8.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/1

(1)

Z Uredbo (ES) št. 1312/98 (2) je Svet uvedel dokončne protidampinške ukrepe za uvoz vrvi iz sintetičnih vlaken („SFR“) s poreklom iz Indije.

(2)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (3) protidampinških ukrepov, ki so v veljavi, je Komisija prejela zahtevo po pregledu zaradi izteka ukrepa, ki jo je vložil Liaison Committee of E.U. Twine, Cordage and Netting industries (EUROCORD) v imenu desetih proizvajalcev, ki skupaj predstavljajo večji delež (53 %) celotne proizvodnje vrvi iz sintetičnih vlaken v Skupnosti. Zahteva navaja, da bi se lahko v primeru poteka ukrepov ponovno pojavil škodljiv damping uvoz s poreklom iz Indije.

(3)

Po posvetu s svetovalnim odborom in ugotovitvi, da je obstajalo dovolj dokazov za začetek pregleda, je Komisija v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe začela preiskavo (4).

(4)

Preiskava o verjetnosti, da se damping nadaljuje ali ponovi, je zajela obdobje od 1. julija 2002 do 30. junija 2003 („OP“). Preučitev trendov, ustreznih za presojo verjetnosti, da se škoda nadaljuje ali ponovi, je zajela obdobje od 1. januarja 2000 do konca OP („zadevno obdobje“).

(5)

Komisija je o začetku pregleda uradno seznanila proizvajalce Skupnosti – vlagatelje in druge proizvajalce Skupnosti, izvoznike in proizvajalce – izvoznike v Indiji, uvoznike/trgovce, uporabnike in dobavitelje surovin, za katere je znano, da jih to zadeva.

(6)

Komisija je zahtevala podatke od vseh zgoraj omenjenih strank in od tistih drugih strank, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku. Komisija je neposredno vpletenim strankam tudi dala priložnost, da pisno izrazijo svoja stališča in da zahtevajo zaslišanje.

(7)

Komisija je poslala vprašalnike vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, tj. 4 proizvajalcem - izvoznikom, ki se nahajajo v Indiji, 6 nepovezanim uvoznikom/trgovcem, ki se nahajajo v EU, 11 dobaviteljem surovin v EU in 23 uporabnikom v EU. Od teh zainteresiranih strank ni prispel noben odgovor na vprašalnik.

(8)

Poleg tega je Komisija poslala vprašalnike 5 industrijskim podjetjem Skupnosti, ki so bila izbrana kot reprezentativni vzorec proizvajalcev Skupnosti, ki podpirajo zahtevo po pregledu zaradi izteka ukrepa, prav tako je zaprosila za podatke 11 proizvajalcev Skupnosti, ki se niso pritožili. Vseh 5 vzorčnih podjetij je odgovorilo na vprašalnik, medtem ko nanj ni odgovoril nobeden od proizvajalcev, ki se niso pritožili.

(9)

Komisija je poiskala in preverila vse podatke, ki so se ji zdeli potrebni za ugotovitev, ali je verjetno, da se bosta damping in škoda nadaljevala ali ponovila, in za ugotovitev interesa Skupnosti. Opravljeni so bili preveritveni obiski v prostorih naslednjih proizvajalcev Skupnosti:

(10)

Zadevni izdelek je enak tistemu v preiskavi, ki je privedla do uvedbe ukrepov, ki trenutno veljajo za uvoz vrvi iz sintetičnih vlaken iz Indije („prvotna preiskava“), in je opredeljen takole: Dvonitne vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli, vključno prepleteni, impregnirani, prevlečeni, prekriti, obloženi z gumo ali plastično maso, iz polietilena ali polipropilena, razen dvonitnih vrvi za povezovanje in strojno pakiranje, ki imajo več kot 50 000 deciteksov (5 g/m), ter iz drugih sintetičnih vlaken iz najlona ali drugih poliamidov ali iz poliestrov, ki imajo več kot 50 000 deciteksov (5 g/m). Trenutno je kvalificiran z oznakami KN 5607 49 11, 5607 49 19, 5607 50 11 in 5607 50 19. Zadevni izdelek se v velikem obsegu uporablja na področju pomorstva in industrije, še zlasti v ladjarstvu (posebno za privez) in ribiški industriji.

(11)

Kakor je prikazano v prejšnji preiskavi in kot je potrjeno s sedanjo preiskavo, se je ugotovilo, da so zadevni izdelek in vrvi iz sintetičnih vlaken, ki jih proizvedejo in na svojem domačem trgu prodajo indijski proizvajalci - izvozniki ter tisti izdelki, ki jih proizvedejo in prodajo proizvajalci Skupnosti v Skupnosti, v vseh pogledih identični in imajo zato iste osnovne fizične in kemične lastnosti. Zato se jih obravnava kot podobne izdelke po opredelitvi iz člena 1(4) osnovne uredbe.

