30.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1796/1999 (2) avgusta 1999 uvedel protidampinško dajatev v višini 60,4 % na uvoz jeklenih vrvi in kablov („jeklene žičnate vrvi“ ali „JŽV“) s poreklom, med drugim, iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Komisija je 5. januarja 2004 v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe prejela zahtevek povezovalnega odbora Industrije žičnatih vrvi Evropske unije (EWRIS), naj razišče domnevno izogibanje protidampinškim ukrepom, uvedenim na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz LRK. Ta zahtevek je bil vložen v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež proizvodnje JŽV Skupnosti.

(3)

Zahtevek je vseboval domneve in zadostne prima facie dokaze, ki so kazali, da se je vzorec trgovanja, ki vključuje izvoz JŽV iz LRK in Maroka v Skupnost, po uvedbi ukrepov na uvoz JŽV s poreklom iz LRK občutno spremenil. Ta sprememba v vzorcu trgovanja je domnevno izvirala iz pretovarjanja JŽV s poreklom iz LRK preko Maroka. Uvoz iz Maroka se je občutno povečal, uvoz iz LRK pa se je v istem času zmanjšal za približno enak delež.

(4)

Iz zahtevka je razviden zaključek, da ni zadostnih potrebnih razlogov ali gospodarske razlage za omenjene spremembe, razen samega obstoja protidampinške dajatve na JŽV s poreklom iz LRK.

(5)

EWRIS je prav tako predložil zadostne dokaze, da so bili popravljalni učinki te dajatve oslabljeni tako v smislu količin kot cen in da so cene JŽV iz Maroka prenizke v primerjavi z normalnimi vrednostmi, ki so bile predhodno ugotovljene za JŽV s poreklom iz LRK.

(6)

Komisija je z Uredbo (ES) št. 275/2004 (3) („začetna uredba“) začela preiskavo domnevnega izogibanja in odredila carinskim organom v skladu s členoma 13(3) in 14(5) osnovne uredbe, da registrirajo uvoz JŽV, poslanih iz Maroka, ne glede na to, ali je njihovo poreklo deklarirano v Maroku ali ne, od dne 19. februarja 2004. Komisija je organe LRK in Maroka obvestila o začetku preiskave.

(7)

Vprašalniki so bili poslani uvoznikom Skupnosti in izvoznikom JŽV s sedežem v LRK in Maroku, ki so bili omenjeni v zahtevku, ter ostalim zainteresiranim strankam, ki so se javile v predpisanih rokih. Vse stranke so bile obveščene, da lahko nesodelovanje pripelje do uporabe člena 18 osnovne uredbe. Prav tako so bile seznanjene s posledicami nesodelovanja.

(8)

Številni uvozniki Skupnosti so pisno stopili v stik s Komisijo in izjavili, da niso uvažali JŽV iz Maroka.

(9)

Nobeni odgovori na vprašalnike niso prispeli s strani proizvajalcev – izvoznikov iz LRK.

(10)

Odgovor na vprašalnik je prispel od enega maroškega proizvajalca - izvoznika, in sicer podjetja Remer Maroc SARL, Settat. Komisija je izvedla preveritveni obisk v prostorih tega podjetja.

(11)

Obdobje preiskave je zajelo obdobje od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2003 („OP“). Podatki so bili zbrani od leta 1999 do konca OP, da bi se raziskala domnevna sprememba v vzorcu trgovanja.

(12)

Kot je bilo omenjeno v uvodni izjavi (9), proizvajalci ali izvozniki JŽV iz LRK niso bili pripravljeni sodelovati. So pa prispeli podatki enega sodelujočega proizvajalca – izvoznika iz Maroka, in sicer podjetja Remer Maroc SARL, ki je proizvajalo JŽV in majhen del svoje proizvodnje izvozilo v Skupnost v OP. To podjetje je po podatkih Statističnega urada Evropskih skupnosti predstavljalo manj kot 5 % celotnega obsega uvoza JŽV iz Maroka v Skupnost v OP. Zato so morale biti ugotovitve delno osnovane na dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(13)

Zadevni izdelek so, kot je bilo določeno v preiskavi, ki je privedla do uvedbe obstoječih ukrepov („prvotna preiskava“), jeklene žice in kabli, vključno z zaprtimi svitki vrvi, vendar ne vrvmi in kabli iz nerjavnega jekla, maksimalnega prereza več kot 3 mm (v industrijski terminologiji jeklene žičnate vrvi ali „JŽV“), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki so navadno prijavljene pod oznakami KN ex 7312 10 82, ex 7312 10 84, ex 7312 10 86, ex 7312 10 88 in ex 7312 10 99.

(14)

Preiskava je pokazala, da imajo JŽV, izvožene v Skupnost iz LRK, in tiste, poslane v Skupnost iz Maroka, enake osnovne fizične in tehnične značilnosti ter enako uporabo, zato se jih šteje za podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(15)

Podjetje Remer Maroc SARL, sodelujoči izvoznik, je bilo ustanovljeno leta 2001 kot hčerinsko podjetje v popolnem lastništvu italijanskega podjetja Remer Italia Srl. Podjetje Remer Maroc SARL je v OP izvozilo v Skupnost le zelo majhno količino zadevnega izdelka, ki je predstavljala manj kot 5 % celotnega uvoza JŽV iz Maroka v Skupnost v tem obdobju. Večina njegove prodaje je namenjena lokalnemu maroškemu trgu.

(16)

Ugotovljeno je bilo, da je podjetje Remer Maroc SARL proizvajalec in izvoznik JŽV ter da upravlja s proizvodnimi obrati za celoten proizvodni proces zadevnega izdelka, v katerem uporablja kupljene jeklene žice, tekstilno jedro in mast. Prodaja samo lastno proizvodnjo in proizvodnjo matičnega podjetja iz Italije in ni nikoli kupovalo JŽV ali drugih materialov iz LRK.

