18.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/1

(1)

Z Uredbo (ES) št. 1676/2001 (2) („prvotna uredba“) je Svet uvedel protidampinško dajatev na uvoz polietilentereftalatske (PET) folije („PET folija“), med drugim s poreklom iz Indije. Stopnje protidampinških dajatev znašajo od 0 % do 62,6 %. S Sklepom 2001/645/ES (3) je Komisija sprejela zaveze petih indijskih izvoznikov proizvajalcev.

(2)

Za uvoz PET folije s poreklom iz Indije se uporabljajo izravnalne dajatve s stopnjami med 3,8 % in 19,1 %, uvedene z Uredbo Sveta (ES) št. 2597/1999 (4).

(3)

Dne 28. junija 2002 je Komisija z obvestilom v Uradnem listu Evropskih skupnosti  (5) najavila začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 (6). Obseg prošnje je omejen na obliko ukrepa in še posebej na preiskavo sprejemljivosti zaveze, ki jo je ponudil vlagatelj. Pregled je še vedno v teku.

(4)

Dne 22. novembra 2003 je Komisija z obvestilom v Uradnem listu Evropske unije  (7) najavila začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, ki je omejena na obliko protidampinških ukrepov. Pregled je še vedno v teku.

(5)

Dne 19. februarja 2004 je Komisija z obvestilom v Uradnem listu Evropske unije  (8) najavila uvedbo delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, ki je omejena na damping indijskega proizvajalca izvoznika Jindal Polyester Limited. Pregled je še vedno v teku.

(6)

Dne 6. januarja 2004 je Komisija prejela zahtevo v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe („zahteva“) proizvajalcev Skupnosti DuPont Teijin Films, Mitsubishi Polyester Film GmbH in Nuroll SpA („vlagatelji“) za preiskavo domnevnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim za uvoz PET folije s poreklom iz Indije. Vlagatelji predstavljajo večji delež proizvajalcev PET folije v Skupnosti.

(7)

Vlagatelji so trdili in predložili zadostne dokaze, ki kažejo, da so nastale po uvedbi ukrepov za uvoz PET folije, med drugim s poreklom iz Indije, bistvene spremembe v vzorcu trgovanja v zvezi z izvozom PET folije iz Indije, Brazilije in Izraela v Skupnost. Spremembe vzorca trgovanja so domnevno izvirale iz pretovarjanja PET folije s poreklom iz Indije preko Brazilije in preko Izraela. Trdili so, da ni drugih potrebnih razlogov ali ekonomske razlage za prej omenjene spremembe kot naložitev dajatev na uvoz PET folije s poreklom iz Indije.

(8)

Končno so vlagatelji trdili in predložili zadostne dokaze, ki kažejo, da so popravljalni učinki dajatev oslabljeni v smislu količine in cene. Trdili so, da kaže, da so znatne količine uvoza PET folije iz Brazilije in Izraela nadomestile uvoz PET folije s poreklom iz Indije. Nadalje so vlagatelji predložili verjetne dokaze, da so cene PET folije, ki se uvaža iz Brazilije in Izraela, dampinške v primerjavi z normalno, predhodno ugotovljeno vrednostjo PET folije s poreklom iz Indije.

(9)

Z Uredbo (ES) št. 284/2004 (9) („začetna uredba“) je Komisija začela preiskavo o morebitnem izogibanju protidampinškim ukrepom za uvoz PET folije s poreklom iz Indije z uvozom PET folije, poslane iz Brazilije in iz Izraela, ki se prijavi kot s poreklom iz Brazilije ali Izraela ali ne, in v skladu s členoma 13(3) in 14(5) osnovne uredbe naložila carinskim organom, da od 20. februarja 2004 registrirajo uvoz PET folije, ki se pošilja iz Brazilije in iz Izraela in se prijavi kot s poreklom iz Brazilije ali Izraela ali ne. Komisija je organe Indije, Brazilije in Izraela obvestila o začetku preiskave. Sočasno je Komisija z Uredbo (ES) št. 283/2004 (10) uvedla tudi preiskavo o morebitnem izogibanju izravnalnim ukrepom za uvoz PET folije s poreklom iz Indije z uvozom PET folije, poslane iz Brazilije in iz Izraela, ki se prijavi kot s poreklom iz Brazilije ali Izraela ali ne. Ugotovitve preiskave so predstavljene v Uredbi Sveta (ES) št. 1976/2004 (11).

(10)

Indijski organi so navedli, da štejejo preiskavo proti izogibanju za nedopustno po Sporazumu o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 oz. po Sporazumu o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Ta trditev je bila zavrnjena na podlagi tega, da določbe proti izogibanju iz osnovne uredbe niso nezdružljive s Sporazumom o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 in Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Še več, sklepna listina, ki vsebuje rezultate urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, vsebuje Sklep proti izogibanju (12) in prepušča zadevo Odboru za protidampinške prakse, če ni sporazuma o določenem besedilu. Ta sklep je bil sprejet ob upoštevanju, da imajo številne članice STO že svojo lastno zakonodajo proti izogibanju, zato si ga Evropska skupnost razlaga, kot da dovoljuje posameznim članicam, da sprejmejo ali ohranijo predpise na tem področju do sprejetja večstransko dogovorjenih pravil. Ista načela se uporabljajo za protisubvencijske preiskave.

(11)

Vprašalniki so bili poslani izvoznikom proizvajalcem v Indiji, Braziliji in Izraelu, ki sosodelovali v predhodni preiskavi, bili imenovani v zahtevi ali postali kasneje znani Komisiji. Vprašalniki so bili poslani uvoznikom v Skupnosti, ki so bili imenovani v zahtevi ali ki so sodelovali v predhodni preiskavi, katere rezultat so obstoječi ukrepi. Vse stranke so bile obveščene, da lahko nepripravljenost sodelovati povzroči uporabo člena 18 osnovne uredbe in privede do zaključkov na podlagi dokazov, ki so na voljo, kar je lahko za stranko manj ugodno kot v primeru, da bi sodelovala.

(12)

Odgovore na vprašalnik je poslalo pet izvoznikov proizvajalcev iz Indije, en izvoznik proizvajalec iz Brazilije in eno predelovalno podjetje, ki se ukvarja z razrezovanjem, valjanjem in preoblikovanjem PET folije v Izraelu ter z izvozom PET folije v Skupnost. Druga družba iz Izraela je razložila, da je predelovala PET folijo, da pa tako nastali izdelki niso bili izvoženi pod oznakami KN, pod katere je uvrščena PET folija. Zato družba ni posredovala odgovora na vprašalnik.

(13)

Pet uvoznikov v Skupnosti se je oglasilo po prejemu vprašalnikov. Trije od teh so poročali, da nikoli niso uvažali PET folije iz Brazilije ali Izraela. Druga dva uvoznika sta trdila, da nista nikoli v odboju preiskave uvažala indijske PET folije iz Brazilije ali Izraela. Zato ni nobena od teh družb posredovala odgovora na vprašalnik.

(14)

Komisija je opravila obiske zaradi preveritve v naslednjih družbah:

(15)

Obdobje preiskave je trajalo od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2003 („OP“). Podatki so se zbirali od leta 2000 naprej do konca OP, da bi se preiskale domnevne spremembe v vzorcu trgovanja.