(12)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da vrvi iz sintetičnih vlaken, ki jih izdelajo in prodajo indijski proizvajalci – izvozniki, in tiste vrvi, ki jih proizvedejo proizvajalci Skupnosti, niso enake v vseh pogledih, saj obstajajo med tema dvema vrstama izdelkov razlike v kakovosti.

(13)

To, da se zadevni izdelek, uvožen iz Indije, po kakovosti nekoliko razlikuje od izdelka, ki ga proizvede industrija Skupnosti, ne izključuje dejstva, da se ta dva izdelka štejeta za „enaka“, saj imata iste osnovne fizične, tehnične in kemične lastnosti ali sta si zelo podobna.

(14)

Poleg tega je bilo s sedanjo preiskavo in preiskavo, ki je privedla do uvedbe veljavnih ukrepov, ugotovljeno, da so si vrvi iz sintetičnih vlaken, ki jih proizvede industrija Skupnosti, in tiste, ki so lahko uvožene iz Indije, konkurenčne. Ta argument se zato zavrne.

(15)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe se je preučilo, ali obstaja verjetnost, da bi iztek ukrepov privedel do ponovitve dampinga. Zaradi nesodelovanja indijskih proizvajalcev – izvoznikov, je ta preiskava morala temeljiti na podatkih, ki so bili na voljo Komisiji iz drugih virov.

(16)

Od štirih indijskih proizvajalcev – izvoznikov, ki so bili navedeni v zahtevi po pregledu zaradi izteka ukrepov, je eden na začetku preiskave trdil, da v OP ni izvažal zadevnega izdelka v Skupnost. Službe Komisije so obvestile to podjetje, da naj vseeno sporoči ostale podatke, zahtevane v vprašalniku, kar je podjetje zavrnilo. Drugo podjetje je prav tako trdilo, da ni izvažalo v Skupnost v OP, vendar je to trdilo šele, ko je rok za predložitev odgovora na vprašalnik že potekel. Tretje podjetje je trdilo, da v OP ni izvažalo v Skupnost in da je prenehalo delovati, zato ni moglo odgovoriti na vprašalnik. Vsa zadevna podjetja so bila pravočasno obveščena, da bo rezultat preiskave v primeru njihovega nesodelovanja temeljil na ugotovitvah, ki so na voljo v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(17)

Ker ni noben od indijskih proizvajalcev – izvoznikov odgovoril na vprašalnik služb Komisije, so se v skladu z določbami člena 18 osnovne uredbe uporabila dejstva, ki so bila na voljo, vključno s tistimi, ki jih je predložila industrija Skupnosti v svoji zahtevi po pregledu zaradi izteka ukrepov.

(18)

Uvoz zadevnega izdelka iz Indije je zaradi uvedbe protidampinških dajatev leta 1998 padel na nepomembno raven. V OP je uvoz znašal manj kot 20 ton na leto, kar je manj od 0,1 % porabe Skupnosti.

(19)

Ker ni bilo znatnega izvoza na trg Skupnosti, se je preučilo, kako bi se uvoz SFR iz Indije razvil, če bi bil iztek ukrepov dovoljen. Ta analiza je zajela izvozne cene in obseg izvoza.

(20)

Opozarja se, da so bile v prvotni preiskavi uvedene 53,0 % stopnje dampinga za sodelujoča podjetja in 82, 0 % stopnje dampinga za ostale proizvajalce – izvoznike. Zato bi odprava takšnih ravni dampinga terjala znatno povišanje izvoznih cen ali zmanjšanje normalne vrednosti, in sicer v obdobju po uvedbi prvotnih ukrepov.

(21)

Normalne vrednosti v prvotni preiskavi so večinoma temeljile na domačih cenah na indijskem trgu, kar so sporočila sodelujoča podjetja. V zahtevi po pregledu zaradi poteka ukrepov kažejo vsebovani podatki na to, da so se te cene v petih letih po prvotni preiskavi znižale za od 10 % do 20 %. Zato se zaradi nesodelovanja indijskih izvoznikov zadevnega izdelka sklene, da se je v petih letih po prvotni preiskavi normalna vrednost tudi zmanjšala za podoben odstotek.

(22)

V skladu z indijsko statistiko o izvozu so se povprečne cene za indijski izvoz teh dveh zadevnih skupin izdelkov, tj. tistih, ki se jih kvalificira na podlagi podštevilk KN 5607 49 in 5607 50, v vse države, med leti 1997/98 in 2002/2003 znižale za 46 % oz. 51 %. Podobne padce cen v tem obdobju se opazi tudi za vsak glavni trg indijskih izvoznikov, npr. za Norveško in ZDA, če se ju upošteva posebej. Ti padci so bolj očitni kot zmanjšanje normalne vrednosti, kar je navedeno v uvodni izjavi (21), zato verjetno kakršne koli dampinške prakse v času prvotne preiskave niso bile ukinjene. Poleg tega je bila indijska normalna vrednost nekaterih vrst zadevnega izdelka v OP višja od cen na trgu EU v tem obdobju. Zato je verjetno, da bi bili v primeru, da bi indijski izvozniki nadaljevali z izvozom v EU, ti izvozi ocenjeni pod normalno vrednostjo, tj. po dampinških cenah, vsaj za nekatere vrste zadevnega izdelka.