(17)

Glede na zgoraj omenjeno je podjetje Remer Maroc SARL pokazalo, da njegov izvoz ni imel pomembne vloge pri spremembi v vzorcu trgovanja med LRK in Skupnostjo. Zato je treba preiskavo v zvezi z JŽV, ki jih izvaža podjetje Remer Maroc SARL, ustaviti.

(18)

Kar zadeva nesodelujoče maroške izvoznike, je bilo treba izvoz v Skupnost ugotoviti na osnovi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Ugotovilo se je, da so podatki Statističnega urada Evropskih skupnosti na ravni KN najboljši dostopni podatki za določanje ugotovitev v zvezi z izvozom v Skupnost po uvedbi protidampinške dajatve na uvoz JŽV s poreklom iz LRK. V zvezi s tem je treba omeniti, da je zahtevek industrije Skupnosti prav tako osnovan na podatkih Statističnega urada Evropskih skupnosti in da v sedanji preiskavi niso bili Komisiji dostopni nobeni drugi neodvisni viri podatkov. Izvozna cena iz Maroka v EU je bila ugotovljena na osnovi celotne izvozne vrednosti in ton po podatkih Statističnega urada Evropskih skupnosti na ravni KN, od katerih so bile odštete količine in vrednosti, ki jih je izvozilo sodelujoče maroško podjetje. Poleg tega se je za podatke glede obdobja pred uvedbo ukrepov štelo, da so podatki Statističnega urada Evropskih skupnosti na ravni KN najboljši dostopni podatki, ker niso bili na voljo nobeni drugi neodvisni viri.

(19)

Ugotovljeno je bilo, da je prišlo po začetku veljavnosti protidampinških ukrepov na JŽV s poreklom iz LRK avgusta 1999 do izrazite preusmeritve uvoza iz LRK v Skupnost na uvoz iz Maroka v Skupnost. Po uvedbi protidampinških ukrepov s strani Skupnosti se je uvoz JŽV v Skupnost iz LRK občutno zmanjšal s 14 057 ton leta 1998 na 364 ton leta 2000 in ostal na podobno nizki ravni med letoma 2000 in 2003. V istem obdobju se je uvoz JŽV v Skupnost iz Maroka povečal z nič leta 1998 na 2 338 ton leta 2003.

(20)

Tako se je ugotovila očitna sprememba v vzorcu trgovanja v zvezi z nesodelujočimi podjetji, ki se je pojavila po začetku veljavnosti protidampinških ukrepov Skupnosti na JŽV s poreklom iz LRK avgusta 1999.

(21)

Na osnovi dostopnih dejstev je bilo ugotovljeno, da ne obstaja gospodarska razlaga za ta spremenjeni vzorec trgovanja, oziroma je vsaj nezadostna. Prvič, sodelujoči maroški proizvajalec ni uvažal JŽV iz LRK. Drugič, iz kitajske in maroške statistike ter statistike Evropske skupnosti je razvidno, da se je izvoz iz LRK v Maroko povečal v podobnem razmerju, kot se je v istem obdobju povečal izvoz iz Maroka v Skupnost. Res je, da maroška in kitajska statistika ne razlikujeta med JŽV in prameni (vmesni izdelek v proizvodnji JŽV), medtem ko jih statistika Evropske skupnosti loči. Vendar pa se lahko glede na splošno nesodelovanje in pomanjkanje vsakršnih znakov, da poteka v Maroku proces predelave pramenov, upravičeno domneva, da ti statistični podatki kažejo ustrezno sliko uvoza JŽV iz LRK v Maroko. Poleg tega taka predelava, tudi če bi potekala, ne bi bila bistvena. Gospodarsko gledano se ne bi splačalo predelovati pramenov v JŽV na kraju, ki ni kraj proizvodnje pramenov, kajti dodana vrednost iz tega procesa je dokaj majhna v primerjavi s stroški prevoza. Treba je omeniti tudi, da je eno maroško podjetje, ki ni izpolnilo vprašalnika niti sprejelo preveritvenega obiska, posredovalo protislovne podatke glede svojih dejavnosti, medtem ko bi lahko zlahka razjasnilo položaj s sodelovanjem v preiskavi. Ob pomanjkanju sodelovanja s strani katerega koli drugega podjetja razen Remer Maroc SARL se zato lahko iz vzporednosti trendov sklepa, da uvoz iz LRK v Maroko ni bil namenjen maroškemu trgu, ampak je bil mišljen za izvoz v Skupnost.

(22)

To ugotovitev podpira dejstvo, da je edini znani izvoznik zadevnega izdelka iz Maroka, poleg sodelujočega izvoznika, hčerinsko podjetje kitajskega proizvajalca - izvoznika. To hčerinsko podjetje je bilo ustanovljeno v Maroku leta 2001, kar sovpada z začetkom izvoza JŽV iz Maroka v Skupnost.

(23)

Ob pomanjkanju sodelovanja in glede na omenjeno dejstvo, da se je uvoz iz LRK nadomestil z uvozom iz Maroka v obdobju po uvedbi protidampinških dajatev, je treba sklepati, ker ni možna nobena druga razlaga, da izvira sprememba v vzorcu trgovanja iz uvedbe dajatev in ne iz katerih drugih zadostnih potrebnih razlogov ali gospodarske razlage v smislu drugega stavka člena 13(1) osnovne uredbe.

(24)

Zaradi zgoraj omenjenega se lahko upravičeno sklepa, da je bila velika večina izvoza JŽV iz LRK v Maroko samo pretovorjena preko Maroka v Skupnost.

(25)

Iz podatkov v uvodni izjavi (19) je razvidno, da je prišlo od uvedbe ukrepov do očitne količinske spremembe v vzorcu uvoza zadevnega izdelka v Skupnost. Občutni obseg izvoza JŽV iz LRK v Skupnost pred uvedbo ukrepov je bil delno nadomeščen z manjšim, a še vedno občutnim izvozom nesodelujočih maroških izvoznikov. Obseg izvoza nesodelujočih maroških izvoznikov ustreza 20 % do 25 % obsega, ki ga je dosegal uvoz iz LRK v OP prvotne preiskave (od 1. januarja 1997 do 31. marca 1998). Zato se šteje, da je ta izrazita sprememba v trgovinskih tokovih oslabila popravljalne učinke ukrepov glede na uvožene količine na trg Skupnosti.

