
4. Naložbe in sposobnost zbiranja kapitala
|
(80) |
Med leti 1998 in 2001 so bile ravni naložb relativno stabilne, z rednimi naložbami v tehnične izpopolnitve proizvodnega procesa in s tem povezanih naprav. V OP pa se je raven naložb zaradi majhnega dobička od prodaje na trgu Skupnosti pomembno zmanjšala. |
|
(81) |
Industrija Skupnosti je bila v zadevnem obdobju, vključno z OP, še vedno sposobna zbirati kapital, bodisi od zunanjih vlagateljev bodisi matičnih družb. |
5. Zaposlenost, produktivnost in plače
|
(82) |
V zadevnem obdobju se je število zaposlenih rahlo zmanjšalo. Skupni stroški zaposlitve so do leta 2000 ostali relativno stabilni, a so se v letu 2001 povečali in v OP ostali na višji ravni. V zadevnem obdobju so se stroški zaposlitve povečali za 8 %, kar predstavlja normalno povišanje plač. |
|
(83) |
Produktivnost se je med 1998 in OP povečala za 2 % zaradi povečanja proizvodnje. Industriji Skupnosti je uspelo povečati proizvodnjo v letih 2000 in 2001, ne da bi se pri tem opazno povečala zaposlenost, kar je pomenilo boljšo produktivnost v teh letih. Treba pa je opozoriti, da na raven produktivnosti ne vpliva samo raven proizvodnje, ampak tudi različna ponudba v posameznih letih. |
6. Stopnja dampinga in okrevanje po dampingu v preteklosti
|
(84) |
V zadevnem obdobju sta se količina in tržni delež dampinškega uvoza iz LRK povečala. Oba pa sta ostala relativno majhna glede na velikost prostega trga (predstavljala sta le 4 % porabe na prostem trgu). Industrija Skupnosti pa je zaradi stopnje dampinga (31 %), zunanjih dejavnikov, npr. nihanja cen glavne surovine (APT), in začasne izgube večje dobavne pogodbe, ne glede na to, da je povpraševanje po zadevnem izdelku ostalo v glavnem stabilno, doživela manjši padec ravni donosnosti in drugih finančnih kazalcev, kot so opisani v uvodni izjavi 78. |
7. Trg za lastno porabo
|
(85) |
Ugotovitve v zvezi z določenimi gospodarskimi kazalci, ki se navezujejo na industrijo Skupnosti, so bile primerjane s podatki, ki jih je posredoval sodelujoči proizvajalec Skupnosti, ki je proizvajal izključno za lastno porabo, da bi zagotovili popolnejšo sliko stanja proizvajalcev Skupnosti. Ugotovitve, ki se navezujejo na tega proizvajalca, so naslednje (na indeksirani podlagi, s tem, da se ugotovitve navezujejo le na eno družbo):
|
|
(86) |
Proizvodna zmogljivost se je povečala za 16 % med leti 1998 in 1999 ter nato ostala stabilna. Proizvodnja je v zadevnem obdobju padla za 27 %, pri tem pa nihala med indeksom 91 in indeksom 108. Izkoriščenost zmogljivosti je padla za 6 % med leti 1998 in 2001 in potem za nadaljnjih 39 % v OP, kar je v skladu s padcem proizvodnje. V zadevnem obdobju so se zaloge več kot potrojile, čeprav obseg takega povečanja delno odraža nizko stanje zalog leta 1998. V letih 1998 in 2001 so bile izvedene velike naložbe. Zaposlenost je ostala relativno stabilna do leta 2001, a se je nato v OP znižala za 10 %. Stroški zaposlovanja so se povečali na indeks 117 do leta 2001, a nato padli na indeks 109 v OP. Produktivnost je med leti 1998 in 2000 nihala med indeksom 92 in indeksom 111, a je padla na indeks 84 v OP, kar je v skladu s padcem proizvodnje in kljub padcu v stopnji zaposlenosti v tistem letu. |
|
(87) |
Zadevni izdelek se je prodajal znotraj po prenosni ceni. Za prenosne cene je bilo ugotovljeno, da ne temeljijo dovolj na dejanskih tržnih cenah, da bi lahko odražale tržne cene. Tudi analiza razčlenitve različnih stroškov, povezanih s proizvodnjo končnega izdelka, ne bi pripomogla k določitvi tržne vrednosti za zadevni preneseni izdelek. Zato analiza donosnosti, donosa naložb in denarnega toka v povezavi z lastno porabo ni zanesljiv kazalec. Ker je del večje skupine, sposobnost zadevne družbe, da zbira kapital, ni bila resno prizadeta. |
|
(88) |