(23)

Natančnejši izračuni po tarifni oznaki, ki jih je predložila industrija Skupnosti za indijski izvoz v ZDA in na Norveško v OP, upoštevajo razlike v cenah in normalnih vrednostih med različnimi vrstami vrvi iz sintetičnih vlaken. Ti izračuni kažejo na to, da se iz Indije v tretje države še vedno izvaža pod ceno, in sicer po stopnjah od 53,4 % do 222,2 %.

(24)

Ker indijski izvozniki zadevnega izdelka niso izvažali in sodelovali v preiskavi, raven dampinga v OP ni bila ugotovljena. Zaradi znatnega padca indijskih cen za izvoz v druge tretje države v petih letih po prvotni preiskavi in zaradi manjšega padca domačih cen v istem obdobju velja, da je verjetno, da bi bila raven dampinga zadevnega izdelka za Skupnost v obdobju preiskave na višji ravni, kot je bilo ugotovljeno v prvotni raziskavi.

(25)

Indijski izvoz v druge države se je, skupno gledano, povečal v petih letih po prvotni preiskavi. V skladu z indijsko statistiko o izvozu se je obseg izvoza izdelkov, ki se jih kvalificira na podlagi podštevilk KN 5607 49 in 5607 50, katerih večina predstavlja zadevni izdelek, med leti 1997/98 in 2002/2003 povečal za 104 %.

(26)

Opazovane cene izvoza iz Indije na izvozne trge tretjih držav so od 17 % do 61 % nižje od cen industrije Skupnosti. To kaže, da bi dejstvo, da bi bilo dovoljeno, da ukrepi prenehajo veljati, indijske izvoznike potencialno v veliki meri spodbujalo k temu, da bi svoj izvoz premestili na trg Skupnosti.

(27)

Kar se tiče proizvodne zmogljivosti, kaže, da je le proizvajalec – izvoznik, ki je sodeloval v prvotni preiskavi, rahlo povečal svojo zmogljivost v preteklih petih letih. Obstajajo javno dostopni podatki, ki pa kažejo na to, da so nekateri drugi glavni proizvajalci v Indiji znatneje povečali svojo zmogljivost ali pa nameravajo to storiti v bližnji prihodnosti. V zahtevi po pregledu zaradi izteka ukrepov industrija Skupnosti ocenjuje, da znaša skupna zmogljivost indijskih proizvajalcev več kot 110 000 ton, kar je veliko več od trenutne proizvodne ravni približno 40 000 ton in kar predstavlja približno 275 % porabe Skupnosti. Ker indijski proizvajalci niso sodelovali in ni bilo zanesljivejših podatkov, bi to kazalo na to, da je na voljo velik preostanek zmogljivosti, kar pomeni, da obstaja verjetnost, da bi v primeru izteka ukrepov prišlo do ponovne vzpostavitve uvoza v Skupnost.

(28)

Komisija ni imela na voljo nobenih podatkov o nedavnih ali načrtovanih naložbah s strani indijskih izvoznikov, ki bi vplivale na proizvodno zmogljivost.

(29)

Industrija Skupnosti je dokazovala, da so se istočasno, ko se je zaustavil izvoz izdelkov, za katere veljajo ukrepi, pod številko KN 5607 („Dvonitne vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli …“), znatno povečal izvoz izdelkov pod številko KN 5609 („Izdelki iz ... dvonitne vrvi, vrvja, motvoza, konopca in kabla ...“), in sicer z 200 ton na 800 ton med letoma 1997 in 2002, medtem ko je njihova povprečna cena padla z 2,51 EUR na 1,58 EUR za tono. Izdelke, ki se izvažajo na podlagi številke KN 5609, proizvaja ista industrija kot izdelke, za katere veljajo ukrepi, poleg tega so pa prvi izdelki slednjim izdelkom lahko zelo podobni, tako da prihaja do težav s carinskim uvrščanjem in carinskimi pregledi. To vprašanje je sprožila industrija Skupnosti pri Evropski komisiji ter italijanskih in britanskih carinskih organih. Kot posledica tega so bili nekateri primeri napačnega uvrščanja potrjeni, carinske uprave EU pa so sprejele ukrepe, da bi se izognile možnim posledičnim izogibanjem obstoječih protidampinških ukrepov.

(30)

Neodvisno od domnevnega izogibanja se takšno obnašanje lahko razume kot znak, da so indijski proizvajalci – izvozniki zelo zainteresirani za vstop na trg Skupnosti.