(26)

Kar zadeva cene, je bilo treba glede na nizko stopnjo sodelovanja uporabiti dostopna dejstva, tj. podatke Statističnega urada Evropskih skupnosti na ravni KN. Ti podatki so pokazali, da so bile izvozne cene CIF iz Maroka za 3 % nominalne vrednosti pod cenami CIF kitajskega izvoza v prvotni preiskavi. Zatorej je treba predvidevati, da so izvozne cene maroškega izvoza pod stopnjo odprave škode za cene Skupnosti, kot je bila ugotovljena v prvotni preiskavi.

(27)

Zato se sklene, da je zadevni uvoz oslabil popravljalne učinke dajatve tako glede na količino kot cene.

(28)

Da bi določili, ali obstajajo dokazi o dampingu glede JŽV, ki so jih v OP izvozili iz Maroka v Skupnost nesodelujoči izvozniki, so bili kot osnova za ugotovitev izvoznih cen v Skupnost uporabljeni podatki o izvozu Statističnega urada Evropskih skupnosti na ravni KN v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(29)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe je normalna vrednost, ki se jo uporabi v preiskavi izogibanja, enaka normalni vrednosti, ugotovljeni v prvotni preiskavi.

(30)

V prvotni preiskavi se je štelo, da je Poljska za LRK primerna analogna država s tržnim gospodarstvom, in normalna vrednost je bila ugotovljena na osnovi cen ter računsko določene normalne vrednosti v tej analogni državi. Na tej osnovi je bila stopnja dampinga na ravni države za LRK postavljena na 60,4 %.

(31)

V tekoči preiskavi izogibanja se ob pomanjkanju sodelovanja stopenj dampinga ni dalo izračunati na podrobni osnovi vrste izdelka. Vendar pa so se izvozne cene lahko primerjale s tistimi iz prvotne preiskave na osnovi oznak KN z uporabo podatkov Statističnega urada Evropskih skupnosti, ki nudijo razumno stopnjo podrobnosti. Ta preiskava je pokazala, da so bile v OP izvozne cene CIF iz Maroka v Skupnost v povprečju za 3 % nižje od izvoznih cen CIF iz LRK v Skupnost v prvotni preiskavi. Ko se te izvozne cene primerja z istimi normalnimi vrednostmi na ravni države, kot so bile uporabljene za določitev prvotne stopnja dampinga v višini 60,4 %, se lahko sklene, da gre zdaj pri izvoznih cenah za stopnjo dampinga, višjo od 60 %.

(32)

Komisija je prejela zahtevek za izvzetje iz registracije in ukrepov od enega maroškega proizvajalca, podjetja Remer Maroc SARL. Kot je omenjeno v uvodni izjavi (12), je to podjetje sodelovalo v preiskavi, saj je predložilo odgovor na vprašalnik in sprejelo preveritveni obisk.

(33)

Z Uredbo (ES) št. 1699/2004 (4) je Komisija spremenila začetno uredbo, da bi ustavila registracijo uvoza JŽV maroškega podjetja, za katerega je bilo ugotovljeno, da se ni izogibalo protidampinškim dajatvam, in sicer podjetja Remer Maroc SARL.

(34)

V skladu z zgornjimi ugotovitvami, da je bilo za podjetje ugotovljeno, da se ni izogibalo veljavnim protidampinškim dajatvam, bi bilo treba podjetje izvzeti tudi iz razširitve predvidenih ukrepov.

(35)

Glede na zgoraj omenjeno ugotovitev izogibanja v smislu člena 13(1) osnovne uredbe, je treba obstoječo protidampinško dajatev na JŽV s poreklom iz LRK razširiti na enak izdelek, poslan iz Maroka, ne glede na to, ali je njegovo poreklo deklarirano v Maroku ali ne, v skladu z istim členom 13(1) osnovne uredbe, z izjemo izdelkov, ki jih proizvaja sodelujoči proizvajalec, podjetje Remer Maroc SARL.

(36)

V skladu s členom 14(5) osnovne uredbe, ki določa, da je treba uporabljati vse ukrepe proti registriranemu uvozu od dneva registracije naprej, je treba pobrati protidampinško dajatev na uvoz JŽV, poslanih iz Maroka, ki so vstopile v Skupnost z registracijo, ki jo je uvedla začetna uredba, z izjemo tistih JŽV, ki jih je proizvedlo podjetje Remer Maroc SARL.

(37)

Na osnovi ugotovitev sedanje preiskave je bilo določeno, da se dajatve ne razširijo na uvoz JŽV, ki jih izvaža podjetje Remer Maroc SARL. Nerazširjene dajatve so tako uporabne izključno za uvoz JŽV, poslanih iz Maroka, ki jih proizvaja ta določeni pravni subjekt. Uvožene JŽV, ki jih proizvaja ali pošlje katero koli drugo podjetje, ki v izvedbenem delu te uredbe ni posebej navedeno z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s posebej navedenimi subjekti, ne morejo biti upravičene do izvzetja in bi morala zanje veljati ista stopnja dajatve, kot jo je uvedla Uredba (ES) št. 1796/1999.

