9.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 362/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

9.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 362/3

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 2287/2003 z dne 19. decembra 2003 o določitvi možnosti ribolova in s tem povezanih pogojev za določene staleže in skupine staležev rib za leto 2004, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer se zahtevajo omejitve ulova (2), za leto 2004 predvideva kvote za ulov morskega lista.

(2)

Za zagotavljanje spoštovanja določb o količinskih omejitvah ulova staleža, za katerega veljajo kvote, je potrebno, da Komisija določi datum, od katerega dalje se šteje, da so ribiška plovila držav članic s svojimi ulovi izčrpala kvoto.

(3)

Glede na podatke, ki jih je prejela Komisija, je ulov morskega lista v vodah cone ICES VII b, c za ladje, ki plujejo pod zastavo Francije ali so v Franciji registrirane, dosegel dodeljeno kvoto za leto 2004. Francija je prepovedala ribolov tega staleža od 23. oktobra 2004 dalje. Potrebno je, da se ta datum sprejme tudi v tej uredbi –

9.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 362/4

(1)

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (2) (v nadaljevanju „Sporazum“), ki je bil v imenu Skupnosti odobren z Odločbo 2002/309/ES, Euratom predpisuje dajatve prost uvoz za količino 1 200 ton na leto za posušeno goveje meso brez kosti, ki se uvršča v oznako KN ex 0210 20 90.

(2)

Zaradi krize BSE sta stranki v Skupni deklaraciji o sektorju mesa, ki je del sklepne listine Sporazuma (3), razglasili, da bi morala Skupnost izjemoma odpreti letno avtonomno kvoto za 700 ton neto teže posušene govedine ob upoštevanju dajatev ad valorem in oproščene posebnih dajatev do preklica uvoznih omejitev, ki so jih Švici naložile določene države članice. Uredba Komisije (ES) št. 2424/1999 z dne 15. novembra 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo uvozne tarifne kvote za posušeno goveje meso brez kosti, kakor je predvideno v Uredbi Sveta (ES) št. 2249/1999 (4), je odprla uvozno tarifno kvoto za posušeno goveje meso za uvoz iz Švice na večletni osnovi za letni obseg 700 ton od 1. julija do 30. junija naslednje leto.

(3)

Na tretjem srečanju v Bruslju 4. decembra 2003 je Skupni odbor za kmetijstvo sklenil, da se morajo po sprejetju Sklepa št. 2/2003 Skupnega veterinarskega odbora, ustanovljenega s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi z dne 25. novembra 2003, ki spreminja dodatke 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 11 k Prilogi 11 k Sporazumu (5), in po kasnejši odpravi omejevalnih ukrepov držav članic za Švico, koncesije, določene v Sporazumu, čim prej uporabiti. Vendar pa je bilo treba ob upoštevanju sprememb v pravilih o poreklu blaga in glede na skupno mnenje dobaviteljem zagotoviti dovolj časa, da se temu prilagodijo in storijo vse potrebno v zvezi z morebitnimi zalogami. Zaradi tega je bilo dogovorjeno, da se nove koncesije začnejo izvajati s 1. januarjem 2005.

(4)

Podrobna pravila za uporabo bi zato morala biti določena na večletni osnovi za dajatve prosto uvozno kvoto za količino 1 200 ton letno, s pričetkom 1. januarja 2005 za posušeno goveje meso brez kosti, ki se uvršča v oznako KN ex 0210 20 90 s poreklom iz Švice.

(5)

Da bi izpolnjevali pogoje za koriščenje te tarifne kvote, morajo biti zadevni proizvodi švicarskega porekla v skladu s pravili, navedenimi v členu 4 Sporazuma. Treba je zagotoviti natančno opredelitev upravičenih proizvodov. Za namene nadzora je treba pri uvozu v okviru kvote predložiti potrdilo o pristnosti, ki potrjuje, da meso popolnoma ustreza pogojem v opredelitvi. Treba je oblikovati vzorec za navedena potrdila in določiti pravila za njihovo uporabo.

(6)

Režim se upravlja na podlagi uvoznih dovoljenj. V ta namen je treba določiti pravila o predložitvi zahtevkov in zagotovitvi podatkov o zahtevkih in dovoljenjih z odstopanjem, kjer je potrebno, od Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (6) in od Uredbe Komisije (ES) št. 1445/95 z dne 26. junija 1995 o pravilih za uporabo uvoznih in izvoznih dovoljenj za goveje in telečje meso ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2377/80 (7).