(31)

Dejstva, ki so na voljo Komisiji zaradi nesodelovanja indijskih proizvajalcev – izvoznikov, kažejo na to, da se v tretje države še vedno izvaža po dampinških cenah in da so stopnje dampinga na višjih ravneh od tistih iz prvotne preiskave. Dejstvo, da so povprečne izvozne cene padale hitreje od normalnih vrednosti, kaže na to, da se dampinško obnašanje indijskih izvoznikov ni končalo po letu 1997, ampak je postalo celo bolj izrazito na trgih tretjih držav.

(32)

Znaki, da indijski proizvajalci, ki ohranjajo strateški interes na evropskem trgu in ki imajo na razpolago veliko prostih zmogljivosti, kažejo na to, da je bolj verjetno, da bodo ponovno začeli izvažati v Skupnost v znatnejših količinah, v primeru da ukrepi prenehajo veljati. Ob upoštevanju dejstev, ki so na voljo o obnašanju indijskih izvoznikov pri določanju cen za trge tretjih držav in o zmanjšanju normalne vrednosti, ter ob upoštevanju dejstva, da je normalna vrednost določenih vrst zadevnega izdelka višja od cen na trgu EU, obstaja velika verjetnost, da bo ponovna vzpostavitev izvoza potekala po dampinških cenah. Zato se sklepa, da obstaja velika verjetnost, da bo iztek ukrepov privedel do ponovitve dampinških izvozov.

(33)

Deset proizvajalcev Skupnosti, v imenu katerih je Eurocord vložil zahtevo po pregledu zaradi izteka ukrepov, je sodelovalo v preiskavi. Med potekom preiskave je postalo jasno, da podatki, ki jih je zagotovil en proizvajalec Skupnosti, niso zanesljivi, zato se je v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe to podjetje razglasilo za nesodelujoče. Posledično je bil ta proizvajalec Skupnosti izključen iz opredelitve industrije Skupnosti. Proizvodnja preostalih devetih podjetij znaša 53 % proizvodnje SFR Skupnosti v OP in zato ta podjetja predstavljajo industrijo Skupnosti v pomenu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

(34)

Glede na veliko število proizvajalcev Skupnosti, ki podpirajo zahtevo po pregledu zaradi izteka ukrepov, in v skladu s členom 17 osnovne uredbe se je Komisija odločila, da bo izvedla preiskavo na podlagi vzorca proizvajalcev Skupnosti. Vzorec je bil izbran na osnovi največje reprezentativne proizvodnje in obsega prodaje, ki se ju je dalo sprejemljivo preučiti v času, ki je bil na voljo.

(35)

Kot je bilo omenjeno že v uvodni izjavi (8), je bilo za vzorec prvotno izbranih pet podjetij, in sicer na podlagi njihove proizvodnje in njihovega obsega prodaje, kakršna sta predložena po začetku. Zaradi razlogov, omenjenih v uvodni izjavi (33) zgoraj, je moral biti eden proizvajalec Skupnosti, ki se ni upošteval kot del industrije Skupnosti, tudi izločen iz vzorca. Ostala štiri vzorčena podjetja pokrivajo 66 % proizvodnje in 62 % prodaje industrije Skupnosti, ki jo sestavlja devet podjetij, ki so se pritožila, kot je navedeno v uvodni izjavi (33). Končni vzorec je bil sestavljen iz naslednjih podjetij, ki se vsa nahajajo na Portugalskem:

(36)

V prejšnji preiskavi je bil vzorec, ki je bil prav tako določen na podlagi proizvodnje in obsega prodaje, sestavljen iz osmih podjetij. Razen podjetja Cerfil so bila vsa zgoraj omenjena podjetja tudi del vzorca v prejšnji preiskavi.

(37)

Dejanska poraba SFR Skupnosti je bila ugotovljena na osnovi obsega prodaje industrije Skupnosti in drugih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti ter na osnovi uvoza iz Indije in iz drugih tretjih držav v Skupnost, kar temelji na podatkih Eurostata.

(38)

Med letom 2000 in OP se je dejanska poraba Skupnosti zmanjšala za 9,4 %, in sicer je padla z 39 825 ton v letu 2000 na 36 093 ton v OP. Eden od glavnih vzrokov za padec porabe je povezan z manjšim povpraševanjem po SFR s strani proizvajalcev ribiških mrež, kar pa je rezultat zmanjšanja ribolovnih kvot v Skupnosti. Ribolovne kvote so se v zadevnem obdobju postopoma zmanjšale s približno 4,99 milijona ton v letu 2000 na 4,12 milijonov ton v letu 2003, kar znaša skoraj 17,4 %.

(39)

Po uvedbi ukrepov leta 1998 se je uvoz s poreklom iz Indije znatno zmanjšal, v celotnem zadevnem obdobju pa je bil zanemarljiv, in sicer s tržnim deležem pod 0,1 %.