(38)

Izogibanje poteka zunaj Skupnosti. Cilj člena 13 osnovne uredbe je, da se odvrnejo prakse izogibanja, ne da bi bili prizadeti subjekti, ki lahko dokažejo, da v take prakse niso vpleteni, vendar pa ne vsebuje posebne določbe, ki bi opredeljevala obravnavanje proizvajalcev, ki lahko potrdijo, da v prakse izogibanja niso vpleteni. Zato se zdi, da je treba za proizvajalce, ki v OP niso prodajali zadevnega izdelka v izvoz in niso povezani z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem, za katere velja razširjena protidampinška dajatev, uvesti možnost, da zaprosijo za izvzetje iz ukrepov na ta uvoz. Zadevni proizvajalci, ki bi hoteli vložiti zahtevek za izvzetje iz razširjene protidampinške dajatve, bi morali izpolniti vprašalnik, da bi Komisija lahko določila, ali je izvzetje utemeljeno. Tako izvzetje se lahko odobri po oceni, na primer, razmer na trgu zadevnega izdelka, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti, naročil in prodaje, verjetnosti praks, za katere ni zadostnih potrebnih razlogov ali gospodarske razlage, ter dokazov o dampingu. Komisija ponavadi izvede tudi preveritveni obisk na kraju samem. Zahtevek bi morali nemudoma nasloviti na Komisijo, in sicer z vsemi potrebnimi podatki, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti podjetja, povezani s proizvodnjo in prodajo.

(39)

Uvozniki so lahko še vedno upravičeni do izvzetja iz registracije ali ukrepov, če uvažajo od izvoznikov, ki jim je takšno izvzetje odobreno, in je v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe.

(40)

Kadar je izvzetje utemeljeno, bo Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom v skladu s tem predlagala spremembo Uredbe. Potem se bo vsa odobrena izvzetja spremljalo, da se zagotovi skladnost s pogoji, določenimi v tej uredbi.

(41)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih je nameraval Svet razširiti veljavno dokončno protidampinško dajatev, in dana jim je bila priložnost, da podajo pripombe in zahtevajo zaslišanje. Prejete niso bile nobene pripombe, zaradi katerih bi se spremenili zgoraj omenjeni zaključki –

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate B

Office: J-79 05/17

B-1049 Brussels

Faks (32-2) 295 65 05

Teleks COMEU B 21877.

30.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/7

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

30.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/9

(1)

Člen 10 Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se pri uvozu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe, zaračuna stopnja dajatve skupne carinske tarife. Vendar pa je za proizvode iz odstavka 2 tega člena uvozna dajatev enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 % in znižani za uvozno ceno cif, ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa dajatev ne sme preseči stopnje dajatve skupne carinske tarife.

(2)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 se uvozne cene cif izračunajo na podlagi reprezentančnih cen za zadevni proizvod na svetovnem trgu.

(3)

Uredba (ES) št. 1249/96 določa pogoje izvajanja Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede uvoznih dajatev v sektorju žit.

(4)

Uvozne dajatve veljajo do določitve in začetka veljavnosti novih.

(5)

Da se omogoči normalno delovanje sistema uvoznih dajatev, se za izračun dajatev uporabi reprezentančna tržna stopnja, evidentirana v referenčnem obdobju.

(6)

Uporaba Uredbe (ES) št. 1249/96 določa uvozne dajatev v skladu s Prilogo I k tej uredbi –

30.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/12

(1)

Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 določa, da se lahko razlika med kotacijami oziroma cenami na svetovnem trgu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Pri določitvi nadomestil je treba upoštevati dejavnike iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob se izračuna na podlagi količine žit, potrebnih za njihovo proizvodnjo. Te količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V intervencijskem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje razmere na trgu žitaric, zlasti glede kotacij oziroma cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v zneskih, navedenih v prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

30.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/14

(1)

Člen 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se izvozno nadomestilo za žita, veljavno na dan vložitve prošnje za pridobitev izvoznega dovoljenja, na zahtevo uporablja za izvoz, opravljen v obdobju veljavnosti izvoznega dovoljenja. V tem primeru se lahko za nadomestilo uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2) dopušča določitev korekcijskega zneska za proizvode, navedene v členu 1(1)(c) Uredbe (EGS) št. 1766/92. Korekcijski znesek se določi v skladu z dejavniki postavljenimi v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(4)

Korekcijski znesek mora biti določen istočasno z nadomestilom in v skladu z enakim postopkom; v obdobju med dvema določitvama se lahko spremeni.

(5)

Iz uporabe navedenih določb sledi, da mora biti korekcijski znesek določen v znesku, navedenem v prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

30.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/16

(1)

Uredba (ES) št. 1383/2003 je vzpostavila skupna pravila z namenom prepovedi vnosa, sprostitve v prosti promet, iznosa, izvoza, ponovnega izvoza in uvedbe odložnega postopka za ponarejeno in piratsko blago, ki je bilo vneseno v prosto cono ali prosto skladišče, ter z namenom učinkovitega obvladovanja nezakonitega trženja takšnega blaga, ne da bi ob tem ovirala svobodo zakonite trgovine.

(2)

Ker je Uredba (ES) št. 1383/2003 nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 3295/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi ukrepov v zvezi z vnosom v Skupnost in izvozom ter ponovnim izvozom iz Skupnosti blaga, ki krši nekatere pravice intelektualne lastnine (2), je treba nadomestiti tudi Uredbo Komisije (ES) št. 1367/95 (3), v kateri so določbe za uporabo Uredbe (ES) št. 3295/94.

(3)

Glede na različne vrste pravic intelektualne lastnine je treba določiti fizične in pravne osebe, ki lahko izvajajo funkcijo zastopnika imetnika pravice ali vsake druge osebe, ki je pooblaščena za uporabo te pravice.

(4)

Treba je določiti sredstva za dokazovanje pravice intelektualne lastnine, ki jih zahteva drugi pododstavek člena 5(5) Uredbe (ES) št. 1383/2003.

(5)

Zaradi vsebinske in oblikovne skladnosti in poenotenja obrazcev zahteve za ukrepanje, kakor so opredeljeni v členu 5(1) in (4) Uredbe (ES) št. 1383/2003, ter informacij, ki se v njih navedejo, je treba določiti vzorec, ki mu bo moral omenjeni obrazec ustrezati. Prav tako je treba določiti jezikovno ureditev za zahtevo za ukrepanje iz člena 5(4) omenjene uredbe.