(16)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (12), je pet proizvajalcev izvoznikov PET folij v Indiji sodelovalo v preiskavi s posredovanjem odgovora na vprašalnike. Podatki so bili pridobljeni tudi od proizvajalca izvoznika PET folij v Braziliji ter od ene predelovalne družbe, ki se ukvarja z razrezovanjem, valjanjem in preoblikovanjem PET folije v Izraelu. Po podatkih Eurostata so te brazilske in izraelske družbe predstavljale samo majhen delež (manj kot 1 % oziroma okoli 5 %) skupnega uvoza PET folije po obsegu in vrednosti iz teh držav v Skupnost v OP.

(17)

Indijski organi so zaradi začetka preiskave predložili pisno poročilo s statističnimi podatki o izvozu PET folije iz Indije v, med drugim, Skupnost. Statistični podatki o izvozu PET folije iz Brazilije v Skupnost so bili pridobljeni tudi iz brazilske nacionalne baze podatkov.

(18)

Zadevni izdelek je, kot je bil opredeljen v predhodni preiskavi, polietilentereftalatska (PET) folija s poreklom iz Indije, običajno prijavljena pod oznakami KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90 („zadevni izdelek“).

(19)

Šteje se, da imata PET folija, ki se v Skupnost izvaža iz Indije, in PET folija, ki se v Skupnost pošilja iz Brazilije in Izraela, enake osnovne značilnosti ter enake uporabe. Zato veljata za podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(20)

V obdobju 1999–2003 so uvozi zadevnega izdelka predstavljali 96,5 % uvoza iz Indije iz ustreznih oznak KN. Tržna analiza je bila torej opravljena s pomočjo uporabe podatkov Eurostata po oznakah KN. Potrebno je poudariti, da so izravnalne dajatve, uvedene leta 1999 za uvoz PET folije s poreklom iz Indije v Skupnost, povzročile upad obsega uvoza. Temu je sledila uvedba protidampinških ukrepov leta 2001, ki je povzročila nadaljnji upad. Protidampinški ukrepi v zvezi z Indijo vključujejo dogovore o zavezah na osnovi cen s petimi posameznimi proizvajalci izvozniki in eno družbo s stopnjo protidampinške dajatve, ki znaša 0 %. Posledično se protidampinške dajatve v bistvu ne plačujejo na uvoz zadevnega izdelka večjega dela indijskih proizvajalcev. Preostala protidampinška dajatev v višini 53,3 % se uporablja za uvoz za vse ostale proizvajalce izvoznike. Leta 2000 so uvozi PET folije s poreklom iz Indije v Skupnost znašali 11 600 ton. Najprej se je uvoz zmanjšal na 6 100 ton v letu 2001, vendar se je nato povečal na 7 700 ton leta 2002, ter še naprej na 11 500 ton v času PO. Podatki, ki so jih posredovali indijski proizvajalci izvozniki so pokazali podobne težnje – povečanje za približno 1 300 ton od leta 2001 do 2002 in nadaljnje povečanje za približno 3 400 ton od 2002 do 2003. Potrebno se je zavedati, da v preiskavi niso sodelovali vsi indijski proizvajalci. Nadalje je treba na spremembe v obsegu od leta 2000 do 2003 gledati v okviru velikega porasta uvoza izvoznikov, za katere se uporablja najnižja stopnja ukrepov.

(21)

V zvezi z zgornjim vzorcem je treba poudariti, da je imela ena družba bistveno nižjo skupno stopnjo dajatve (13) v primerjavi z ostalimi proizvajalci. Trend vzorca trgovanja te družbe je bil bistveno drugačen od trenda ostalih proizvajalcev, saj se je delež prodaje zadevnih izdelkov v Skupnost med leti 2000 in 2003 (OP) izjemno povečal. Nasprotno se je delež izvoza zadevnih izdelkov v Skupnost ostalih indijskih proizvajalcev močno zmanjšal. Če odmislimo ta nepravilni trend, je skupen obseg uvoza zadevnega izdelka v Skupnost krepko zaostajal za uvozom pred uvedbo protidampinških ukrepov.

(22)

Indijski organi so posredovali statistične podatke o, med drugim, izvozu v Skupnost. Iz njih je bilo razvidno, da uradna indijska statistika ne nakazuje, da bi se indijski proizvajalci PET folije izogibali obstoječim protidampinškim ukrepom. Vendar pa so podatki izkazovali nedoslednost izvoznih podatkov, ki so jih posredovali sodelujoči indijski izvozniki, vsaj kar zadeva izvoz v Izrael; ti podatki so kazali jasen porast izvoza v Izrael po uvedbi ukrepov (s približno 40 ton leta 2000 na približno 800 ton v OP). Kar zadeva Brazilijo, so uradni indijski izvozni podatki za neposreden izvoz v Brazilijo kazali le manjši porast v istem obdobju, vendar pa to ne vključuje posredne prodaje preko drugih držav posrednic. Še več, edini znani brazilski proizvajalec PET folij je v preiskavi sodeloval in njegov izvoz v Skupnost je predstavljal le zanemarljiv delež (0,5 %) vse prodaje v Skupnost iz Brazilije.

(23)

Uvoz PET folije v Skupnost iz Brazilije je po podatkih Eurostata na podlagi KN, po odbitku uvoza blaga, ki ga je proizvedla sodelujoča družba, porasel s približno 650 ton v letu 2000 (0,6 % vsega uvoza) na 1 200 ton (1,4 %) v letu 2001 in na nekoliko nad 2 500 ton (3,2 %) v letu 2002, tj. v letu, ki je sledilo uvedbi protidampinških ukrepov, in obstal na nekoliko nad 2 000 tonami v PO (2,4 % vsega uvoza PET folije).

(24)

Edina sodelujoča družba v Braziliji, Terphane, je, kot je navedeno zgoraj (uvodna izjava (22)), edini znani proizvajalec PET folije v Braziliji. Ta družba je med OP izvozila eno samo pošiljko v obsegu 10,6 tone PET folije v Skupnost. Razen vzorca, prodanega leta 2002, je bil to prvi izvoz PET folije te družbe v Skupnost. Zato družba verjetno ni odgovorna za obseg PET folije, ki je vstopila v Skupnost iz Brazilije v obdobju od 2000 do 2003 (uvodna izjava (23)). Folijo, dobavljeno v Skupnost, družba proizvaja v obratih, ustanovljenih pred začetkom veljavnosti ukrepov za indijsko PET folijo. Zato v zvezi s to družbo ni bila ugotovljena sprememba v vzorcu trgovanja.

(25)

Uvoz PET folije v Skupnost iz Izraela je po podatkih Eurostata na podlagi KN, po odbitku uvoza blaga, ki ga proizvaja sodelujoča družba, narasel s 3 000 ton v letu 2000 (3,7 % skupnega uvoza PET folije) na 3 400 ton v letu 2001 (4,1 %). Obseg uvoza se je še naprej povečeval in narasel na nekaj več kot 4 200 ton v letu 2002 (5,1 % uvoza) ter na več kot 4 400 ton v letu 2003 (5,3 % uvoza). V Izraelu se nahaja majhno število predelovalcev PET folije, vendar podatki, pridobljeni v rokih, kažejo, da ni verjetno, da bi imeli zadostne zmogljivosti, da bi lahko bili odgovorni za tolikšen obseg folije, ki je vstopal v Skupnost iz Izraela v obdobju od 2000 do 2003.