(40)

Uvoz iz drugih tretjih držav se je v celotnem zadevnem obdobju povečal za 44 % (tj. z 8 280 ton v letu 2000 na 11 893 v OP). To predstavlja povečanje tržnega deleža z 20,8 % leta 2000 na 33,0 % v OP. Najpomembnejše države izvoznice v obdobju preiskave so bile pristopne države Češka, Poljska, Madžarska, tem pa sta sledili še Ljudska republika Kitajska in Tunizija. Povprečne cene iz omenjenih držav so v zadevnem obdobju padle s 3,3 EUR/kg na 2,8 EUR/kg.

(41)

Od prvotne preiskave je več podjetij, ki so se pritožila, prenehalo opravljati to dejavnost in so se zaprla, npr. Ostend Stores (Belgija), Brindon Marine (Združeno kraljestvo), Irish Ropes (Irska), Lima (Portugalska) in Carlmark (Švedska).

(42)

Vsi kazalci škode, navedeni v členu 3(5) osnovne uredbe, so bili analizirani za vzorčena podjetja. Nekateri od teh kazalcev škode (npr. proizvodnja, prodaja, tržni deleži, zaposlenost in produktivnost) so bili prav tako analizirani za industrijo Skupnosti in ne le za štiri vzorčena podjetja.

(43)

V skladu z upadom porabe Skupnosti se je zmanjšal tudi obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti v zadevnem obdobju, vendar ne v enakem obsegu. Medtem ko se je poraba Skupnosti zmanjšala za 9,4 %, je obseg prodaje industrije Skupnosti padel s 16 587 ton v letu 2000 na 15 457 ton v obdobju preiskave, tj. za 6,8 %.

(44)

Proizvodnja podobnega izdelka v industriji Skupnosti se je v zadevnem obdobju zmanjšala za 3,9 %, z 18 782 ton v letu 2000 na 18 053 ton v OP.

(45)

Glede na dejstvo, da je bil upad porabe v Skupnosti bolj izrazit kot upad prodaje industrije Skupnosti med letom 2000 in OP, se je tržni delež industrije Skupnosti rahlo povečal, in sicer z 41,6 % v letu 2000 na 42,8 % v OP.

(46)

Stanje zaposlenosti v industriji Skupnosti se je poslabšalo v zadevnem obdobju, saj je bilo leta 2000 zaposlenih 1 076, v OP pa 992 oseb. Vendar pa se je istočasno produktivnost, merjena kot proizvodnja v letu na zaposlenega, izboljšala s 17 454 kg na 18 194 kg v istem obdobju.

(47)

Medtem ko je proizvodna zmogljivost ostala stabilna v zadevnem obdobju, je obseg proizvodnje vzorčenih podjetij rahlo upadel za 1,7 % z 12 136 ton v letu 2000 na 11 928 ton v OP, kar je privedlo do rahlega upada izkoriščenosti zmogljivosti s 87 % v letu 2000 na 85 % v OP.

(48)

Kar se tiče zalog, imajo proizvajalci SFR praviloma raven svojih zalog pod 10 % obsega proizvodnje, saj večinoma proizvajajo na zahtevo. Vendar so v zadevnem obdobju povprečne zaloge pokazale negativno tendenco, saj so se povečale za 18 %, in sicer z 853 ton v letu 2000 na 1 007 ton v OP.

(49)

Obseg prodaje se je zmanjšal za 7,5 %, in sicer z 10 484 ton v letu 2000 na 9 699 ton v OP. Vendar se je tako kot v primeru industrije Skupnosti kot celote tržni delež vzorčenih podjetij izboljšal, saj se je rahlo dvignil s 26,3 % v letu 2000 na 26,9 % v OP.

(50)

Povprečne cene podobnega izdelka, prodanega v Skupnosti, so ostale nespremenjene pri 2,2 EUR/kg skozi vso zadevno obdobje. Ne glede na stabilno raven cen je profitna marža pred obdavčitvijo znatno padla, in sicer z 9,8 % prometa v letu 2000 na 0,7 % v OP, kar je bila predvsem posledica višjih povprečnih stroškov.

(51)

Glavna dejavnika, ki sta povzročila te stagnirajoče cene, sta bila na eni strani poslabšano stanje povpraševanja, na drugi strani pa nezmožnost povečanja ravni cen na raven pred uvedbo ukrepov v letu 1998, ko se je pojavil škodljiv damping iz Indije, predvsem zaradi velike konkurence na trgu.

(52)

Kljub negativnemu razvoju zgoraj navedenih škodljivih dejavnikov so se naložbe povečale, in sicer z 809 432 EUR v letu 2000 na 1 768 029 EUR v OP, kar znaša kar 118,4 %. Vzorčna podjetja niso poročala o nobenih težavah glede pridobivanja novega kapitala.