(7)

Za zagotovitev primernega upravljanja uvoza zadevnih proizvodov je treba ustrezno poskrbeti za uvozna dovoljenja, ki se izdajajo na podlagi preverjanja predvsem podatkov na potrdilih o pristnosti.

(8)

Uredbo (ES) št. 2424/1999 se razveljavi.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za goveje in telečje meso –

(a)

morajo biti kot takšni potrjeni s strani zadevne države izvoznice;

(b)

se obvežejo, da bodo preverjali podatke, vpisane na potrdilih;

(c)

se obvežejo, da bodo Komisiji vsaj enkrat tedensko posredovali informacije, ki omogočajo preverjanje na potrdilu vpisanih podatkov, zlasti številke potrdila, izvoznika, prejemnika, namembne države, proizvoda, neto teže ter datuma podpisa.

9.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 362/10

9.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 362/12

(1)

Z namenom upoštevanja svojih mednarodnih obveznosti je Skupnost na tržno leto in od 1. januarja 1996 vzpostavila tarifno kvoto po dajatvi nič za drugače obdelan oves iz oznake KN 1104 22 98.

(2)

Do tržnega leta 2004/2005 to tarifno kvoto ureja Uredba Komisije (ES) št. 2369/96 z dne 12. decembra 1996 o odprtju in upravljanju tarifne kvote Skupnosti za 10 000 ton drugače obdelanega ovsa iz oznake KN 1104 22 98 (2). Ta uredba določa upravljanje prek uvoznih dovoljenj, za katera se zahtevki dajejo mesečno.

(3)

Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3) je kodificirala pravila upravljanja tarifnih kvot, namenjenih za uporabo po kronološkem zaporedju datumov carinskih deklaracij in za nadzor uvoza, ki koristi preferencialni režim.

(4)

Za poenostavitev postopka in ob upoštevanju majhne količine tarifne kvote drugače obdelanega ovsa iz oznake KN 1104 22 98 je treba s tržnim letom 2005/2006 uporabiti določbe Uredbe (EGS) št. 2454/93 za upravljanje navedene kvote in razveljaviti Uredbo (ES) št. 2369/96. Iz administrativnih razlogov je treba uvesti novo serijsko številko za zadevno kvoto.

(5)

Člen 9(1) Uredbe (ES) št. 1784/2003 predvideva odstopanje od obveznosti predložitve uvoznega dovoljenja za proizvode, ki nimajo pomembnega vpliva na oskrbovanje trga z žiti. Skupnost letno uvozi povprečno 6 000 ton drugače obdelanega ovsa iz oznake KN 1104 22 98. Gre za omejeno količino zelo specifičnih proizvodov za industrijsko uporabo brez kakršnega koli vpliva na trg z žiti. Zato se lahko uporabi izjema obveznosti predložitve uvoznega dovoljenja iz člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1784/2003.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

9.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 362/14

(1)

Skladno s členom 1(1) Uredbe Komisije (ES) št. 581/2004 (2) in členom 1(1) Uredbe Komisije (ES) št. 582/2004 (3) so določena namembna območja izključena iz dodelitve izvoznega nadomestila. Po pristopu Češke, Estonije, Cipra, Madžarske, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji je treba sklicevanja na te države črtati.

(2)

Dodatni protokol k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskima skupnostima in njunimi državami članicami na eni strani in Republiko Bolgarijo na drugi strani, ob upoštevanju pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji (4), predvideva, da Bolgarija odpre novo uvozno kvoto za mleko v prahu s poreklom iz Skupnosti. Dostop do te kvote je omejen na proizvode, ki niso upravičeni do kakršnih koli izvoznih subvencij. Da bi se izognili špekulacijam in zagotovili upoštevanje pogojev koncesije, ki bo predvidoma začela veljati pred iztekom obdobja veljavnosti za izvozna dovoljenja iz točke (d) člena 8(1) Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o uvedbi razpisnega postopka za izvozna nadomestila za nekatere mlečne proizvode (5), je treba Bolgarijo izključiti iz namembnega območja, ki je upravičeno do izvoznega nadomestila v okviru stalnega razpisa v zvezi s posnetim mlekom v prahu, predvidenega v tej uredbi.