(26)

Uradni indijski izvozni podatki so pokazali stalen porast izvoza iz Indije v Izrael. V letu 2000 je bilo izvoženih 81 ton, v letu 2001 395 ton, v letu 2002 1 032 ton ter v OP 2 453 ton.

(27)

Edina sodelujoča družba v Izraelu, Jolybar, razrezuje, valja in preoblikuje PET folijo ter jo prodaja kot izdelek, ki je zajet pod isto oznako KN kot zadevni izdelek, vendar pa v glavnem ni indijskega porekla in se torej ne šteje za zadevni izdelek. Družba dobavlja PET folijo v Skupnost od devetdesetih let. Količine PET folije, ki jih izvaža Jolybar v Skupnost, so se v letih od 1999 do 2003 (OP) podvojile. Folijo, dobavljeno v Skupnost, družba proizvaja v obratih, ustanovljenih pred začetkom veljavnosti ukrepov za indijsko PET folijo. Ne glede na to, ali nakazuje razvoj izvoza spremembo v vzorcu trgovanja družbe ali ne, se zadeva ni nadalje obravnavala, saj je obstajala jasna ekonomska razlaga za tako vedenje, kot je razloženo v uvodni izjavi (31).

(28)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega in še posebej zaradi sovpadanja porasta uvoza iz Brazilije in Izraela in začetka veljavnosti protidampinških ukrepov za PET folijo s poreklom iz Indije v letu 2001, je bila ugotovljena sprememba v vzorcu trgovanja glede izvoza PET folije iz Indije, Izraela in Brazilije.

(29)

Zaradi nesodelovanja ter ob upoštevanju zgoraj navedenih sprememb v vzorcu trgovanja z Brazilijo takoj po uvedbi protidampinških dajatev je treba na podlagi podatkov, ki so na voljo, in ker ni druge razlage, zaključiti, da sprememba v vzorcu trgovanja izhaja iz uvedbe dajatve in ne iz drugih potrebnih razlogov ali ekonomske razlage v smislu člena 13(1) osnovne uredbe.

(30)

Zaradi nesodelovanja ter ob upoštevanju zgoraj navedenih sprememb v vzorcu trgovanja takoj po uvedbi protidampinških dajatev je treba na podlagi podatkov, ki so na voljo, in ker ni druge razlage, zaključiti, da sprememba v vzorcu trgovanja izhaja iz uvedbe dajatve in ne iz drugih potrebnih razlogov ali ekonomske razlage v smislu člena 13(1) osnovne uredbe.

(31)

Preiskava je pokazala, da ima družba Jolybar ustaljeno izvozno trgovanje s Skupnostjo in da folijo, ki jo dobavlja v Skupnost, proizvaja v obratih, ustanovljenih pred začetkom veljavnosti ukrepov za indijsko PET folijo. Družba je pojasnila, da ne dobavlja indijske folije strankam v Skupnosti, saj dajejo slednji prednost kakovosti evropske folije kot osnovnega materiala, ki ga potem obdeluje Jolybar. Izjemoma je bila v OP poslana stranki v Skupnosti količina približno ene tone indijske folije kot del večje pošiljke, ki jo je stranka nujno potrebovala. Zato se sklepa, da obstaja zadostna ekonomska razlaga za razvoj izvoza družbe Jolybar, ki je glede PET folije, ki jo družba proizvaja, v skladu z dejavnostmi družbe na tržišču Skupnosti.

(32)

Številke v uvodnih izjavah (20) do (28) nakazujejo, da obstaja jasna količinska sprememba v vzorcu uvažanja zadevnega izdelka v Skupnost, ki se je pojavila po uvedbi ukrepov v letu 2001. Zaznan je bil bistven upad izvoza iz Indije v Skupnost v višini 5 500 ton, ko so bili ukrepi uvedeni, kar ustreza porastu izvoza zadevnega izdelka iz Brazilije in Izraela. Podatki Eurostata nakazujejo, da je porast uvoza v Skupnost od leta 2000 do konca OP količinsko znašal 1 376 ton iz Brazilije in 1 392 ton iz Izraela. Vzporeden upad izvoza iz Indije, brez upoštevanja uvoza, za katerega velja najnižja stopnja ukrepa, znaša 5 653 ton. Zato se sklepa, da je bil del izvoznih trgovinskih tokov iz Indije preusmerjen na izvozne tokove preko Brazilije in Izraela ter da je bil popravljalni učinek ukrepov v smislu količine, uvožene na trg Skupnosti, oslabljen.

(33)

Ob upoštevanju cene zadevnega izdelka, poslanega iz Brazilije in Izraela, in glede na nizko stopnjo sodelovanja, je bilo potrebno uporabiti podatke Eurostata, ki so najboljši dokaz, ki je na voljo.

(34)

Povprečna uvozna cena PET folije iz Brazilije v OP, s prilagoditvijo stroškov po uvozu, je bila približno 50 % stopnje odprave škode, kot je bila ugotovljena v preiskavi, na podlagi katere so bili uvedeni obstoječi protidampinški ukrepi. To je dokaz, da tudi PET folija, ki se pošilja iz Brazilije, slabi popravljalni učinek dajatve na ceno izdelka.

(35)

Povprečna uvozna cena PET folije iz Izraela v OP, s prilagoditvijo stroškov po uvozu, je bila približno 55 % stopnje odprave škode, kot je bila ugotovljena v predhodni protidampinški preiskavi. To je dokaz, da uvoz iz Izraela slabi popravljalni učinek dajatve na ceno izdelka.

(36)

Zato je mogoče zaključiti, da uvoz PET folije iz Brazilije in iz Izraela slabi popravljalni učinek protidampinških ukrepov v smislu količine in cene.

(37)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali obstaja dokaz o dampingu glede na predhodno ugotovljene normalne vrednosti za podobne ali sorodne izdelke. Kot je bilo razloženo (uvodna izjava (16)), so bili ob upoštevanju omejenega sodelovanja za dokaze dampinga pri uvozu zadevnih izdelkov v Skupnost iz Brazilije in iz Izraela v OP v skladu s členom 18 osnovne uredbe kot podlaga za ugotavljanje izvozne cene v Skupnost uporabljeni podatki Eurostata. Prav tako se je štelo kot ustrezno, da se za primerjavo izvozne cene in normalne vrednosti domneva, da je bila mešanica izdelkov blaga, ki se je v OP pošiljala iz Brazilije in Izraela, enako blago, kot se je pošiljalo iz Indije v predhodni preiskavi.

(38)

Za namene poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila z ustreznimi prilagoditvami izkazana ustrezna strpnost za razlike, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(39)

V skladu s členom 2(11) in 2(12) osnovne uredbe se je tehtano povprečje normalne vrednosti, ugotovljene med predhodno preiskavo, primerjala s povprečnimi izvoznimi cenami za OP, ugotovljenimi v skladu z uvodnima izjavama (34) in (35). Ta primerjava je pokazala približno stopnjo dampinga, izraženo v odstotku od CIF cene na meji Skupnosti, dajatev neplačana, v višini 17,5 % za Brazilijo in 14,5 % za Izrael.