Glede na to, da je bilo ugotovljeno, da uvoz ni v neposredni konkurenci z zadevnim izdelkom, proizvedenim za lastno porabo, je bilo ugotovljeno, da na proizvajalce, ki izdelek proizvajajo za lastno porabo, dampinški uvoz ali ukrepi ne vplivajo, ne glede na stopnjo dampinga. |
|
(89) |
V celoti gledano je bil razvoj na trgu za lastno porabo podoben razvoju na prostem trgu, čeprav je bil glede proizvodnje, zaposlenosti in produktivnosti opazen bolj negativen trend. Zato vključitev trga za lastno porabo ne bi vplivala na skupne zaključke, ki so bili sprejeti glede prostega trga. |
8. Zaključek o stanju industrije Skupnosti
|
(90) |
Čeprav ukrepi veljajo že nekaj časa in kljub zelo stabilnemu povpraševanju po zadevnem izdelku, je industrija Skupnosti v zadevnem obdobju doživela nekolikšno poslabšanje stopnje dobička in drugih finančnih kazalcev. Z omejevanjem povišanja cen v zadevnem obdobju je industriji Skupnosti uspelo povečati prodajo in tržni delež. Vendar je to vplivalo na donosnost. V OP je bila industrija le malo nad točko preloma, vendar je ta rezultat treba uravnotežiti s tistim iz leta 2001, ki je bilo izjemno leto. Medtem ko se nelojalni učinki dampinga izravnavajo z dajatvami, obstajajo tudi dokazi, da so močna nihanja cene glavne surovine (APT), večina katere izvira iz LRK, vplivala na donosnost tistih proizvajalcev v Skupnosti, ki so odvisni od nabave tega blaga na prostem trgu. |
F. VERJETNOST NADALJEVANJA POVZROČANJA ŠKODE
|
(91) |
Zaradi zgoraj navedenega in s posebnim obzirom na uvodno izjavo 66 obstaja verjetnost, da bi se industrija Skupnosti soočala s še večjim pritiskom zaradi povečanih količin dampinškega izvoza zadevnega izdelka iz LRK, če bi se ukrepi iztekli. Večja nelojalna konkurenca zaradi dampinškega uvoza bi zelo verjetno vodila v nadaljnje poslabšanje finančnega položaja industrije Skupnosti. Zato se sklepa, da bi razveljavitev ukrepov zelo verjetno imela za posledico nadaljevanje povzročanja škode industriji Skupnosti. |
G. INTERES SKUPNOSTI
1. Splošni preudarki
|
(92) |
Preučeno je bilo, ali obstajajo utemeljeni razlogi za zaključek, da ohranitev trenutnih ukrepov ni v interesu Skupnosti. V ta namen in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe je ugotavljanje interesa Skupnosti temeljilo na upoštevanju vseh vpletenih interesov, tj. interesov industrije Skupnosti, drugih proizvajalcev Skupnosti, uvoznikov/trgovcev in tudi porabnikov zadevnega izdelka. Za namene te analize so bile od vseh imenovanih zainteresiranih strank zahtevane informacije. |
|
(93) |
Opozoriti je treba, da je bilo v prejšnji preiskavi ugotovljeno, da sprejetje ukrepov ni v nasprotju z interesi Skupnosti. Nadalje, glede na to, da je ta preiskava pregled veljavnih protidampinških ukrepov, je bilo mogoče oceniti vsakršen nelojalen negativen učinek trenutnih protidampinških ukrepov na zadevne stranke. |
|
(94) |
Preučeno je bilo, ali kljub zaključku o verjetnosti nadaljevanja škodljivega dampinga obstajajo utemeljeni razlogi za zaključek, da ohranitev ukrepov v tem primeru ni v interesu Skupnosti. |
2. Interes industrije Skupnosti
|
(95) |
Treba je poudariti, da je bilo ugotovljeno, da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga zadevnega izdelka s poreklom iz LRK in da obstaja tveganje za nadaljevanje povzročanja škode industriji Skupnosti, ki bi izhajala iz takšnega uvoza. V interesu industrije Skupnosti je, da se izogne povzročanju škode in nadaljevanje ukrepov naj bi prispevalo k temu. Zato je v interesu industrije Skupnosti, da se ohranijo ukrepi proti dampinškem uvozu iz LRK. |
3. Interes nepovezanih uvoznikov in trgovcev
|
(96) |