(3)

Uredbi (ES) št. 581/2004 in (ES) št. 582/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

9.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 362/16

9.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 362/17

(1)

Družbi Air France (AF) in Alitalia (AZ) sta 12. novembra 2001 Komisiji priglasili številne sporazume o sodelovanju in zaprosili za pridobitev negativnega izida v skladu s členom 3(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 3975/87 in/ali izjemo v skladu s členom 5 iste uredbe (2).

(2)

8. maja 2002 je bil v Uradnem listu Evropske unije objavljen povzetek priglašenih sporazumov, ki je pozval vse zainteresirane stranke, da v roku 30 dni posredujejo svoje komentarje skladno s členom 5(2) Uredbe (EGS) št. 3975/87 (3). V odgovor tej objavi so številni ponudniki letalskih prevozov izrazili svoj interes, da začnejo poslovati na zadevnih zračnih poteh pod pogojem, da se ovire za njihov vstop odstranijo z ustreznimi ukrepi.

(3)

Komisija je strankam 1. julija 2002 poslala pismo, v katerem je izrazila resne dvome in jih obvestila, da pogodb o sodelovanju v njihovi sedanji obliki ni mogoče odobriti.

(4)

Na osnovi zadržkov, ki jih je Komisija izrazila, ter po intenzivnih dogovarjanjih, sta stranki predlagali obveznosti, ki so bile objavljene za pridobitev komentarjev v Uradnem listu 9. decembra 2003 v obvestilu v skladu s členom 16(3) Uredbe (EGS) št. 3975/87 (4). Glede na prejete komentarje sta se stranki strinjali, da izboljšata svoje bodoče obveznosti.

(5)

Izboljšane obveznosti v kombinaciji z dejstvom, da obstaja več novih prevoznikov na zadevnem trgu, so iz vidika politike konkurenčnosti zadovoljive. Če se bosta stranki s temi obveznostmi strinjali, se je Komisija odločila, da bo sporazum o sodelovanju izvzela za šestletno obdobje.

(6)

Z medsebojnim sodelovanjem skušata stranki doseči dolgoročno strateško dvostransko zavezništvo z naslednjimi glavnimi cilji:

(7)

Ker je namen zavezništva med družbama Air France in Alitalia ustvariti večvozliščni sistem z namenom povezati svoji svetovni omrežji, bo sodelovanje tesnejše na svežnju Francija–Italija, ki vključuje vse zračne poti med Francijo in Italijo, na katerih letita Air France in/ali Alitalia, razen domačih ali mednarodnih povezovalnih letov. Pri svežnju Francija-Italija se stranki poleg splošne koordinacije potniškega prometa, opisane zgoraj, strinjata tudi glede števila letov in deljenja kapacitet in donosov.

(8)

Sporazum obsega dejavnosti, kot so linijski zračni prevoz potnikov, zračni prevoz blaga in storitve na tleh. Osnutek sklepa o izjemi se nanaša samo na prvo področje sodelovanja, to je na linijski zračni prevoz potnikov. Zračni prevoz tovora je izvzet iz obsega osnutka sklepa, saj se stranki še vedno pogajata o obsegu sodelovanja na tem področju. Osnutek sklepa se prav tako ne nanaša na storitve na tleh, ki niso zajete v okviru Uredbe (EGS) št. 3975/87 (5).

(9)

Komisija sprejema, da zavezništvo na splošno prispeva k izboljšanju načrtovanja in porazdelitve prevoznih storitev ter k pospeševanju tehničnega in gospodarskega napredka. Sporazum o sodelovanju bo po vsej verjetnosti prinesel ugodnosti v smislu ustanovitve bolj obsežnega svetovnega omrežja, ki bo za potrošnike pomenilo izboljšanje storitev v smislu povišanega števila direktnih in indirektnih letov. Povečanje velikosti letalske družbe ne pomeni nujno znižanja stroškov zaradi nenehnih ekonomij obsega, prihranke pa je mogoče doseči z zvišanjem prometa po vsem omrežju, boljšim načrtovanjem števila letov, bolj polnimi leti itd.

(10)

Kljub temu bo potrošnik užival pravičen delež znižanja stroškov v obliki znižanja cen, če bosta stranki še naprej del zadostnih konkurenčnih omejitev, ko konkurenčnost omejuje zavezništvo.