(40)

Komisija je prejela prošnjo za izvzetje iz registracije in ukrepov od družb Terphane in Jolybar. Kot je navedeno v uvodnih izjavah (24) in (27), sta ti dve družbi sodelovali v preiskavi tako, da sta posredovali odgovore na vprašalnik in dovolili obisk zaradi preveritve. Komisija je z Uredbo (ES) št. 1830/2004 z dne 21. oktobra 2004 (14) spremenila začetno uredbo z namenom odpraviti registracijo za uvoz PET folije od družb Terphane in Jolybar, za kateri je bilo ugotovljeno, da se ne izogibata protidampinškim dajatvam.

(41)

V skladu z zgoraj navedenimi ugotovitvami, po katerih je bilo za družbi Terphane in Jolybar ugotovljeno, da se ne izogibata veljavnim protidampinškim ukrepom, se ti dve družbi izvzameta iz predvidene razširitve ukrepov.

(42)

Glede na zgornje ugotovitve je bilo ugotovljeno, da je prišlo do izogibanja v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V skladu s prvim stavkom člena 13(1) osnovne uredbe se obstoječi protidampinški ukrepi za uvoz zadevnih izdelkov (tj. PET folije s poreklom iz Indije) razširijo na uvoz PET folije, poslane iz Brazilije in iz Izraela, ki se prijavi kot s poreklom iz Brazilije ali Izraela ali ne, z izjemo tiste, ki jo proizvajata družbi Terphane in Jolybar.

(43)

V skladu s členom 14(5) osnovne uredbe, ki predvideva uporabo ukrepov za registriran uvoz od datuma registracije, se za uvoz PET folije, poslane iz Brazilije in iz Izraela, ki vstopa v Skupnost z registracijo, ki jo je uvedla začetna uredba, z izjemo uvoza PET folije, ki se pošilja iz Brazilije in ki jo proizvaja družba Terphane, ter ki se pošilja iz Izraela in ki jo proizvaja družba Jolybar, pobira protidampinška dajatev.

(44)

Izvzetja iz razširjenih ukrepov za PET folijo, ki jo proizvajata družbi Jolybar in Terphane, v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe ostanejo v veljavi, dokler se ne ugotovi, da je bilo izvzetje odobreno na podlagi napačnih ali zavajajočih podatkov, ki sta jih posredovali zadevni družbi. Razen če prima facie dokazi ne nakazujejo drugače, lahko Komisija začne preiskavo za ugotovitev upravičenosti umika izvzetja.

(45)

Na osnovi ugotovitev te preiskave je bilo odločeno, da se dajatev na uvoz PET folije ne razširi na družbi Terphane in Jolybar. To izvzetje se uporablja izključno za uvoz PET folije, ki se pošilja iz Brazilije ali iz Izraela in ki jo proizvajata ta izrecno navedena pravna subjekta. Uvožena PET folija, ki jo proizvajajo katere koli druge družbe, ki niso izrecno navedene v normativnem delu te uredbe z imenom in naslovom, vključno s subjekti, ki so povezani s tema izrecno navedenima subjektoma, teh izjem ne morejo koristiti in se zanje uporablja preostala stopnja dajatve, kot jo uvaja Uredba (ES) št. 1676/2001.

(46)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in preudarkih, na podlagi katerih je nameraval Svet razširiti veljavno dokončno protidampinško dajatev, in dana jim je bila možnost, da podajo pripombe in da se jih zasliši. Izraelski organi so ponovili pripombe indijske vlade iz uvodne izjave (10). Posredovali so tudi seznam izraelskih predelovalcev PET folije, ki so izvažali v Evropsko skupnost v letih 2003 in 2004. Vendar ker te družbe niso sodelovale v roku, ni bilo mogoče ugotoviti, da se niso izogibale ukrepom. Zato ne morejo biti izvzete iz razširitve ukrepov na Izrael –

18.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/8

(1)

Z Uredbo (ES) št. 2597/1999 (2) („izvorna uredba“) je Svet naložil izravnalne dajatve na uvoz filma iz polietilen teraftalata (PET) („PET filma“) s poreklom iz Indije. Stopnje izravnalnih dajatev segajo od 3,8 % do 19,1 %.

(2)

Za uvoz PET filma s poreklom iz Indije se uporabljajo protidampinške dajatve s stopnjami med 0 % in 62,6 %, naložene z Uredbo (ES) št. 1676/2001 (3).

(3)

Dne 28. junija 2002 je Komisija v Uradnem listu Evropskih skupnosti  (4) objavila obvestilo o začetku, s katerim je najavila začetek 1. delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 19 osnovne uredbe. Obseg zahtevka je omejen na obliko ukrepa in, še posebej na preiskavo sprejemljivosti obveznosti, ki jo je ponudil vlagatelj. Pregled je še vedno v teku.

(4)

Dne 22. novembra 2003 je Komisija v Uradnem listu Evropske unije  (5) objavila obvestilo o začetku, s katerim je najavila začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 384/96 (6), ki je v obsegu omejena na obliko protidampinških ukrepov. Pregled je še vedno v teku.

(5)

Dne 19. februarja 2004 je Komisija Uradnem listu Evropske unije  (7) objavila obvestilo o začetku, s katerim je najavila začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 384/96, ki je omejena na damping indijskega proizvajalca-izvoznika Jindal Polyester Limited. Pregled je še vedno v teku.

(6)

Dne 6. januarja 2004 je Komisija prejela zahtevek v skladu s členom 23(2) osnovne uredbe („zahtevek“) proizvajalcev v Skupnosti DuPont Teijin Films, Mitsubishi Polyester Film GmbH in Nuroll SpA („vlagatelji“) za preiskavo domnevnega izogibanja izravnalnim ukrepom, naloženim na uvoz PET filma s poreklom iz Indije. Vlagatelji predstavljajo glavni delež proizvajalcev PET filmov v Skupnosti.

(7)

Vlagatelji so trdili in predložili zadostna dokazila, ki kažejo, da so nastale po naložitvi ukrepov na uvoz PET filma s poreklom iz Indije bistvene spremembe v vzorcu trgovanja v zvezi z izvozom PET filma iz Indije, Brazilije in Izraela v Skupnost. Spremembe vzorca trgovanja so domnevno izvirale iz pretovarjanja PET filma s poreklom iz Indije preko Brazilije in preko Izraela. Trdili so, da ni drugega zadostnega upravičenega vzroka ali ekonomske upravičenosti za prej omenjene spremembe kot naložitev dajatev na uvoz PET filma s poreklom iz Indije.

(8)

Končno so vlagatelji trdili in predložili verjetne dokaze ki kažejo, da so popravljalni učinki dajatev oslabljeni v smislu količine in cene. Trdili so, da kaže, da so znatne količine uvoza PET filma iz Brazilije in Izraela nadomestile uvoz PET filma s poreklom iz Indije. Poleg tega so vlagatelji predložili verjetne dokaze, da ima PET film s poreklom iz Indije še naprej koristi od subvencij, za katere je bilo že v izvorni preiskavi ugotovljeno, da so izravnalne.