(6)

Treba je podrobno določiti vrsto informacij, ki morajo biti navedene v zahtevi za ukrepanje, da bi carinski organi lažje prepoznali blago, s katerim se lahko krši pravica intelektualne lastnine.

(7)

Treba je opredeliti vrsto izjave za kritje odgovornosti imetnika pravice, ki mora biti obvezno priložena zahtevi za ukrepanje.

(8)

Zaradi skrbi za pravno varnost je treba določiti, kdaj začnejo teči roki iz člena 13 Uredbe (ES) št. 1383/2003.

(9)

Da bi, po eni strani, Komisija lahko spremljala dejansko uporabo postopka, predvidenega z Uredbo (ES) št. 1383/2003, pravočasno sestavila poročilo iz člena 23 omenjene uredbe, in poskusila količinsko opredeliti in opisati pojave goljufij ter, po drugi strani, da bi države članice lahko vzpostavile ustrezne analize tveganja, je treba določiti postopke za izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo.

(10)

Ta uredba bi se morala uporabljati od istega datuma kot Uredba (ES) št. 1383/2003.

(11)

Ukrepi te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(a)

za pravice, ki so registrirane, ali za katere je bila vložena zahteva za registracijo, dokaz registracije pri zadevnem uradu ali dokaz, da je bila zahteva vložena;

(b)

za neregistrirane ali nedeponirane avtorske pravice in sorodne pravice ali pravice iz modela: vsako dokazno sredstvo, ki potrjuje, da je vlagatelj avtor ali izvirni imetnik.

(a)

izvod za državo članico, v kateri je vložena zahteva, ki ima št. 1;

(b)

izvod, namenjen imetniku pravice, ki ima št. 2.

(a)

naziv imetnika pravice, opis blaga, poreklo, izvor in namembni kraj blaga, če so znani, ter poimenovanje kršene pravice intelektualne lastnine;

(b)

količino v kosih blaga, za katero je odrejena prekinitev sprostitve ali zadržanje, vrsto kršene pravice intelektualne lastnine, uporabljeno prevozno sredstvo;

(c)

ali gre za tovorni ali potniški promet, ter ali gre za postopek, ki se je začel po uradni dolžnosti ali na podlagi zahteve za ukrepanje.

30.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/50

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 896/2001 (2) je določila podrobna pravila za uporabo Uredbe (EGS) št. 404/93 glede režimov uvoza banan v Skupnost.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 838/2004 z dne 28. aprila 2004 (3) je sprejela prehodne ukrepe, potrebne za lažji prehod iz režimov, veljavnih v novih državah članicah pred pristopom, v uvozni režim, ki izhaja iz skupne ureditve trga v sektorju banan, za obdobje od 1. maja do 31. decembra 2004. Za zagotavljanje preskrbe trga, zlasti v novih državah članicah, je ta uredba v obliki prehodnega ukrepa določila dodatno količino kvotam za uvoz proizvodov, ki izvirajo iz vseh tretjih držav, odprtim na podlagi člena 18(1) Uredbe (EGS) št. 404/93, pod istimi tarifnimi pogoji, za obdobje od 1. maja do 31. decembra 2004.

(3)

Zaradi lažjega prehoda na uporabo režima skupne ureditve trga v novih državah članicah, in z namenom prehoda na zgolj tarifni režim, veljaven za uvoz, najpozneje 1. januarja 2006, z uporabo člena 16 Uredbe (EGS) št. 404/93, je treba za leto 2005 sprejeti tudi prehodne ukrepe.

(4)

Za zagotavljanje preskrbe trga, zlasti v novih državah članicah, je treba določiti dodatno količino kvotam za uvoz proizvodov, ki izvirajo iz vseh tretjih držav, odprtim na podlagi člena 18(1) Uredbe (EGS) št. 404/93, pod istimi tarifnimi pogoji. Ta določitev mora biti izvedena kot prehodni ukrep, ne da bi vplivala na rezultat pogajanj, ki zaradi pristopa novih članic potekajo v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO). Poleg tega mora biti izvedena tako, da ne bo izključevala morebitne možnosti povišanja za zadovoljitev potreb, ki jih opravičuje povpraševanje.

(5)

Upravljanje te dodatne količine mora biti izvršeno z uporabo mehanizmov in instrumentov, ki se izvajajo za upravljanje obstoječih tarifnih kvot, kot jih določa Uredba (ES) št. 896/2001. Glede na ta prehodni značaj pa se mora ta dodatna količina upravljati ločeno od tarifnih kvot.

(6)

V okviru mehanizmov, ki jih uvaja Uredba (ES) št. 896/2001, je treba spoštovati razdelitev te dodatne količine v dve kategoriji dobaviteljev, določenih v členu 2 te uredbe, kakor tudi sprejeti določbe o določitvi posebne referenčne količine za vsakega tradicionalnega dobavitelja in posebne dodelitve količin za vsakega netradicionalnega dobavitelja. Treba je opozoriti, da zgoraj omenjena razdelitev in določitev referenčnih količin, kakor tudi dodelitev količin, zadevajo dobavitelje, ki so v letih pred pristopom preskrbovali trge novih držav članic.

(7)

Za določitev referenčnih količin tradicionalnih dobaviteljev se zdi upravičeno obdržati triletno referenčno obdobje za leta 2000, 2001 in 2002, kakor je določeno v členu 6(1) Uredbe (ES) št. 838/2004, kot tudi obdržati povprečje primarnega uvoza, ki jih je v tem obdobju izvršil vsak posamezen tradicionalni dobavitelj, registriran v skladu s prehodnimi ukrepi, sprejetimi v letu 2004, po kontrolah, ki jih izvršijo pristojni organi. Vendar morajo določbe, ki jih treba sprejeti, upoštevati zahtevke, ki jih vložijo tradicionalni dobavitelji, ki niso bili registrirani v letu 2004, če ti zahtevki izpolnjujejo pogoje, določene za registracijo teh dobaviteljev v uredbah Komisije (ES) št. 414/2004 (4) in (ES) št. 838/2004, zlasti glede opredelitve primarnega uvoza in dokazila, da so takšni dobavitelji preskrbovali trg novih držav članic v zadevnem obdobju.