(11)

Po presoji Komisije skladno s členom 81 obstaja tveganje, da bo zavezništvo izključilo konkurenčnost v smislu bistvenega dela storitev potniškega prometa na sedmih parih zračnih poti „Začetek & Konec“ (6), to je Pariz–Milano, Pariz–Rim, Pariz–Benetke, Pariz–Firence, Pariz–Bologna, Pariz–Neapelj in Milano–Lyon. Pred zavezništvom sta bila Air France in Alitalia dve glavni letalski družbi na zadevnih, prekrivajočih se trgih, ki sta si med seboj tesno konkurirali. V času priglasitve sta imeli na teh sedmih parih Z & K zelo visok tržni delež. To velja za potnike z omejitvami glede časa in prilagodljivosti, kot tudi za potnike, ki so vezani na ceno (7).

(12)

Poleg tega je močan tržni položaj strank zaščiten pred morebitnim vstopom novih ponudnikov z znatnimi ovirami, ki so na primer posledica pomanjkanja slotov na zadevnih letališčih, števila letov strank, visokega deleža potrošnikov, ki so vezani na čas in na združevanje njunih programov nagrajevanja (frequent flyer).

(13)

Sporazum o sodelovanju je torej mogoče sprejeti samo na osnovi ustreznih ukrepov. Glavni namen ukrepov je odstraniti obstoječe ovire za konkurenčne ponudnike in zagotoviti, da bodo zadevni potrošniki prejeli pravični delež ugodnosti, ki bodo posledica sodelovanja.

(14)

Na osnovi zadržkov o resnih dvomih, ki jih je Komisija izrazila v svojem pismu, sta stranki predlagali obveznosti, ki so bile 9. decembra 2003 objavljene z namenom zbrati zadevne pripombe. Pripombe je priglasilo več letalskih prevoznikov in Urad za pošteno poslovanje Združenega kraljestva. V smislu teh komentarjev so stranke pristale, da bodo nadalje izboljšale svoje obveznosti. Še posebej sta bistveno popravili pogoje o širjenju slotov na pariškem letališču CDG, odpravljena pa je bila tudi omejitev števila slotov na letališču Orly. Bistvena načela sprejetih obveznosti so strnjena v nadaljevanju.

(15)

Da bi odpravili pomanjkanje slotov na prenapolnjenih letališčih, se od strank zahteva, da konkurentom omogočita število slotov, da bo mogoče urediti nov letalski promet na sedmih zračnih progah, na katerih je Komisija izrazila pomisleke glede konkurenčnosti. Največje število slotov, ki jih bosta stranki sprostili, je določeno za vsako zračno pot posebej v Prilogi k sklepu.

(16)

Na osnovi obširnih preiskav, ki jih je Komisija izvedla na trgu Francija-Italija, in po presoji komentarjev, ki so jih priglasile tretje stranke kot odgovor na objavo obvestila Komisije skladno s členom 16(3) Uredbe (EGS) št. 3975/87, je mnenje Komisije, da je število slotov, ki jih nameravata stranki sprostiti za vsako od zadevnih zračnih poti zadostno, da omogoča letalskih družbam, ki ponujajo storitve od točke do točke, učinkovito konkuriranje s strankami na teh zračnih poteh. Cilj ukrepov je zračni promet od točke do točke in še posebej konkurirati s strankami za prevoz potnikov Z & K, ki so omejeni glede na čas in prilagajanje.

(17)

Ob upoštevanju dejstva, da je bolj učinkovito dodati lete obstoječim storitvam, kot pa dodati novo storitev in začeti iz nič, in glede na to, da potniki, ki so omejeni s časom in prilagodljivostjo, potrebujejo zadostno število dnevnih poletov, bodo imeli pri dodelitvi slotov prednost konkurenti, ki bodo lahko na teh zračnih poteh ponudili najvišje število letov (vključno z obstoječimi storitvami).

(18)

Preiskava tržišča Francija-Italija, ki jo je izvedla Komisija, je pokazala, da sta letališči Charles de Gaulle (CDG) in Orly (ORY) medsebojno zamenljivi iz vidika potrebe po prevoznih storitvah potnikov Z & K na zadevnih zračnih poteh. Enako velja tudi za milanski letališči Linate in Malpensa.