Uvozniki in trgovci niso posredovali nobenega odgovora. Nesodelovanje uvoznikov in trgovcev kaže, da ohranitev ukrepov za uvoz s poreklom iz LRK ne bi imela občutnega učinka na položaj nepovezanih uvoznikov in trgovcev zadevnega izdelka v Skupnosti. To izhaja tudi iz ugotovitev prejšnjih preiskav. |
4. Interes porabnikov
|
(97) |
Porabniki zadevnega izdelka v Skupnosti so večinoma proizvajalci komponent iz trdih kovin, ki zadevni izdelek uporabljajo kot surovino. Nekateri porabniki so veliki mednarodni proizvajalci, ki večinoma porabljajo svojo lastno proizvodnjo volframovega karbida kot surovino (lastna poraba), medtem ko nekateri drugi porabniki (večinoma manjši proizvajalci) zadevni izdelek kupujejo od uvoznikov ali od industrije Skupnosti. |
|
(98) |
V zvezi z interesom večjih mednarodnih proizvajalcev pomanjkanje podpore ali nasprotovanja z njihove strani kaže, da ohranitev ukrepov za uvoz s poreklom iz LRK ne bi imela občutnega učinka na njihov položaj v Skupnosti. |
|
(99) |
Na vprašalnik je odgovoril en majhen proizvajalec orodij. Približno 90 % dobav volframovega karbida kupuje od industrije Skupnosti. Izrazil je pomislek, da bi se v primeru ohranitve ukrepov izboljšal položaj industrije Skupnosti nasproti porabnikom, industrije, ki je po mnenju tega porabnika razdrobljena, kar bi pomenilo, da bi bili porabniki bolj odvisni od industrije Skupnosti kot vira dobave. Čeprav je industrija Skupnosti obvladovala 64 % trga EU in je pomemben vir dobave, pa ni edini vir dobave. V OP so za prodajo na trgu EU tekmovali štirje proizvajalci iz EU. Poleg tega pa obstaja tudi konkurenca uvoza iz LRK in drugih držav, ki so v OP skupaj obvladali 36 % trga. Zato se šteje, da obstajajo številni drugi viri dobave na trgu EU ter da so pomisleki tega porabnika neutemeljeni. |
|
(100) |
Medtem ko ohranitev ukrepov lahko pripomore k ohranjanju položaja industrije Skupnosti nasproti porabnikom, še vedno obstajajo zadostni drugi viri dobave. Če bi ukrepe ukinili, obstaja očitno tveganje, da bi industrija Skupnosti zapustila trg in porabniki bi izgubili pomemben vir dobave. |
5. Zaključek glede interesa Skupnosti
|
(101) |
Zaradi zgoraj navedenega se zdi, da ohranitev ukrepov ni v nasprotju z interesom Skupnosti. Nasprotno, v kolikor bo omogočila industriji Skupnosti, da ostane dejavna na trgu Skupnosti, ohranitev ukrepov predstavlja podporo ohranitvi različnih virov dobave za porabnike. |
H. ZAKLJUČEK
|
(102) |
Preiskava je pokazala, da so izvozniki iz LRK v OP nadaljevali z dampingom. Prikazano je tudi bilo, da je zaradi ravni cen, ki jih kitajski izvozniki zaračunajo svojim domačim strankam in na drugih izvoznih trgih, trg Skupnosti privlačen. Zato obstaja verjetnost, da bi v primeru razveljavitve ukrepov na trg Skupnosti prišle velike količine dampinškega uvoza. |
|
(103) |
Če bi bili ukrepi razveljavljeni, bi to zelo verjetno poslabšalo finančno stanje industrije Skupnosti, kar bi se odražalo v zmanjšani donosnosti, donosu naložb in denarnem toku, saj bi iz LRK na trg Skupnosti začele pritekati vse večje količine dampinškega uvoza. |
|
(104) |
V zvezi z interesom Skupnosti je bilo zaključeno, da ni prepričljivih razlogov proti uvedbi protidampinških ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK. |
|
(105) |
Zato je primerno ohraniti obstoječe protidampinške ukrepe za uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz LRK. |
I. PROTIDAMPINŠKI UKREPI
|
(106) |
Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in preudarkih, na podlagi katerih je bilo priporočeno, da se obstoječi ukrepi ohranijo. Odobrilo se jim je tudi obdobje, v katerem so lahko po razkritju podale svoja stališča. Prejeta ni bila nobena pripomba, ki bi spremenila zgornje zaključke. |
|
(107) |
Iz zgoraj navedenega sledi, da je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK, ohraniti – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki spadata pod oznako KN 2849 90 30.