(8)

Glede novih netradicionalnih dobaviteljev je treba zagotoviti njihovo registracijo na podlagi njihove uvozne trgovske dejavnosti v enem od let 2002, 2003 in 2004, v skladu z določbami členov 6, 7 in 8 Uredbe (ES) št. 896/2001.

(9)

Za upravljanje te razpoložljive količine, je treba določiti koeficiente prilagoditve, ki se morajo uporabljati za količine, ki jih sporočijo države članice.

(10)

Za zagotovitev zadovoljive preskrbe trga in zlasti za zagotovitev kontinuitete uvoznega toka v nove države članice je treba v okviru prehodnih ukrepov zagotoviti izdajo dovoljenj za sprostitev v prosti promet v novi državi članici. Položene varščine se zato sprostijo sorazmerno s količinami, sproščenimi v prosti promet v novi državi članici.

(11)

Ukrepi, ki jih predvideva ta uredba, so skladni z mnenjem Upravljalnega odbora za banane –

(a)

„Skupnost petnajsterice“ je Skupnost v sestavi dne 30. aprila 2004;

(b)

so „nove države članice“ Češka republika, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška;

(c)

je „razširjena Skupnost“ Skupnost v sestavi dne 1. maja 2004;

(d)

je „primarni uvoz“ gospodarska operacija, opredeljena v prvem pododstavku člena 3(1) Uredbe (ES) št. 896/2001;

(e)

je „minimalna količina“ minimalna količina, opredeljena v tretjem pododstavku člena 3(1) Uredbe (ES) št. 896/2001, določena na podlagi celotnega primarnega uvoza za preskrbo trgov novih držav članic;

(f)

so „pristojni organi“ pristojni organi, navedeni v Prilogi k Uredbi (ES) št. 896/2001.

(a)

za vsako od let 2000, 2001 in 2002 količine opravljenega primarnega uvoza banan, ki jim je sledila sprostitev v prosti promet v novih državah članicah; in

(b)

na drugem mestu količine, sproščene v prosti promet v različnih novih državah članicah za vsako od zadevnih let.

—

skupno količino, na katero se nanašajo zahtevki za posebno dodelitev, ki jih vložijo netradicionalni dobavitelji,

—

seznam dobaviteljev, ki so predložili zahtevek za registracijo in za obnovitev registracije, v primeru obnovitev pa serijske številke dovoljenj in, če je to potrebno, izpiske iz dovoljenja, uporabljenih in izdanih.

(a)

27 % posebne referenčne količine, sporočene v skladu z odstavkom 5 člena 5, v primeru tradicionalnega dobavitelja;

(b)

27 % posebne dodelitve, sporočene v skladu z odstavkom 6 člena 6, v primeru netradicionalnega dobavitelja.

1.

se neizkoriščene količine iz pristopnega dovoljenja ponovno dodelijo istemu dobavitelju, bodisi imetniku bodisi prevzemniku omenjenega dovoljenja, na podlagi njegovega zahtevka, za uporabo v naslednjem obdobju. Se ponovna dodelitev uporablja za uvoz banan v okviru dodatne količine;

2.

zahtevek in dovoljenje za ponovno dodelitev v okencu št. 20 vsebujeta navedbe: „dovoljenje za ponovno dodelitev“, glede na primer „tradicionalni dobavitelj“ ali „netradicionalni dobavitelj“ in „Uredba (ES) št. 1892/2004 – člen 10. Dovoljenje velja izključno samo v novi državi članici“.

—

med tradicionalnimi dobavitelji, kot je določeno v členu 5,

—

s tradicionalnih dobaviteljev iz člena 5 na netradicionalne dobavitelje iz člena 6,

—

med netradicionalnimi dobavitelji, kot je določeno v členu 6.

30.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/55

(1)

Odločba Komisije 2004/280/ES z dne 19. marca 2004 o prehodnih ukrepih za trženje določenih proizvodov živalskega izvora iz Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (1) (v nadaljnjem besedilu „nove države članice“) predvideva ukrepe za olajšanje prehoda iz obstoječe ureditve v novih državah članicah v ureditev, ki izhaja iz uporabe veterinarske zakonodaje Skupnosti. V skladu s členom 3 te odločbe države članice od 1. maja do 31. avgusta 2004 odobrijo trgovino s proizvodi, dobljenimi pred datumom pristopa v ustanovah novih držav članic, pooblaščenih za izvoz mlečnih proizvodov v Skupnost, pod pogojem, da imajo proizvodi oznako o zdravstveni ustreznosti izvoza Skupnosti zadevne ustanove in listino, ki dokazuje, da so bili izdelani v skladu s to odločbo.

(2)

Zato Uredba Komisije (ES) št. 815/2004 (2) določa, da so proizvodi, ki ustrezajo zahtevam iz člena 3 Odločbe 2004/280/ES in so odobreni za prodajo v obdobju od 1. maja do 31. avgusta 2004, upravičeni do izvoznega nadomestila.

(3)

Odločba Komisije 2004/700/ES uvaja podaljšanje veljavnosti določb člena 3 Odločbe 2004/280/ES do 30. aprila 2005. Zato je primerno še podaljšati veljavnost določb člena 1 Uredbe (ES) št. 815/2004.

(4)

Uredba (ES) št. 815/2004 se skladno s tem spremeni.

(5)

V izogib neskladnosti za dobavitelje ta uredba začne veljati 1. septembra 2004.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

1.

V členu 1(1) se datum „31. avgust 2004“ nadomesti z datumom „30. april 2005“.

2.

V členu 2(2) se datum „31. avgust 2004“ nadomesti z datumom „30. april 2005“.