(19)

Uporaba načela sorazmernosti bi običajno narekovala, da je strankam na voljo izbrati, na katerem letališču bosta sprostili slote pod pogojem, da to zadošča za rešitev težav s konkurenčnostjo. Vendar pa Komisija v zadevnem primeru meni, da je potrebno, ob upoštevanju značaja pariških letališč in z namenom zagotoviti učinkovitost predlaganih ukrepov, pod določenimi pogoji predati tudi slote na letališču Orly tistim konkurentom, ki že ponujajo storitve na tem letališču, z namenom, da povišajo število svojih poletov. S tem je pojasnjeno, zakaj obveznosti določajo, da ima konkurent pravico pridobiti slote na letališču Orly samo, če že ponuja prevoze na zadevnih zračnih poteh z letališča Orly, in če se odvijajo vsi konkurentovi linijski poleti za Pariz s tega letališča.

(20)

Zaradi istih razlogov določajo obveznosti tudi, da se od strank zahteva sprostitev slotov na milanskem letališču Linate samo konkurentom, ki že ponujajo storitve na zadevni zračni poti z letališča Linate, in ki želijo dodati število poletov na zadevni zračni poti.

(21)

Poleg sprostitve slotov se bodo izvajali tudi drugi ukrepi z namenom odpraviti dodatne ovire za druge letalske prevoznike, ki so navedeni v osnutku sklepa.

(22)

Nekateri izmed ukrepov bodo iz vidika potnika povečali medsebojno zamenljivost poletov, ki jih ponujata stranki, in poletov, ki jih ponujajo konkurenti na zadevnih zračnih poteh, in bodo pripomogli novim ponudnikom pridobiti najnižje število potnikov, ki jih potrebujejo da začnejo delovati na teh zračnih poteh. Še posebej morata stranki novim ponudnikom dovoliti udeležbo v njunem programu nagrajevanja (frequent flyer), če bodo tako želeli. Naslednja obveznost se nanaša na interlining in posebne dogovore o sorazmernosti, po katerih bo potnikom omogočeno, da letijo s stranko in se vrnejo s konkurentom ali obratno na zadevni zračni progi z eno samo letalsko karto.

(23)

Stranki sta se prav tako obvezali, da bosta spodbujali sporazume o kombiniranih potniških storitvah, pri čemer bosta ponujali storitev zračnega prevoza kot del povezave, ki vključuje prevoz po kopnem ali morju, z namenom izboljšati ponudbo in ponuditi potnikom različne vrste prevozov. S tem bi na primer potniki, ki so omejeni s časom, lahko kombinirali svoje potovanje tako, da bi odpotovali z železnico in se vrnili z letalom pod ugodnimi pogoji.

(24)

Končno nalagajo obveznosti, ki so jih stranke prevzele, da ne spreminjajo števila (uredba o povišanju števila letov) v začetnem obdobju, s čimer se prepreči, da bi se nove ponudnike letalskih storitev izrinilo s trga kmalu po tem, ko začnejo ponujati svoje storitve.

(25)

Na osnovi zgoraj navedenega so obveznosti, ki so jih stranke posredovale, zadostne za rešitev težav s konkurenčnostjo na trgu, opredeljenem v preiskavi s tem, da bo omogočen in olajšan vstop novim ponudnikom letalskih storitev.

(26)

Zato je Komisija v skladu s členom 81(3) Pogodbe ES in pod pogojem, da stranki izpolnita svoje obveznosti, naštete v Prilogi, sklenila, da se člen 81(1) Pogodbe ES ne uporablja za sporazum o sodelovanju med letalskima družbama Air France in Alitalia, priglašen Komisiji 12. novembra 2001 za obdobje od 12. novembra 2001 do 11. novembra 2007.

9.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 362/21

(1)

V skladu z direktivami 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/54/ES, 2002/56/ES in 2002/57/ES lahko države članice proizvajalcem semen kmetijskih rastlin dovolijo dajanje v promet semen sort, za katere je bila vložena prošnja za vpis v katalog zadevne države članice, kakor je določeno v Direktivi Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (7).

(2)

Poleg tega lahko države članice v skladu z Direktivo 2002/55/ES dovolijo žlahtniteljem semen zelenjadnic ali njihovim zastopnikom dajanje na trg semen sort, za katere je bila vložena prošnja za vpis v nacionalni katalog v vsaj eni državi članici, kakor je predvideno v navedeni direktivi.