2. Stopnja dokončne protidampinške dajatve na neto ceno franko, meja Skupnosti, neocarinjeno, je 33 %.
3. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 22. decembra 2004
Za Svet
Predsednik
C. VEERMAN
(1) UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 461/2004 (UL L 77, 13.3.2004, str. 12).
(2) UL L 264, 27.9.1990, str. 7. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 610/95 (UL L 64, 22.3.1995, str. 1).
(3) UL L 264, 27.9.1990, str. 59.
(4) UL L 248, 23.9.1994, str. 8.
(5) UL L 64, 22.3.1995, str. 1.
(6) UL L 111, 9.4.1998, str. 1.
(7) UL C 166, 12.7.2002, str. 2.
(8) UL C 84, 8.4.2003, str. 2.
(9) UL C 81, 31.3.2004, str. 8.
(10) Proizvodna zmogljivost je bila določena na podlagi največje urne proizvodnje nameščenih strojev, pomnožene z letnim maksimumom delovnih ur, odštet je bil odbitek za vzdrževanje in druge podobne prekinitve proizvodnje. Uporabljena metoda je enaka, kot se uporablja za izračune zmogljivosti v industriji Skupnosti.
(11) Poraba prostega trga je definirana kot skupna količina uvoza zadevnega proizvoda, prišteta je skupna potrjena količina prodaje treh sodelujočih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti, ki proizvajajo za prosti trg. Glej tudi uvodno izjavo 60.
II Akti, katerih objava ni obvezna
Svet
|
31.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 395/68 |
SKLEP SVETA
z dne 22. decembra 2004
o spremembi Sklepa 2004/197/SZVP o vzpostavitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki zadevajo vojaške ali obrambne zadeve (ATHENA)
(2004/925/ES)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 13(3) in 28(3) Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 23. februarja 2004 sprejel Sklep 2004/197/SZVP (1), ki predvideva, da se prvi pregled opravi pred koncem leta 2004. |
|
(2) |
Svet je pri sprejetju Skupnega ukrepa 2004/570/SZVP z dne 12. julija 2004 o vojaški operaciji Evropske unije v Bosni in Hercegovini (2) izpostavil potrebo, da se v okviru prihodnjega pregleda operacije ATHENA preuči več vprašanj. |
|
(3) |
Sklep 2004/197/SVZP je treba zato spremeniti – |
SKLENIL:
Člen 1
Sklep 2004/197/SZVP se spremeni:
|
1. |
V členu 14:
|
|
2. |
V členu 21(3) se doda naslednji stavek: „Ti predlogi veljajo za odobrene, razen če Posebni odbor do 15. marca ne odloči drugače.“. |
|
3. |
V členu 24(4) se doda naslednji stavek: „Vendar če se operacijo načrtuje za več kot šest mesecev, se plačilo prispevkov izvrši v polletnih obrokih. V takem primeru se prvi obrok plača v dveh mesecih po začetku operacije; drugi obrok se plača v roku, ki ga določi Posebni odbor na predlog upravljavca ob upoštevanju operativnih potreb. Posebni odbor sme odstopiti od teh določb.“. |
|
4. |
V členu 28 se obstoječe besedilo oštevilči kot odstavek 1 in se doda naslednji odstavek: „2. Če zamuda pri plačilu ni daljša od deset dni, se obresti ne zaračunajo. Če je zamuda pri plačilu daljša od deset dni, se obresti zaračunajo za celotno zamudo.“. |
|
5. |
V členu 29 se doda naslednji odstavek: „6. Posebni odbor lahko odobri pravila za izvrševanje skupnih stroškov, ki odstopajo od odstavka 4.“. |
|
6. |
V členu 38 se doda naslednji odstavek: „8. Vsaka država članica, ki sodeluje v operaciji, upravljavcu vsako leto do 31. marca preloži podatke, po potrebi preko poveljnika operacije, o povečanih stroških, ki so ji nastali v zvezi z operacijo v preteklem finančnem letu. Ti podatki se razčlenijo tako, da so razvidne glavne postavke odhodkov. Upravljavec te podatke pripravi zato, da Posebnemu odboru omogoči pregled nad povečanimi stroški operacije.“. |
|
7. |
V Prilogi II se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „Povečani stroški prevoza in nastanitve, potrebni za raziskovalne misije in priprave (predvsem misije za ugotavljanje dejstev in izvidništvo) vojaških sil za posebne vojaške operacije Evropske unije.“. |
Člen 2
Ta sklep začne veljati 1. januarja 2005.