(53)

V skladu z negativnim trendom donosnosti se je donos naložb poslabšal z 12 % v letu 2000 na 3 % v OP.

(54)

Med lastnosti te industrije sodijo tudi njena kapitalna intenzivnost in posledično visoki zneski amortizacije, ki neposredno vplivajo na denarni tok. Ves čas zadevnega obdobja so denarni tokovi ostali pozitivni, čeprav so se zmanjšali s 4,66 milijona EUR v letu 2000 na 2,23 milijona EUR v OP.

(55)

Kot je prikazano v analizi industrije Skupnosti kot celote, se je stanje zaposlenosti poslabšalo tudi v primeru štirih vzorčenih podjetij. Zaposlenost se je zmanjšala za 7,1 % in sicer s 747 zaposlenih v letu 2000 na 694 zaposlenih v OP. Produktivnost na zaposlenega se je izboljšala za 5,8 % v zadevnem obdobju. Izboljšanje produktivnosti je treba gledati kot rezultat naložb v visokotehnološke stroje za izdelavo vrvi v zadevnem obdobju.

(56)

Medtem ko se je število zaposlenih v vzorčenih podjetjih zmanjšalo v obdobju med letom 2000 in OP, so se celotni stroški dela razvijali v nasprotno smer, in sicer so narasli s 4,49 milijona EUR na 4,84 milijona EUR, tj. za 7,8 %.

(57)

Ker je bil uvoz zadevnega izdelka iz Indije v OP zanemarljiv, stopnje dampinga ni bilo moč ugotoviti.

(58)

Analiziralo se je, ali je industrija Skupnosti še vedno v procesu okrevanja po učinkih preteklega dampinga. Sklenilo se je, da je glede na razne negativne gospodarske kazalce, ki se jih je preučilo v povezavi z industrijo Skupnosti kot celoto in z vzorčenimi proizvajalci Skupnosti, verjetno, da se industrija Skupnosti, kljub delnemu izboljšanju, še ni popolnoma opomogla od škodljivih učinkov preteklega dampinga.

(59)

Kljub dejstvu, da so uvedene učinkovite protidampinške dajatve na izvoz iz Indije, je industrija Skupnosti še vedno ranljiva, čeprav nekateri kazalci kažejo izboljšanje v primerjavi s prvotnimi dokončnimi ugotovitvami (tj. donosnosti) in nekateri drugi kažejo znaten pozitiven razvoj (tj. tržni delež, naložbe in produktivnost).

(60)

Z izjemo tržnih deležev in naložb, ki so narasli, ter proizvodne zmogljivosti, povprečnih cen in zmožnosti zbrati kapital, ki so ostali stabilni, so vsi kazalci škode pokazali negativen razvoj. Ti dejavniki, ki so bili analizirani tako za celotno industrijo Skupnosti, kot za vzorčena podjetja, kažejo podobne trende.

(61)

Zgoraj opisani negativni razvoj industrije glede na učinkovite dajatve, ki veljajo, ne moremo pripisati uvozu iz Indije. Namesto tega lahko vzrok za šibko finančno stanje industrije Skupnosti iščemo v: (i) slabšanju stanj povpraševanja, ki je predvsem posledica zmanjšanja Evropske ribiške flote in zmanjšanja ribolovnih kvot, (ii) v znatnem povečanju uvoza iz drugih držav in tržnega dela drugih držav, ki niso Indija, (v glavnem iz pristopnih držav) z ustrezno izgubo obsegov prodaje s strani industrije Skupnosti, (iii) v cenah, ki niso nikoli dosegle preddampinških ravni zaradi velike konkurence na trgu, kar je posledica povečanja uvoza iz drugih držav, ki niso Indija, in (iv) v poslabšanju položaja gospodarstva v celoti od leta 2001.

(62)

Po drugi strani pa je bilo ugotovljeno, da je donosnost industrije Skupnosti sledila manj ugodnemu trendu v obdobju, upoštevanem v prvotni preiskavi (tj. od januarja 1993 do maja 1997), kot v obdobju, upoštevanem v tem pregledu. To označuje relativno izboljšanje stanja industrije Skupnosti po uvedbi dajatev.

(63)

Kar zadeva sposobnost industrije Skupnosti na splošno, so naložbe zelo pomemben element. Naložbe so se v zadevnem obdobju več kot podvojile, kar kaže na to, da se industrija še vedno šteje kot sposobna za preživetje. Poleg tega izboljšana produktivnost in povečanje tržnega deleža industrije Skupnosti ponazarjata, da je industriji Skupnosti kljub zaostreni konkurenčnosti, ki so jo zagotovile tretje države, uspelo ne le ohraniti, ampak celo nekoliko okrepiti svoj položaj na trgu Skupnosti.