(3)

Da bi državam članicam omogočili izdajo takih dovoljenj je treba za navedene direktive določiti pravila za izvajanje, ki bodo določila zlasti namene, za katere se lahko izdajo navedena dovoljenja, ter pogoje za izdajo dovoljenj, označevanje embalaže in v primeru semen kmetijskih rastlin tudi količine. Primerno je tudi, da se za sorte, pridobljene iz gensko spremenjenih organizmov, zahteva dovoljenje za dajanje takega gensko spremenjenega organizma v promet v skladu z zakonodajo Skupnosti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so skladni z mnenjem Stalnega odbora za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

(a)

semen sort poljščin, za katere je zadevna država članica prejela prošnjo za vpis v nacionalni katalog, predviden v členu 1(2) Direktive 2002/53/ES, ob upoštevanju skladnosti s Poglavjem II te odločbe, ali

(b)

semen sort zelenjadnic, za katere je bila prošnja za vpis v nacionalni katalog, predviden v členu 3(3) Direktive 2002/55/ES, vložena v vsaj eni državni članici in za katere so bili predloženi natančni tehnični podatki, ob upoštevanju skladnosti s Poglavjem III te odločbe.

(a)

predvidene poskuse in testiranja,

(b)

ime (imena) države članice (držav članic), v kateri (katerih) naj bi se opravljali navedeni poskusi in testiranja,

(c)

opis sorte,

(d)

vzdrževanje sorte.

(a)

certificirano seme (vse sorte razen Pisum sativum in Vicia faba), ali

(b)

„certificirano seme druge generacije“ (Pisum sativum, Vicia faba).

(a)

certificirano seme (Phalaris canariensis razen hibridov, Secale cereale, Sorghum bicolor, Sorghum sudanense, Zea mays in hibridi Avena sativa, Hordeum vulgare, Oryza sativa, Triticum aestivum, Triticum durum, Triticum spelta ter x Triticosecale razen samooprašnih vrst), ali

(b)

„certificirano seme druge generacije“ (Avena sativa, Hordeum vulgare, Oryza sativa, Triticum aestivum, Triticum durum, Triticum spelta in samooprašne vrste x Triticosecale, v vseh primerih razen hibridov).

(a)

certificirano seme (vse vrste razen Linum usitatissimum),

(b)

„certificirano seme druge ali tretje generacije“ (Linum usitatissimum).

(a)

z uradnim pregledom v primeru semenskega krompirja,

(b)

v drugih primerih pa z uradnim pregledom ali pregledom pod uradnim nadzorom.

(a)

krmne rastline: v Prilogi III k Direktivi 66/401/EGS,

(b)

žita: v Prilogi III k Direktivi 66/402/EGS,

(c)

pesa: v Prilogi II k Direktivi 2002/54/ES,

(d)

oljnice in predivnice: v Prilogi III k Direktivi 2002/57/ES.

(a)

za pšenico durum 0,05 %,

(b)

za krmni grah, krmni bob, oves, ječmen in pšenico 0,3 %,

(c)

v vseh drugih primerih 0,1 %.

(a)

organ za potrjevanje in državo članico ali njuno razpoznavno kratico,

(b)

referenčno številko partije,

(c)

mesec in leto zapiranja,

(d)

vrsto,

(e)

ime sorte, pod katerim se bo seme tržilo (navedba žlahtnitelja, predlagano ime ali odobreno ime), in morebitno uradno številko vloge za uvrstitev sorte na seznam,

(f)

navedbo „sorta še ni na uradnem seznamu“,

(g)

navedbo „samo za poskuse in testiranje“,

(h)

če je primerno, besedilo „gensko spremenjena sorta“,

(i)

velikost (samo semenski krompir),

(j)

deklarirano neto ali bruto maso ali deklarirano število čistih semen ali, če je primerno, semenskih klobčičev,

(k)

če je navedena masa in se uporabijo granulirana fitofarmacevtska sredstva, snovi za oblaganje ali drugi trdni dodatki, vrsto dodatka in tudi približno razmerje med maso čistih semen ali, če je primerno, semenskih klobčičev in skupno maso.

(a)

sklic na prvotno dovoljenje,

(b)

vsi razpoložljivi podatki, ki dopolnjujejo tiste, ki so že navedeni v zvezi z opisom, vzdrževanjem in/ali gojenjem ali uporabo sorte, za katero je izdano prvotno dovoljenje,

(c)

dokazilo, da ocenjevanje za vpis zadevne sorte v katalog še poteka, če drugače niso na voljo državi članici.