Člen 3
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 22. decembra 2004
Za Svet
Predsednik
C. VEERMAN
(1) UL L 63, 28.2.2004, str. 68.
(2) UL L 252, 28.7.2004, str. 10.
|
31.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 395/70 |
SKLEP SVETA
z dne 22. decembra 2004
o izvajanju delov schengenskega pravnega reda s strani Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske
(2004/926/ES)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (1) in zlasti člena 6 Sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Združeno kraljestvo je izrazilo namen začeti z izvajanjem naslednjih delov schengenskega pravnega reda: pravosodno sodelovanje, sodelovanje na področju drog, člen 26 in člen 27 Schengenske konvencije in policijsko sodelovanje. |
|
(2) |
Združeno kraljestvo je izjavilo, da je pripravljeno uporabljati vse določbe schengenskega pravnega reda iz člena 1 Sklepa 2000/365/ES, razen tistih, ki zadevajo schengenski informacijski sistem. |
|
(3) |
Združeno kraljestvo se bo še naprej pripravljalo na izvajanje ustreznih določb schengenskega informacijskega sistema in za varovanje podatkov. |
|
(4) |
Združenemu kraljestvu je bil posredovan vprašalnik in njegovi odgovori so bili zabeleženi, potem pa je bil opravljen obisk za preveritev in oceno stanja v Združenem kraljestvu v skladu s postopki, ki se uporabljajo na področju policijskega sodelovanja. |
|
(5) |
Glede uporabe schengenskega pravnega reda na zgoraj omenjenih področjih sta vprašalnik in obisk pokazala, da so izpolnjeni pogoji v zvezi z zakonodajo, delovno silo, usposabljanjem, infrastrukturo in materialnimi viri. |
|
(6) |
Izpolnjeni so bili predpogoji za izvajanje določb schengenskega pravnega reda, ki so navedene v členu 1(a)(i), (b), (c)(i) in (d)(i) Sklepa 2000/365/ES, s strani Združenega kraljestva, kar omogoča začetek izvajanja teh določb in njihovega naknadnega razvoja v Združenem kraljestvu. |
|
(7) |
Sklep 2000/365/ES v členu 5(2) opredeljuje, katere izmed določb schengenskega pravnega reda se uporabljajo za Gibraltar. |
|
(8) |
Med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško je bil sklenjen Sporazum o določitvi pravic in obveznosti med Irsko ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na eni strani ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško na drugi strani na področjih schengenskega pravnega reda, ki velja za te države (2). Na podlagi člena 2 tega sporazuma so z mešanim odborom, ustanovljenim v skladu s členom 3 Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (3) potekala posvetovanja o pripravi tega sklepa skladno s členom 4 navedenega sporazuma – |
SKLENIL:
Člen 1
Določbe člena 1(a)(i), (b), (c)(i) in (d)(i) Sklepa 2000/365/ES se izvajajo v Združenem kraljestvu od 1. januarja 2005.
Določbe iz člena 5(2) Sklepa 2000/365/ES se izvajajo na Gibraltarju od 1. januarja 2005.
Določbe aktov, ki predstavljajo razvoj schengenskega pravnega reda in so bili sprejeti po Sklepu 2000/365/ES ter so navedeni v Prilogi I, se izvajajo v Združenem kraljestvu in na Gibraltarju od 1. januarja 2005.
Določbe aktov, ki predstavljajo razvoj schengenskega pravnega reda in so bili sprejeti po Sklepu 2000/365/ES ter so navedeni v Prilogi II, se izvajajo v Združenem kraljestvu od 1. januarja 2005.