(9)

Z Uredbo (ES) št. 283/2004 (8) („začetna uredba“) je Komisija začela preiskavo o morebitnem izogibanju izravnalnim ukrepom na uvoz PET filma s poreklom iz Indije z uvozom PET filma, poslanega iz Brazilije in Izraela, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Brazilije ali Izraela ali ne, v skladu s členoma 23(2) in 24(5) osnovne uredbe in napotila carinske organe, da registrirajo uvoz PET filma, ki se pošilja iz Brazilije in Izraela, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Brazilije ali Izraela ali ne, z začetkom 20. februarja 2004. Komisija je organe Indije, Brazilije in Izraela obvestila o začetku preiskave. Sočasno je z Uredbo (ES) št. 284/2004 (9) Komisija začela tudi preiskavo o morebitnem izogibanju protidampinškim ukrepov na uvoz PET filma s poreklom iz Indije z uvozom PET filma, poslanega iz Brazilije in Izraela, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Brazilije ali Izraela, ali ne. Ugotovitve preiskave so predstavljene v Uredbi Sveta (ES) št. /2004 (10).

(10)

Indijski organi so navedli, da štejejo preiskavo za preprečevanje izogibanja kot nedopustno po Sporazumu o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 oz. po Sporazumu o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Zahtevek je bil zavrnjen na podlagi tega, da določbe proti izogibanju iz temeljne uredbe niso nezdružljive s Sporazumom o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 in Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Še več, sklepna listina, ki vsebuje rezultate Urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj vsebuje sklep o preprečevanju izogibanja (11) in prepušča zadevo odboru za protidampinško prakso, kadar dogovor o določenem besedilu ni bil dosežen. Ob sprejemu tega sklepa je bilo znano, da imajo številne članice STO že svojo lastno zakonodajo o preprečevanju izogibanja, zato jo Evropska skupnost tolmači kot dovoljenje posameznim članicam da prilagodijo ali vzdržujejo tozadevne predpise do prilagoditve večstransko dogovorjenih pravil. Ista načela se uporabljajo pri protisubvencijskih preiskavah.

(11)

Vprašalniki so bili poslani izvoznikom-proizvajalcem v Indiji, Braziliji in Izraelu, ki so sodelovali v izvorni preiskavi, bili imenovani v zahtevku ali postali kasneje znani Komisiji. Vprašalniki so bili poslani uvoznikom v Skupnosti, ki so bili imenovani v zahtevku, ali ki so sodelovali v izvorni preiskavi, katere rezultat so obstoječi ukrepi. Vse stranke so bile obveščene, da lahko nepripravljenost sodelovati povzroči uporabo člena 28 osnovne uredbe in privede do ugotovitev na osnovi dokazov na voljo, ki so lahko za stranko manj ugodni kot v primeru, da bi sodelovala.

(12)

Odgovore na vprašalnik je poslalo šest izvoznikov-proizvajalcev iz Indije, en izvoznik-proizvajalec iz Brazilije in eno predelovalno podjetje, ki se ukvarja z razrezovanjem, valjanjem in preoblikovanjem PET filma v Izraelu ter z izvozom PET filma v Skupnost. Druga družba iz Izraela je razložila, da je predelovala PET film, da pa tako nastali izdelki niso bili izvažani pod oznakami KN, pod katere je uvrščen PET film. Na tej osnovi družba ni posredovala odgovora na vprašalnik.

(13)

Pet uvoznikov v Skupnosti se je oglasilo po prejemu vprašalnikov. Trije od teh so poročali, da nikoli niso uvažali PET filma iz Brazilije ali Izraela. Druga dva uvoznika sta trdila, da nista nikoli uvažala indijskega PET filma iz Brazilije ali iz Izraela v času obdobja preiskave. Zato ni nobena od teh družb posredovala odgovora na vprašalnik.

(14)

Komisija je z obiskom na kraju poslovanja preverila naslednje družbe:

(15)

Obdobje preiskave je krilo obdobje od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2003 („OP“). Podatki so se zbirali od leta 1998 naprej do konca OP, da bi se preiskale domnevne spremembe v vzorcu trgovanja.

(16)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (12), je šest proizvajalcev-izvoznikov PET filmov v Indiji sodelovalo v preiskavi s posredovanjem odgovora na vprašalnike. Podatki so bili pridobljeni tudi od proizvajalca–izvoznika PET filmov v Braziliji ter od ene predelovalne družbe, ki se ukvarja z razrezovanjem, valjanjem in preoblikovanjem PET filma v Izraelu. Te brazilske in izraelska družba so predstavljale samo majhen delež (manj kot 1 % oziroma okoli 5 %) obsega in vrednosti, skupnega uvoza PET filma iz držav v Skupnost v OP po obvestilu Eurostata.

(17)

Indijski organi so na podlagi uvedbe preiskave predali pisno poročilo s statističnimi informacijami o izvozu PET filma iz Indije v, med drugim, Skupnost. Statistični podatki o izvozu PET filma iz Brazilije v Skupnost so bili pridobljeni tudi iz brazilske nacionalne podatkovne zbirke. Indijska vlada je posredovala informacije za razpoznavanje shem, ki jih uporabljajo družbe, za katere se uporabljajo še vedno veljavni ukrepi.

(18)

Zadevni izdelek je, kot je definirano v izvorni preiskavi, polietilenski tereftalatni (PET) film s poreklom iz Indije, običajno deklariran pod oznakami KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90 („zadevni izdelek“).

(19)

Šteje se, da ima PET film, ki se v Skupnost izvaža iz Indije, ter PET film, ki se v Skupnost pošilja iz Brazilije in Izraela, enake osnovne značilnosti ter enake uporabe. Zato veljata za enaka izdelka v smislu člena 1(5) osnovne uredbe.

(20)

V obdobju 1999–2003 so uvozi zadevnega izdelka predstavljali 96,5 % uvoza iz Indije, označenega pod ustreznimi oznakami KN. Tržna analiza je bila torej opravljena s pomočjo uporabe podatkov Eurostata na ravni oznak KN. V letu 1999 so bile naložene izravnalne dajatve na uvoz PET filma s poreklom iz Indije v Skupnost, po čemer je sledil upad obsega uvoza iz 11 700 ton v letu 1998 na 10 600 ton v letu 1999. V letu 2000 se je uvoz popravil na 11 600 ton, vendar je leta 2001 sledila uvedba protidampinških ukrepov, po kateri je uvoz upadel na 6 100 ton. Uvoz se od takrat postopoma popravlja in je v času OP dosegel 11 500 ton.

(21)

Glede na zgornji vzorec je ugotovljeno, da je imela ena družba bistveno nižjo skupno carinsko dajatev (12) v primerjavi z ostalimi proizvajalci. Trend vzorca trgovanja te družbe je bil bistveno drugačen od trenda ostalih proizvajalcev, saj se je delež vseh indijskih izvozov zadevnega izdelka v Skupnost bistveno povišal v času med uvedbo izravnalni ukrepov in OP. Opazno je bilo, da je med leti 2000 in 2001, ko so bili uvedeni protidampinški ukrepi, ta družba znatno okrepila svoj delež vseh indijskih izvozov v Skupnost. Ne glede na to izjemo je celotna količina zadevnega izdelka, uvoženega v Skupnost, ostala znatno nižja od tiste pred uvedbo izravnalnih ukrepov.