(a)

če se ugotovi, da bi lahko gojenje sorte z vidika zdravja rastlin škodovalo gojenju drugih sort ali vrst, ali

(b)

če uradni pridelovalni poskusi, opravljeni v državi članici prosilki, pokažejo, da sorta na nobenem delu ozemlja ne ustvarja rezultatov, ki bi ustrezali tistim, pridobljenim s primerljivo sorto, sprejeto na ozemlju navedene države članice ali če je znano, da sorta ni primerna za gojenje na nobenem delu ozemlja zaradi njenega zrelostnega razreda, ali

(c)

če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da sorta predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali za okolje.

(a)

rezultatih poskusov ali testiranj, opravljenih v kmetijskih podjetjih za zbiranje podatkov o gojenju ali uporabi sorte,

(b)

količinah semena, ki je bilo dano v promet v roku veljavnosti dovoljenja in o državi članici, kateri je bilo seme namenjeno.

(a)

vlogi, takoj ko jo prejmejo, ali o zavrnitvi vloge za dovoljenje in

(b)

dodelitvi, podaljšanju, razveljavitvi ali odvzemu dovoljenja.

(a)

opis sorte,

(b)

vzdrževanje sorte.

(a)

obvestijo države članice o datumu začetka in konca svojih dejavnosti,

(b)

vodijo evidenco partij semen in jo najmanj tri leta dajejo na razpolago državam članicam,

(c)

jemljejo vzorce iz vsake partije, namenjene za trženje, in jih najmanj dve leti dajejo na razpolago državam članicam.

(a)

referenčno številko partije,

(b)

mesec in leto zapiranja,

(c)

vrsto,

(d)

ime sorte, pod katerim se bo seme tržilo (navedba žlahtnitelja, predlagano ime ali odobreno ime), in morebitno uradno številko vloge za uvrstitev sorte na seznam,

(e)

navedbo „sorta še ni na uradnem seznamu“,

(f)

če je primerno, besedilo „gensko spremenjena sorta“,

(g)

deklarirano neto ali bruto maso ali deklarirano število čistih semen ali, če je primerno, semenskih klobčičev,

(h)

če je navedena masa in se uporabijo granulirana fitofarmacevtska sredstva, snovi za oblaganje ali drugi trdni dodatki, vrsto dodatka in tudi približno razmerje med maso čistih semen ali, če je primerno, semenskih klobčičev in skupno maso.

(a)

sklic na prvotno dovoljenje,

(b)

vsi razpoložljivi podatki, ki dopolnjujejo tiste, ki so že navedeni v zvezi z opisom, vzdrževanjem in/ali znanjem iz praktičnih izkušenj pri gojenju sorte na podlagi prvotnega dovoljenja,

(c)

dokazilo, da ocenjevanje za vpis zadevne sorte v katalog še poteka, če ni drugače na voljo državi članici.

(a)

če se ugotovi, da bi gojenje sorte z vidika zdravja rastlin lahko škodovalo gojenju drugih sort ali vrst, ali

(b)

če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da sorta predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali za okolje.

(a)

znanju, pridobljenem iz praktičnih izkušenj med gojenjem,

(b)

količinah semena, ki je bilo dano v promet v roku veljavnosti dovoljenja in o državi članici, kateri je bilo seme namenjeno.

(a)

vlogi, takoj ko jo prejmejo, ali o zavrnitvi vloge za dovoljenje in

(b)

dodelitvi, podaljšanju, razveljavitvi ali odvzemu dovoljenja.

9.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 362/28

(1)

Na svoji seji 27. in 28. novembra 2003 je Svet sklenil pooblastiti predsedstvo, ki mu pomaga generalni sekretar/visoki predstavnik, za začetek pogajanj v skladu s členoma 24 in 38 Pogodbe o Evropski uniji z nekaterimi tretjimi državami, da bi Evropska unija z njimi sklenila Sporazume o varnostnih postopkih za izmenjavo zaupnih informacij.

(2)

Na podlagi tega pooblastila za začetek pogajanj je predsedstvo ob pomoči generalnega sekretarja/visokega predstavnika s pogajanji doseglo sporazum s Kraljevino Norveško o varnostnih postopkih za izmenjavo zaupnih informacij.

(3)

Ta sporazum je treba odobriti –