Člen 2
Za namene tega sklepa se uradno obveščanje in posredovanje sklepov med gibraltarskimi organi, vključno s sodnimi organi, in organi držav članic Evropske unije (razen Združenega kraljestva) izvajata v skladu s postopkom, ki ga predvidevajo ureditve, ki se nanašajo na gibraltarske organe v okviru instrumentov EU in ES in povezanih pogodb (glej Prilogo III k temu sklepu), sklenjene med Španijo in Združenim kraljestvom 19. aprila 2000 in posredovane državam članicam in institucijam Evropske unije.
Člen 3
Ta sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 22. decembra 2004
Za Svet
Predsednik
C. VEERMAN
(1) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.
(2) UL L 15, 20.1.2000, str. 2.
(3) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.
PRILOGA I
Seznam razvoja schengenskega pravnega reda, ki se izvaja v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ter na Gibraltarju:
|
1. |
Akt Sveta z dne 29. maja 2000 o ustanovitvi Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (določbe iz člena 2 (1) Konvencije) (UL C 197, 12.7.2000, str. 1). Konvencija se začne uporabljati za Gibraltar takrat, ko se Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah razširi na Gibraltar. |
|
2. |
Direktiva Sveta 2001/51/ES z dne 28. junija 2001 o dopolnitvi določb člena 26 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (UL L 187, 10.7.2001, str. 45). |
|
3. |
Akt Sveta z dne 16. oktobra 2001 o Protokolu Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (določbe iz člena 15 Protokola) (UL C 326, 21.11.2001, str. 1). Protokol se začne uporabljati za Gibraltar takrat, ko v skladu s členom 26 Konvencije v Gibraltarju začne veljati Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah. |
|
4. |
Okvirni sklep Sveta 2002/946/PNZ z dne 28. novembra 2002 o krepitvi kazenskega okvirja na področju preprečevanja nudenja pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (UL L 328, 5.12.2002, str. 1). |
|
5. |
Direktiva Sveta 2002/90/ES z dne 28. novembra 2002 o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (UL L 328, 5.12.2002, str. 17). |
|
6. |
Uredba Sveta (ES) št. 377/2004 z dne 19. februarja 2004 o vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (UL L 64. 2.3.2004, str. 1). |
|
7. |
Direktiva Sveta 2004/82/ES z dne 29. aprila 2004 o obveznosti prevoznikov, da sporočajo podatke o potnikih (UL L 261, 6.8.2004, str. 24). |
PRILOGA II
Seznam razvoja schengenskega pravnega reda, ki se uporablja za Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske:
|
1. |
Sklep Sveta 2000/586/PNZ z dne 28. septembra 2000 o vzpostavitvi postopka za spremembo členov 40(4) in (5), 41(7) in 65(2) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 248, 3.10.2000, str. 1). |
|
2. |
Sklep Sveta 2003/725/PNZ z dne 2. oktobra 2003 o spremembi določb členov 40(1) in (7) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 260, 11.10.2003, str. 37). |
PRILOGA III
COPY OF LETTER
|
From |
: |
Mr. Javier SOLANA, Secretary General of the Council of the European Union |
|
Date |
: |
19 April 2000 |
|
To |
: |
Permanent Representatives of the Member States and to other institutions of the European Union |
|
Subject |
: |
Gibraltar authorities in the context of E.U. and E.C. instruments and related treaties |
I hereby circulate a document which contains agreed arrangements relating to Gibraltar authorities in the context of EU and EC instruments and related treaties (‘the arrangements’), together with an exchange of correspondence between the Permanent Representatives of the United Kingdom and Spain, which, in accordance with paragraph 8 of the arrangements, are notified to the Permanent Representatives of the Member States and to the other institutions of the European Union for their information and for the purposes indicated in them.