(64)

V zvezi z verjetnim učinkom izteka veljavnih ukrepov na stanje industrije Skupnosti se je upoštevalo številne dejavnike skupaj z elementi, povzetimi v uvodnih izjavah (31) in (32).

(65)

Kot je že bilo navedeno, bi se v primeru izteka protidampinških ukrepov nadaljeval damping za uvoz zadevnega izdelka iz Indije. Zlasti v primeru izteka protidampinških ukrepov obstajajo jasni znaki za to, da bi se obseg dampinškega uvoza v Skupnost zaradi velike proste zmogljivosti indijskih proizvajalcev znatno povečal. Kot je bilo razloženo v uvodni izjavi (27), imajo indijski proizvajalci – izvozniki prosto zmogljivost v obsegu približno 70 000 ton, tj. skoraj dvakraten obseg trga Skupnosti v OP (36 093 ton).

(66)

Analiza uvoza po domnevno dampinških cenah s strani indijskih izvoznikov v tretje države (ZDA in Norveško) jasno kaže, da bi cena indijskega izvoza v Skupnost, če bi se ta nadaljeval, zbijala cene industrije Skupnosti. Na podlagi uradne statistike trgovine v ZDA in na Norveškem je bila ponderirana povprečna izvozna cena zadevnega izdelka 1,73 EUR/kg v primeru izvoza v ZDA ter 1,70 EUR/kg v primeru izvoza na Norveško. Te povprečne cene bi zbile povprečno ceno industrije Skupnosti za podoben izdelek, in sicer za 21 % v primeru ZDA oz. za 22 % v primeru Norveške.

(67)

Industrija Skupnosti je še vedno v težkem položaju, zlasti kar zadeva njeno donosnost, ki se je opazno izboljšala takoj po uvedbi obravnavanih ukrepov, a se potem ponovno znatno poslabšala zaradi vzrokov, že razloženih v uvodni izjavi (51).

(68)

Na podlagi navedenega se zaključuje, da v primeru dovolitve izteka ukrepov obstaja verjetnost pojava škode zaradi ponovnega uvoza zadevnega izdelka iz Indije.

(69)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je proučilo, ali bi bilo podaljšanje obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote. Ta analiza je temeljila na pregledu raznih vpletenih interesov, in sicer interesa industrije Skupnosti, interesa drugih proizvajalcev Skupnosti, uvoznikov/trgovcev ter uporabnikov zadevnega izdelka in dobaviteljev surovin zanj.

(70)

Opomniti je treba, da se je v prejšnji preiskavi štelo, da sprejetje ukrepov ni v nasprotju z interesom Skupnosti. Ta pregled zato dovoljuje analizo glede vprašanja, ali je bil interes Skupnosti po uvedbi ukrepov negativno prizadet zaradi uvedbe teh ukrepov.

(71)

Na tej podlagi se je tudi proučilo, ali, kljub verjetnosti ponovitve škodljivega dampinga v primeru izteka ukrepov, obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do zaključka, da ohranitev obstoječih ukrepov v tem primeru ni v interesu Skupnosti.

(72)

Kljub negativnemu razvoju finančnega stanja industrije Skupnosti v zadevnem obdobju, je industrija strukturno sposobna za preživetje, saj ji je uspelo ohraniti znaten tržni delež. Poleg tega se industrija Skupnosti šteje kot sposobna za preživetje, kar je dokazalo veliko povečanje v njenih naložbah v zadevnem obdobju. Glede na zaključke o stanju industrije Skupnosti, ki so navedeni v uvodnih izjavah od (59) do (61), zlasti glede izjemno nizke ravni donosnosti industrije, in glede na argumente, omenjene pod oddelkom G, se šteje, da obstaja verjetnost, da bi ob odsotnosti ukrepov industrija Skupnosti doživela poslabšanje svojega finančnega stanja. Ob upoštevanju pričakovanega obsega in cen uvoza zadevnega izdelka iz Indije po izteku ukrepov bi obstajalo za industrijo Skupnosti še večje tveganje, kar bi povzročilo upad njenih tržnih deležev, znižalo njene cene in izzvalo razvoj njene donosnosti, podoben negativnim ravnem, ki so bile ugotovljene v obdobju, upoštevanem v prvotni preiskavi. Zato se zaključuje, da ohranitev obstoječih ukrepov ni v nasprotju z interesom industrije Skupnosti.

(73)

Komisija je zahtevala informacije od 11 proizvajalcev v Skupnosti, ki se niso pritožili. Na vprašalnik ni bilo nobenega odgovora.

(74)

Ob upoštevanju verjetnih količin in cen zadevnega izdelka, ki bi bil izvožen iz Indije v Skupnost, če bi ukrepi potekli, bi se tudi proizvajalcem podobnega izdelka, ki se niso pritožili, tržni delež in gospodarski položaj poslabšala.

(75)

V teh okoliščinah, in ker ni nobenega znaka o nasprotnem, se zaključuje, da nadaljevanje ukrepov ne vpliva negativno na proizvajalce Skupnosti, ki se niso pritožili.