(22)

Indijski organi so posredovali statistične podatke o, med drugim, izvozu v Skupnost. Navedli so, da menijo, da uradna indijska statistika ne navaja, da bi se indijski proizvajalci PET filma izogibali obstoječim protidampinškim ukrepom. Vendar pa se navedeni podatki ne ujemajo z izvoznimi podatki, ki so jih posredovali sodelujoči indijski izvozniki, vsaj kar zadeva izvoze v Izrael; ti podatki kažejo na povišan obseg trgovanja iz Indije v Izrael od leta 2000 pa vse do 2003. Kar zadeva Brazilijo kažejo povišanje od približno 460 ton v letu 1998 na več kot 1 500 ton v letu 2000, potem pa relativno stabilnost na tej stopnji. To kaže na bistven porast, zato kasnejša stabilnost izvoza ne dokazuje neobstoja izogibanja, saj te številke ne vključujejo posredne prodaje preko drugih držav posrednic. Še več, edini znani Brazilski proizvajalec PET filmov je v preiskavi sodeloval in njegov izvoz v skupnost je predstavljal le zanemarljiv delež (0,5 %) vse prodaje v Skupnost iz Brazilije v času OP.

(23)

Uvoz PET filma v Skupnost iz Brazilije je po podatkih Eurostata na ravni KN, z odbitkom uvoza blaga, ki ga proizvajajo sodelujoče družbe, narasel iz 115 ton v letu 1998 (0.2 % skupnega uvoza) na več kot 650 ton v letu 2000 (0,6 %), v letu po uvedbi izravnalnih ukrepov. Leta 2001 je bilo uvoženih več kot 1 200 ton (1,4 %), leta 2002 pa je uvoz znašal nekoliko več kot 2 500 ton (3,2 %). V OP je obtičal na nekoliko več kot 2 000 tonah (2,4 % skupnega uvoza PET filma).

(24)

Edina sodelujoča družba v Braziliji, Terphane, je, kot je omenjeno zgoraj (glej uvodno izjavo (22)), edini znani proizvajalec PET filma v Braziliji. Ta družba je med OP izvozila eno samo pošiljko v obsegu 10,6 ton PET filma v Skupnost. Razen vzorca, prodanega leta 2002, je bil to prvi izvoz PET filma te družbe v Skupnost. Zato ni mogoče predvidevati, da je družba odgovorna za obseg PET filma, ki vstopa v Skupnost iz Brazilije v obdobju 1998 do 2003 (uvodna izjava (23) zgoraj). Film, dobavljen v Skupnost, družba proizvaja v obratih, ustanovljenih pred začetkom veljavnosti ukrepov na indijski PET film. Zato v zvezi s to družbo ni bila ugotovljena sprememba v vzorcu trgovanja.

(25)

Uvoz PET filma v Skupnost iz Izraela po podatkih Eurostata na ravni KN, brez upoštevanja uvoza blaga, ki ga proizvaja sodelujoča družba, je med leti 1998 in 1999 upadel z 1 100 ton na nekoliko manj kot 1 000 ton v letu 1999 (1,3 % skupnega uvoza PET filma), nato pa je ponovno porasel na 3 000 ton v letu 2000 (3,7 % skupnega uvoza) ter na 3 400 ton v letu 2001 (4,1 % skupnega uvoza PET filma). Obseg uvoza se je še naprej povečeval in narasel na nekoliko več kot 4 200 ton v letu 2002 (5,1 % uvoza) ter na več kot 4 400 ton v letu 2003 (5,3 % uvoza). V Izraelu se nahaja majhno število konverterjev PET filma, vendar podatki, pridobljeni v roku kažejo, da je neverjetno, da bi tudi vsi skupaj imeli zadostne zmogljivosti, da bi lahko povzročili tolikšen obseg filma, ki je vstopal v Skupnost iz Izraela v obdobju od 2000 do 2003.

(26)

Uradni indijski izvozni podatki kažejo na začeten upad izvoza v Izrael s 53 ton leta 1998 na 44 v letu 1999. V letu 2000 je bilo izvoženih 81 ton, v letu 2001 395 ton, v letu 2002 1 032 ton ter v OP 2 453 ton.

(27)

Edina sodelujoča družba v Izraelu, Jolybar, razrezuje, valja in preoblikuje PET film ter ga prodaja kot izdelek, ki je zajet pod isto oznako KN kot zadevni izdelek, vendar pa v glavnem ni indijskega porekla, torej se ne more smatrati za zadevni izdelek. Družba dobavlja PET film v Skupnost od 1990-tih. Količine PET filma, ki jih izvaža Jolybar v Skupnost, so se v letih 1999 do 2003 podvojile (OP). Film, dobavljen v Skupnost, družba proizvaja v obratih, ustanovljenih pred začetkom veljavnosti ukrepov na indijski PET film. Ne glede na to, ali nakazuje razvoj izvoza spremembo v vzorcu trgovanja družbe ali ne, se zadeva ni nadalje obravnavala, saj je v vsakem primeru obstajala nedvomna ekonomska upravičenost za tako vedenje, kot je navedeno v uvodni izjavi (31) v nadaljevanju.

(28)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega, ter še posebej zaradi sovpadanja porasta uvoza iz Brazilije in Izraela ter začetkom veljavnosti izravnalnih ukrepov za PET film s poreklom iz Indije v letu 1999, se ugotavlja sprememba v vzorcu trgovanja za izvoz PET filma iz Indije, Izraela in Brazilije.

(29)

Zaradi nesodelovanja ter ob upoštevanju zgoraj navedenih sprememb v vzorcu trgovanja Brazilije po uvedbi izravnalnih dajatev je potrebno sklepati, na osnovi podatkov, ki so na voljo, ter ker ni drugih razlag, da je spremembo v vzorcu trgovanja povzročila uvedba dajatve, in ne drugi upravičeni vzroki ali ekonomska upravičenost v smislu člena 23(1) osnovne uredbe.

(30)

Zaradi nesodelovanja ter ob upoštevanju zgoraj navedenih sprememb v vzorcu trgovanja po uvedbi izravnalnih dajatev je potrebno sklepati, na osnovi podatkov, ki so na voljo, ter ker ni drugih razlag, da je spremembo v vzorcu trgovanja povzročila uvedba dajatve, in ne drugi upravičeni vzroki ali ekonomska upravičenost v smislu člena 23(1) osnovne uredbe.

(31)

Preiskava je pokazala, da ima družba Jolybar ustaljeno izvozno trgovanje s Skupnostjo, in da film, ki ga dobavlja v Skupnost, proizvaja v obratih, ustanovljenih pred začetkom veljavnosti ukrepov za indijski PET film. Družba je pojasnila, da je njihovo splošno pravilo, da ne dobavlja indijskega filma strankam v Skupnosti, saj dajejo slednji prednost kakovosti evropskega filma kot osnovnega materiala, ki ga obdeluje Jolybar. Izjemoma je bila v OP poslana stranki v Skupnosti približna količina ene tone indijskega filma kot del večje pošiljke, ki jo je stranka nujno potrebovala. Zato se sklepa, da obstaja ekonomska upravičenost za razvoj izvoza družbe Jolybar, ki je glede PET filma ki ga proizvajajo, v skladu z dejavnostmi družbe na tržišču Skupnosti.