30.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/57

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 1961/2001 (2), določa podrobna pravila za uporabo izvoznih nadomestil za sadje in zelenjavo.

(2)

Člen 35(1) Uredbe (ES) št. 2200/96 določa, da se proizvodi, ki jih izvaža Skupnost, v obsegu, potrebnem za gospodarsko pomemben izvoz, lahko krijejo z izvoznimi nadomestili, v mejah, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(3)

V skladu s členom 35(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 je treba paziti, da ne pride do motenj trgovinskih tokov, nastalih s sistemom nadomestil. Iz tega razloga in zaradi sezonske narave izvoza sadja in zelenjave je treba določiti količine, predvidene za vsak proizvod, na podlagi nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila, določene z Uredbo Komisije (ES) št. 3846/87 (3), Te količine je treba dodeliti upoštevajoč pokvarljivosti zadevnih proizvodov.

(4)

V skladu s členom 35(4) Uredbe (ES) št. 2200/96 je treba nadomestila določiti ob upoštevanju obstoječega stanja ali izgledov za cene sadja in zelenjave na trgu Skupnosti in iz razpoložljivih zalog na eni strani ter za cene na mednarodnem trgu na drugi strani. Treba je upoštevati tudi stroške prevoza in trženja ter gospodarski vidik načrtovanega izvoza.

(5)

V skladu s členom 35(5) Uredbe (ES) št. 2200/96 je treba cene na trgu Skupnosti določiti ob upoštevanju najugodnejših cen s stališča izvoza.

(6)

Zaradi stanja na mednarodnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za določen proizvod glede na namembni kraj.

(7)

Paradižniki, pomaranče, limone, namizno grozdje, in jabolka razredov ekstra, I in II skupnih standardov kakovosti se trenutno lahko izvozijo v gospodarsko pomembnih količinah.

(8)

Zato da se zagotovi najboljša uporaba razpoložljivih sredstev in ob upoštevanju strukture izvoza Skupnosti je primerno razpisati natečaj ter določiti okvirni znesek nadomestila in predvidene količine za zadevno obdobje.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

30.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/60

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1623/2000 z dne 25. julija 2000 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za Uredbo (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino ob upoštevanju tržnih mehanizmov (2) med drugim določa tudi podrobna pravila za odprodajo zalog alkohola, pridobljenega z destilacijo, v skladu s členi 27, 28 in 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999, ki ga imajo intervencijske agencije.

(2)

Potrebno je organizirati javno prodajo vinskega alkohola za uporabo v sektorju goriva v Skupnosti, v skladu s členoma 92 in 93 Uredbe (ES) št. 1623/2000 katere namen naj bo zmanjšati zaloge vinskega alkohola, v določenem obsegu pa tudi podjetjem zagotoviti dobave, odobrene v skladu s členom 92 Uredbe (ES) št. 1623/2000. Zaloge Skupnosti vinskega alkohola, kot rezultat destilacije s poreklom v državah članicah, v skladu s členi 35, 36 in 39 Uredbe Sveta (EGS) št. 822/87 z dne 16. marca 1987 o skupni ureditvi trga za vino (3), ter v skladu s členi 27, 28 in 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999.

(3)

Od 1. januarja 1999 in v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o vzpostavitvi kmetijsko-monetarne ureditve za euro (4), morata biti prodajna cena in varščine izraženi, plačila pa opravljena, v eurih.

(4)

Ker obstaja tveganje goljufije zaradi zamenjave alkohola, naj bodo okrepljeni pregledi alkohola v končnem namembnem kraju, zaradi česar je treba intervencijskim agencijam omogočiti, da za pomoč zaprosijo mednarodne nadzorne agencije in pregledajo alkohol za prodajo z uporabo jedrskih magnetno resonančnih analiz.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

Commission européenne

Direction générale de l'agriculture, unité D-4

Rue de la Loi/Wetstraat 200

B-1049

Bruxelles

Telefaks (32-2) 295 92 52

E-pošta: agri-d4@cec.eu.int

(a)

smiselno uporabijo določbe člena 102 Uredbe (ES) št. 1623/2000;

(b)

izvedejo preglede vzorcev z uporabo jedrskih magnetno resonančnih analiz, da preverijo naravo alkohola v času končne uporabe.

30.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/64

(1)

Zaradi izbruha ptičje gripe v Belgiji so belgijski organi v zvezi z valilnimi jajci sprejeli ukrepe za stabilizacijo trga. Ti ukrepi so bili z Uredbo Komisije (ES) št. 1499/2004 (2) obravnavani kot izjemni ukrepi za stabilizacijo trga v smislu člena 14 Uredbe (EGS) št. 2771/75.

(2)

Člen 1(1) Uredbe (ES) št. 1499/2004 določa obdobje, v katerem je treba valilna jajca, ki izpolnjujejo pogoje, predelati. Podrobnejša preučitev razmer v aprilu in maju 2003 kaže, da iz veterinarskih in zdravstvenih razlogov ni bilo mogoče upoštevati navedenega obdobja. Zato ga je treba podaljšati.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za perutninsko meso in jajca –

30.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/65

(1)

V skladu s členom 6(2) Uredbe (EGS) št. 2081/92 je bil zahtevek Italije za vnos označbe „Cartoceto“ v register objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker ni bila v smislu člena 7 Uredbe (EGS) št. 2081/92 Komisiji poslana nobena ugotovitev o možni kršitvi, je treba to označbo vpisati v „Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih oznak“ –

30.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/66

(1)

V skladu s členom 6(2) Uredbe (EGS) št. 2081/92 je bila zahteva Italije za registracijo imena „Terre Tarentine“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v smislu člena 7 Uredbe (EGS) št. 2081/92, je torej treba to ime vpisati v „Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih oznak“ –

30.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/67

(1)

Člen 42 Uredbe Komisije (ES) št. 2342/1999 (2) določa pravila za leto dodelitve za živali, za katere se med drugim zahteva vložitev zahtevka za posebno premijo. Ker proizvajalci pričakujejo, da bodo države članice začele izvajati sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003, bi lahko ob koncu leta 2004 premaknili zakol živali za dodelitev posebne premije, ki se dodeli ob zakolu v skladu s členom 4(6) Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (3).