POSTBOXING ARRANGEMENTS
Agreed Arrangements relating to Gibraltar Authorities in the Context of EU and EC Instruments and Related Treaties
|
1. |
Taking account of the responsibility of the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland as the Member State responsible for Gibraltar, including its external relations, under the terms of Article 299.4 of the Treaty establishing the European Community, when in an instrument or treaty of the type specified in paragraph 5 a provision is included whereby a body, authority or service of one Member State of the European Union may communicate directly with those of another EU Member State or may take decisions with some effect in another EU Member State, such a provision will be implemented, in respect of a body, authority or service of Gibraltar (hereinafter referred to as ‘Gibraltar authorities’, in accordance with the procedure in paragraph 2, and in the cases specified therein, through the authority of the United Kingdom specified in paragraph 3. The obligations of an EU Member State under the relevant instrument or treaty remain those of the United Kingdom. |
|
2. |
In order to implement such a provision, formal communications and decisions to be notified which are taken by or addressed to the Gibraltar authorities will be conveyed by the authority specified in paragraph 3 under cover of a note in the form attached for illustrative purposes in Annex 1. The authority specified in paragraph 3 will also ensure an appropriate response to any related enquiries. Where decisions are to be directly enforced by a court or other enforcement authority in another EU Member State without such notification, the documents containing those decisions by the Gibraltar authority will be certified as authentic by the authority specified in paragraph 3. To this effect the Gibraltar authority will make the necessary request to the authority specified in paragraph 3. The certification will take the form of a note based in Annex 1. |
|
3. |
The authority of the United Kingdom mentioned in paragraphs 1 and 2 will be The United Kingdom Government/Gibraltar Liaison Unit for EU Affairs of the Foreign and Commonwealth Office based in London or any United Kingdom body based in London which the Government of the United Kingdom may decide to designate. |
|
4. |
The designation by the United Kingdom of a Gibraltar authority in application of any instrument or treaty specified in paragraph 5 that includes a provision such as that mentioned in paragraph 1 will also contain a reference to the authority specified in paragraph 3 in the terms of Annex 2. |
|
5. |
These arrangements will apply as between EU Member States to:
In respect of the treaties specified in sub-paragraphs (a) and (b) these arrangements will also apply as between all the contracting parties to those treaties. Paragraphs 1 and 2 of these arrangements will be constructed accordingly. |
|
6. |
The spirit of these arrangements will be respected to resolve questions that may arise in the application of any provisions of the kind described in paragraph 1, bearing in mind the desire of both sides to avoid problems concerning the designation of Gibraltar authorities. |
|
7. |
These arrangements or any activity or measure taken for their implementation or as a result of them do not imply on the side of the Kingdom of Spain or on the side of the United Kingdom any change in their respective positions on the question of Gibraltar or on the limits of that territory. |
|
8. |
These arrangements will be notified to the EU institutions and Member States for their information and for the purposes indicated in them. |
Annex 1
SPECIMEN NOTE FROM THE AUTHORITY SPECIFIED IN PARAGRAPH 3
On behalf of the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland as the Member State responsible for Gibraltar, including its external relations, in accordance with Article 299 (4) of the Treaty establishing the European Community, I attach a certificate in respect of (the company), signed by the Commissioner of Insurance, the supervisory authority for Gibraltar.
In accordance with the Article 14 of the Directive 88/375/EEC, as amended by Article 34 of Directive 92/49/EEC, the (name of company) has notified to the Commissioner of Insurance in Gibraltar its intention to provide services into (name of EU Member State). The process envisaged by Article 35 of Directive 92/49/EEC is that within one month of the notification the competent authorities of the home Member State shall communicate to the host Member State or Member State within the territory of which an undertaking intends to carry on business under the freedom to provide services:
|
a) |
A certificate attesting that the undertaking has the minimum solvency margin calculated in accordance with Article 16 and 17 of Directive 73/239/EEC; |
|
b) |
The classes of insurance which the undertaking has been authorised to offer; |
|
c) |
The nature of the risks which the undertaking proposes to cover in the Member State of the provision of services. |
Annex 2
FORMULA TO BE USED BY THE UNITED KINGDOM WHEN DESIGNATING A GIBRALTAR AUTHORITY
In respect of the application of the (name of instrument) to Gibraltar, the United Kingdom, as the Member State responsible for Gibraltar, including its external relations, in a accordance with Article 299 (4) of the Treaty establishing the European Community, designates (name of Gibraltar authority) as the competent authority for the purposes of (relevant provision of the instrument). In accordance with arrangements notified in Council document xxx of 2000:
|
1.1. |
One or more of the following alternatives will be used as appropriate
will be conveyed by (name of UK authority) under cover of a note. The (name of UK authority) will also ensure an appropriate response to any related enquiries. |
Where decisions are to be directly enforced by a court or other enforcement authority in another Member State without the need of a formal previous notification
The documents containing such decisions of (name of Gibraltar authority) will be certified as authentic by the (name of UK authority). To this effect the (name of Gibraltar authority) will make the necessary request to the (name of UK authority). The certification will take the form of a note.