(32)

Številke v uvodnih izjavah (20) do (28) nakazujejo, da obstaja jasna količinska sprememba v vzorcu uvažanja zadevnega izdelka v Skupnost, ki se je pojavila po uvedbi ukrepov v letu 1999. Zaznan je bil upad indijskega uvoza v Skupnost v času uvedbe ukrepov z 11 700 ton v letu 1998 na 10 600 ton v letu 1999 (9 %). Porast izvoza zadevnega izdelka v Skupnost iz Brazilije in Izraela se je od leta 1999 do leta 2000 dvigovala, od skupaj manj kot 1 000 ton na preko 3 500 ton. Podatki Eurostata nakazujejo, da je porast uvoza v Skupnost od leta 1998 do konca OP količinsko znašal 1 900 ton iz Brazilije in 3 500 ton iz Izraela. Izvoz iz Indije, ki je po uvedbi izravnalnih ukrepov upadel, ter ki je po uvedbi protidampinških ukrepov ponovno upadel, se je od takrat popravil na stopnjo, preden so bili uvedeni izravnalni ukrepi. Zato se smatra, da je bil del izvoznih trgovinskih tokov iz Indije najprej kompenziran, in nato nadomeščen z izvoznimi tokovi preko Brazilije in Izraela, ter da je bil popravljalni učinek ukrepov v smislu količine, uvožene na trg Skupnosti, oslabljen.

(33)

Ob upoštevanju cene zadevnega izdelka, poslanega iz Brazilije in Izraela, in glede na nizko stopnjo sodelovanja, je bilo potrebno uporabiti podatke iz Eurostata, ki so najboljši dokaz, ki je na voljo.

(34)

Povprečna cena uvoza PET filma iz Brazilije v času OP, s prilagoditvijo stroškov po uvozu, je bila približno 67 % stopnje odprave škode, ugotovljene v preiskavi, po kateri so bili vpeljani izravnalni ukrepi. Na tej osnovi obstaja dokaz, da tudi PET film, ki se pošilja iz Brazilije, slabi popravljalni učinek dajatve na ceno izdelka.

(35)

Povprečna cena uvoza PET filma iz Brazilije v času OP, s prilagoditvijo stroškov po uvozu, je bila približno 75 % stopnje odprave škode, ugotovljene v izvorni protisubvencijski preiskavi. Na tej osnovi obstaja dokaz, da uvoz iz Izraela slabi popravljalni učinek dajatve na ceno izdelka.

(36)

Zato je mogoče zaključiti, da uvoz PET filma iz Brazilije in iz Izraela slabi popravljalni učinek izravnalnih ukrepov v smislu količine in cene.

(37)

Izvorna preiskava je identificirala indijske družbe, ki so imele korist od naslednjih subvencij: shema „Duty Entitlement Passbook“ (na osnovi pred izvozom), shema „Duty Entitlement Passbook“ (na osnovi po izvozu) („DEPB“), shema „Export Promotion Capital Goods Scheme“ („EPCG“) in shema „Export Promotion Zones/Export Oriented Units“ („EPZ/EOU“), kot tudi nekatere regijske sheme. Indijska vlada je posredovala podatke, ki nakazujejo, da se shemi DEPB (na osnovi po izvozu) in EPCG še naprej uporabljata, da pa se zadevne družbe ne nahajajo na območjih, kjer bi lahko imele korist od sheme SEZ/EPZ, naslednice sheme EPZ/EOU. O regijskih shemah niso bili prejeti nikakršni podatki. Pet od šestih sodelujočih družb je potrdilo, da je prejelo sredstva od shem DEPB in EPCG. Ostale družbe pa so zavrnile posredovanje podatkov, razen če bi se Komisija strinjala s preračunanjem stopnje subvencije. Ena izmed družb je menila, da subvencije niso izravnalne. Potrebno je omeniti, da člen 23(1) osnovne uredbe ne zahteva, da se prejete subvencije še naprej izkazujejo kot izravnalne, niti da je potrebno preračunati stopnjo subvencije. Ugotovljeno je bilo, da so vsaj nekatere subvencijske sheme, med izvorno preiskavo identificirane kot izravnalne, še vedno v veljavi, in da je večina sodelujočih indijskih proizvajalcev imela od njih korist. Zaradi nesodelovanja je potrebno sklepati, da bi vsi drugi proizvajalci-izvozniki imeli enako korist od teh subvencij. V skladu s tem je bilo zaključeno, da imajo izvoženi enaki izdelki še vedno korist od subvencij v skladu s členom 23(1) temeljne uredbe za razširitve izravnalnih dajatev na uvoz enakih izdelkov iz tretjih držav.

(38)

Komisija je prejela prošnjo za izvzetje iz registracije in ukrepov od družb Terphane in Jolybar. Kot je navedeno v izjavah (24) in (27), sta ti dve družbi sodelovali v preiskavi tako, da sta posredovali odgovora na vprašalnik in dovolili preveritveni obisk.

(39)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1830/2004 (13) je Komisija spremenila uvajalno uredbo z namenom odpraviti registracijo za uvoz PET filma od družb Terphane in Jolybar, za kateri je bilo ugotovljeno, da se ne izogibata izravnalnim dajatvam.

(40)

V skladu z zgoraj navedenimi ugotovitvami, po katerih je bilo za družbi Terphane in Jolybar ugotovljeno, da se ne izogibata veljavnim izravnalnim ukrepom, se ti dve družbi izvzameta od predvidenih razširjenih ukrepov.

(41)

V okviru zgornjih ugotovitev je bilo ugotovljeno, da se vrši izogibanje v smislu člena 23(1) osnovne uredbe. V skladu s členom 23(1) osnovne uredbe se obstoječi izravnalni ukrepi na uvoz zadevnih izdelkov (tj. PET filma s poreklom iz Indije) razširijo na uvoz PET filma, ki se pošilja iz Brazilije ali Izraela, ne glede na to, ali so deklarirani kot s poreklom v Braziliji ali Izraelu ali ne, z izjemo tistih, ki jih proizvajata družbi Terphane in Jolybar.

(42)

V skladu s členom 24(5) osnovne uredbe, ki določa uporabo ukrepov za registriran uvoz od datuma registracije, se za uvoz PET filma, poslanega iz Brazilije in poslanega iz Izraela, ki vstopa v Skupnost z registracijo, ki jo je uvedla uvajalna uredba, z izjemo uvoza PET filma, ki se pošilja iz Brazilije in ki ga proizvaja družba Terphane ter ki se pošilja iz Izraela in ki ga proizvaja družba Jolybar, uporabi izravnalna dajatev.

(43)

Izvzetost od razširjenih ukrepov se odobri za PET film, ki ga proizvajata družbi Jolybar in Terphane, bo v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe ostala v veljavi, če se ne ugotovi, da je bila izvzetost odobrena na osnovi napačnih ali zavajajočih podatkov, ki sta jih posredovali zadevni družbi. V primeru, da bi verjetni dokazi nakazovali drugače, lahko Komisija vpelje preiskavo, s katero bi utemeljila upravičenost preklica izvzetosti.

(44)

Na osnovi ugotovitev sedanje preiskave se dajatev na uvoz PET filma ne razširi na družbi Terphane in Jolybar. Ta izjema se uporablja izključno za uvoz PET filma, ki se pošilja iz Brazilije ali iz Izraela, in ki ga proizvajata navedena pravna subjekta. Uvožen PET film, ki ga proizvajajo katere koli druge družbe, ki niso izrecno navedene v izvedbenem delu uredbe z imenom in naslovom, vključno s subjekti, ki so povezani s posebej navedenimi subjekti, od teh izjem nimajo koristi. Zanje se bo uporabljala preostala carinska stopnja, ki jo nalaga Uredba (ES) št. 2597/1999.