(2)

Poplava klavnic ob koncu leta 2004 in posledično zmanjšanje števila zakolov na začetku naslednjega leta bodo verjetno povzročili motnje na trgu govejega in telečjega mesa. Zato bi bilo treba sprejeti predpise, ki bi proizvajalcem v omejenem obdobju omogočili, da predložijo vlogo za posebno premijo za leto 2004 za živali, ki so bile upravičene 31. decembra 2004 in bodo zaklane v začetku leta 2005.

(3)

Razsežnosti tveganja motenj na trgu govejega in telečjega mesa, ki so povezane z nenavadnim povečanjem števila zakolov, so odvisne od obstoječih klavnih zmogljivosti v vsaki državi članici. Zaradi tega se lahko trajanje obdobja, v katerem se lahko zakoljejo živali, razlikuje od države članice do države članice. Zato bi bilo treba sprejeti predpise, ki bodo državam članicam omogočili, da znotraj obdobja med 1. januarjem in 31. marcem 2005 določijo trajanje obdobja potrebnega zakola.

(4)

Če države članice sklenejo, da bodo ob zakolu dodelile posebno premijo, člen 4(6) Uredbe (ES) št. 1254/1999 določa, da se za bike merilo starosti iz člena 4(2)(a) navedene uredbe nadomesti z minimalno maso trupa. S tem pa za živali, zaklane po 31. decembru 2004, ne bi bilo več mogoče določiti, ali so najpozneje na navedeni datum izpolnjevale to merilo mase. Da bi preprečili, da se živali, ki sicer do 31. decembra 2004 ne bi izpolnjevale merila mase, pripeljejo v zakol in se zanje zahteva premija, je primerno, da se merilo mase nadomesti z merilom starosti v primerih, ko prosilec želi izkoristiti ta ukrep.

(5)

Uredbo (ES) št. 2342/1999 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

1.

V členu 8(5) se doda naslednji pododstavek:

„Ne glede na člen 4(6) Uredbe (ES) št. 1254/1999, v državah članicah, ki sklenejo uporabljati shemo enotnega plačila v skladu z naslovom III Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 (4) od 1. januarja 2005, biki, zaklani v obdobju iz četrtega odstavka člena 42, izpolnjujejo pogoje za odobritev posebne premije, če so izpolnili merilo starosti iz člena 4(2)(a) Uredbe (ES) št. 1254/1999 dne 31. decembra 2004. Dokazilo o zakolu navaja starost živali.

2.

V členu 42 se za tretjim odstavkom doda naslednji odstavek:

„Ne glede na prvi in drugi odstavek ter člen 35(1), se lahko v državah članicah, ki sklenejo uporabljati shemo enotnega plačila v skladu z naslovom III Uredbe (ES) št. 1782/2003 od 1. januarja 2005 se lahko odobri posebna premija na podlagi ene možnosti, predvidenih v členu 8(1), če je žival zaklana v obdobju, ki ga določi država članica med 1. januarjem in 31. marcem 2005, in če je zahtevek za premijo za navedeno žival na zahtevo proizvajalca vložen najpozneje 15. aprila 2005 za koledarsko leto 2004. Voli bodo upravičeni do premije dne 31. decembra 2004 v smislu člena 4(2)(b) Uredbe (ES) št. 1254/1999. V tem primeru je leto dodelitve leto 2004, znesek premije pa je znesek, ki velja dne 31. decembra 2004.“

30.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/69

(1)

Tržna cena Skupnosti za trupe prašičev iz člena 4(2) Uredbe (EGS) št. 2759/75 mora biti določena s ponderiranjem cen, zabeleženih v vsaki državi članici, s koeficienti, ki izražajo relativni obseg populacije prašičev vsake države članice.

(2)

Te koeficiente je treba določiti na podlagi števila prašičev, preštetih na začetku decembra vsakega leta v skladu z Direktivo Sveta 93/23/EGS z dne 1. junija 1993 o statističnih raziskavah, ki se izvajajo v prašičereji (2).

(3)

Na podlagi rezultatov štetja v decembru 2003 je treba ponovno določiti ponderacijske koeficiente za tržno leto 2004/2005 in razveljaviti Uredbo Komisije (ES) št. 1075/2003 (3).

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za svinjsko meso –

30.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/71

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2123/89 (2) je določila seznam reprezentativnih trgov za prašičje meso v Skupnosti.

(2)

Zaradi pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji je za te države treba vzpostaviti reprezentativne trge.

(3)

Zaradi sprememb reprezentativnih trgov v nekaj državah članicah je treba nadomestiti Prilogo k Uredbi (EGS) št. 2123/89.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so skladni z mnenjem Upravljalnega odbora za prašičje meso —

30.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/73

(1)

V skladu s členom 9 Uredbe (EGS) št. 2081/92 so španski organi prosili za spremembo geografskega območja za ime „Les Garrigues“, ki je registrirano kot označba porekla z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 z dne 12. junija 1996 o registraciji geografskih označb in geografskega porekla po postopku iz člena 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 (2).

(2)

Po pregledu te prošnje za spremembo se je ugotovilo, da ne gre za malenkostne spremembe.

(3)

V skladu s postopkom iz člena 9 Uredbe (EGS) št. 2081/92 in glede na nemalenkostne spremembe, se smiselno uporabi postopek iz člena 6.

(4)

Ugotovilo se je, da gre v tem primeru za spremembe, ki so v skladu z Uredbo (EGS) št. 2081/92. Po objavi navedenih sprememb v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisiji ni bil posredovan noben ugovor v smislu člena 7 navedene uredbe.

(5)

Zato je treba te spremembe registrirati in objaviti v Uradnem listu Evropske unije –