(45)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih je nameraval Svet razširiti veljavno dokončno izravnalno dajatev, in dana jim je bila priložnost, da podajo pripombe in zahtevajo zaslišanje. Izraelski organi so ponovili pripombe indijske vlade, ki so navedene v uvodni izjavi (10). Seznam izraelskih konverterjev PET filma, ki so izvažali v Evropsko skupnost v letih 2003 in 2004, je bil tudi posredovan. Vendar, ker te družbe niso sodelovale v roku, ne morejo biti izvzete iz razširitve ukrepov za Izrael –

18.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/15

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

18.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/17

(1)

Člena 173 in 177 Uredbe (EGS) št. 2454/93 določata, da Komisija periodično določi vrednosti na enoto za proizvode iz razvrstitve v Prilogi 26 k tej uredbi.

(2)

Uporaba pravil in kriterijev, določenih v zgornjih členih, za elemente, ki se sporočijo Komisiji v skladu s členom 173(2) Uredbe (EGS) št. 2454/93, ima za posledico, da se za obravnavane proizvode uvedejo vrednosti na enoto, kot so določene v Prilogi k tej uredbi –

18.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/23

(1)

Ob upoštevanju pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (v nadaljnjem besedilu „nove države članice“) k Skupnosti je treba prilagoditi Uredbo Komisije (ES) št. 639/2003 (1) in zagotoviti določene opombe v jezikih novih držav članic.

(2)

Zato je treba Uredbo (ES) št. 639/2003 ustrezno spremeniti –

18.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/25

(1)

Člen 1 Uredbe (ES) št. 2247/2003 predvideva možnost izdaje uvoznih dovoljenj za proizvode iz govejega in telečjega mesa s poreklom iz Bocvane, Kenije, Madagaskarja, Svazija, Zimbabveja in Namibije. Vendar se mora uvoz izvršiti v mejah količin, predvidenih za vsako od teh tretjih držav izvoznic.

(2)

Število zahtevkov, vloženih od 1. do 10. novembra 2004, za odkoščeno meso, v skladu z Uredbo (ES) št. 2247/2003, ne presega, za proizvode s poreklom iz Bocvane, Kenije, Madagaskarja, Svazija, Zimbabveja in Namibije, razpoložljivih količin za te države. Zatorej je mogoče izdati uvozna dovoljenja za zaprošene količine.

(3)

Treba je določiti količine, za katere je mogoče zaprositi uvozna dovoljenja od 1. decembra 2004, v okviru skupne količine 52 100 t.

(4)

Opozoriti je treba, da ta uredba ne vpliva na izvajanje Direktive Sveta 72/462/EGS z dne 12. decembra 1972 o problemih zdravstvene in veterinarsko-sanitarne inšpekcije pri uvozu goveda, prašičev, ovac in koz, svežega mesa ali mesnih proizvodov iz tretjih držav (4) –

Združeno kraljestvo:

Nemčija:

18.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/27

(1)

Operativne zahteve in potreba po učinkovitem boju proti organiziranemu kriminalu preko Europola zahtevajo vključitev Moldavije in Ukrajine na seznam tretjih držav, s katerimi je direktorju Europola dovoljeno začeti pogajanja.

(2)

Sklep Sveta z dne 27. marca 2000 (5) je zato treba spremeniti –

V členu 2(1) se pod naslovom „Tretje države“ v seznam vstavita naslednji državi:

18.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/28

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (2) in Sklep (ES) št. 585/2004 zagotavljata okvir za ustanovitev in delovanje regionalnih svetovalnih svetov.

(2)

Člen 2 Sklepa (ES) št. 585/2004 ustanavlja Regionalni svetovalni svet za pokrivanje Severnega morja (območji ICES IV in IIIa).

(3)

V skladu s členom 3(1) Sklepa (ES) št. 585/2004 so predstavniki ribiškega sektorja in drugih interesnih skupin predložili zahtevek glede začetka delovanja Regionalnega svetovalnega sveta v Belgiji, na Danskem, v Nemčiji, Španiji, Franciji, na Nizozemskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu.

(4)

Kakor zahteva člen 3(2) Sklepa št. 585/2004, so zadevne države članice določile, ali je vloga glede Regionalnega svetovalnega sveta za Severno morje v skladu z določbami, predpisanimi v tem sklepu. 10. septembra 2004 so zadevne države članice posredovale Komisiji priporočilo glede tega Regionalnega svetovalnega sveta.

(5)

Komisija je ocenila zahtevo zainteresiranih strank in priporočilo glede na Sklep št. 585/2004 ter cilje in načela skupne ribiške politike in meni, da je Regionalni svetovalni svet za Severno morje pripravljen na začetek delovanja –

18.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/29

(1)

Člen 3(2) Direktive 92/102/EGS določa možnost, da se državam članicam dovoli, da izključijo iz seznama posestev v skladu s členom 3(1) posestva z manj kot tremi ovcami ali kozami, za katere niso zahtevane premije, ali enim prašičem, pod pogojem, da so živali namenjene za uporabo ali rabo lastnikov, in da se jih pregleda, kot zahteva Direktiva, pred vsakim prometom z njimi.

(2)

Slovaški organi so zahtevali to dodelitev do konca junija 2005 in so dali ustrezna zagotovila za veterinarske preglede.

(3)

Zato se Slovaški odobri uporabljanje odstopanja do 30. junija 2005.

(4)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali –

18.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/30

(1)

Protokol 3 k Sporazumu, kakor ga spreminja Sklep Skupnega odbora EGP št. 140/2001 (1), določa trgovinske ureditve za določene kmetijske in predelane kmetijske izdelke med pogodbenicami.

(2)

V času sprejetja Sklepa št. 140/2001 sta ES in Norveška v skupni izjavi navedli, da je treba nekmetijske komponente carinskih dajatev na izdelke v Tabeli I Protokola 3 odpraviti. Na tej osnovi so bili 11. marca 2004 zaključene razprave med Komisijo in norveškimi uradniki.

(3)

V tarifno nomenklaturo so bile od sprejetja Sklepa št. 140/2001 vnesene tehnične spremembe.

(4)

Člen 2(2) Protokola 3 k Sporazumu določa, da lahko Skupni odbor EGP carinske dajatve, ki jih določa Priloga k Tabeli I Protokola 3 k Sporazumu, sprejme ob upoštevanju vzajemnih koncesij.

(5)

Na podlagi zaključkov razprav dne 11. marca 2004 in tehničnih sprememb tarifne nomenklature je treba prilogi I in III k Tabeli I Protokola 3 k Sporazumu spremeniti –

1.

v Prilogi I k Tabeli I se odstavki 4 do 6 ter 8 nadomestijo z odstavki 4 do 6 in 8 iz Priloge I k temu sklepu;

2.

v Dodatku k Prilogi I k Tabeli I se vnos „1904 90 90“ nadomesti z „1904 90 80“;

3.

v Prilogi III k Tabeli I se odstavki 2, 7 in 9 do 19 nadomestijo z odstavki 2, 7 in 9 do 11 Priloge II k temu sklepu;

4.

v odstavku 6 Priloge III k Tabeli I se vnos „žita (razen koruze), v zrnu ali kosmičih ali v drugih oblikah (razen moke in zdroba), predkuhana ali drugače pripravljena, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu“ nadomesti z „žita (razen koruze), v zrnu ali kosmičih ali v drugih oblikah (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana ali drugače pripravljena, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu“;

5.

v Dodatku k Prilogi III k Tabeli I se vnos „1905.3002“ nadomesti z „1905.3200“.