(76)

Komisija je poslala vprašalnike 6 nepovezanim uvoznikom/trgovcem in 11 dobaviteljem surovin.

(77)

Le eden od šestih nepovezanih uvoznikov/trgovcev, katerih nakupi zadevnega izdelka v obdobju preiskave so predstavljali 0,07 % porabe Skupnosti, je predložil nekaj argumentov proti nadaljevanju dajatev. Toda to podjetje ni predložilo nobenih informacij ali dokazov, povezanih z vplivom uvedbe veljavnih ukrepov na njegovo poslovanje, in prav tako ni temeljito ocenilo, v kakšnem obsegu bi nadaljevanje dajatev vplivalo na njegov položaj uvoznika. Drugih 5 nepovezanih uvoznikov ni predložilo nobenega komentarja ali informacij.

(78)

Po drugi strani pa je en dobavitelj surovin izrecno podpiral nadaljevanje ukrepov.

(79)

V teh okoliščinah se zaključuje, da nadaljevanje ukrepov ne vpliva negativno na nepovezane uvoznike/trgovce ter na dobavitelje surovin.

(80)

Komisija je poslala vprašalnike 23 uporabnikom zadevnega izdelka, in sicer predvsem uporabnikom iz ribiške industrije in iz sektorja pomorskih prevozov. Noben uporabnik ni vrnil v celoti izpolnjenega vprašalnika. En uporabnik je nasprotoval nadaljevanju ukrepov, vendar ni utemeljil svojega stališča.

(81)

Zaradi skoraj popolnega nesodelovanja uporabnikov in dejstva, da je vpliv dajatev v primerjavi z glavnimi stroški, ki bremenijo te uporabnike (tj. amortizacija plovil, gorivo, zavarovanje, delo in vzdrževanje), zanemarljiv, se zaključuje, da nadaljevanje ukrepov ne vpliva negativno na take uporabnike.

(82)

Učinki nadaljevanja ukrepov bodo verjetno pomagali industriji Skupnosti, da izboljša donosnost, poleg tega bo imelo to koristne učinke na konkurenčne pogoje na trgu Skupnosti in na zmanjšanje nevarnosti nadaljnjega zapiranja obratov in zmanjšanja zaposlovanja. Koristni učinki bodo verjetno pomagali tudi proizvajalcem Skupnosti, da v celoti izkoristijo naložbe preteklih let, da bodo nadaljevali z razvojem novih visokotehnoloških izdelkov za nove in specializirane načine delovanja.

(83)

Ob upoštevanju zgornjih zaključkov o vplivu nadaljevanja ukrepov na različne udeležence na trgu Skupnosti se zaključuje, da nadaljevanje ukrepov ni v nasprotju z interesom Skupnosti.

(84)

Vse zadevne stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih se namerava priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov v njihovi trenutni obliki. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za podajo stališč, toda nobena od strank ni navedla stališča, ki bi utemeljeval prilagoditev zgornjih ugotovitev.

(85)

Iz zgornjega torej sledi, kot je navedeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da je treba protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 1312/98 ohraniti –

—

Garware Wall Ropes Ltd.: 53,0 % (dodatna oznaka TARIC 8755),

—

drugi proizvajalci: 82,0 % (dodatna oznaka TARIC 8900).

8.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/10

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

8.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/12

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1422/95 z dne 23. junija 1995 o podrobnih pravilih uporabe za uvoz melase v sektorju sladkorja in spremembi Uredbe (EGS) št. 785/68 (2) predvideva, da se cena CIF pri uvozu melase, določena v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 785/68 (3), upošteva kot „reprezentativna cena“. Ta cena velja za standardno kakovost, določeno v členu 1 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(2)

Pri določitvi reprezentativnih cen je treba upoštevati vse razpoložljive podatke iz člena 3 Uredbe (EGS) št. 785/68, razen v primerih iz člena 4 te uredbe ter, če je to primerno, se lahko cene določijo na način iz člena 7 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(3)

Za prilagoditev cen za nestandardno kakovost je treba glede na kakovost ponujene melase cene zvišati ali znižati v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(4)

V primeru razlik med sprožitveno ceno zadevnega proizvoda in reprezentativno ceno je treba določiti dodatne uvozne dajatve pod pogoji, predvidenimi v členu 3 Uredbe (ES) št. 1422/95. V primeru odprave uvoznih dajatev v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1422/95 je treba določiti posebne količine za te dajatve.

(5)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za zadevne proizvode je treba določiti v skladu s členom 1(2) ter členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1422/95.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

8.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/14

(1)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1(1)(a) te uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Uredba (ES) št. 1260/2001 predvideva, da je pri določitvi nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor, nedenaturiran in izvožen brez nadaljnje predelave, treba upoštevati položaj na trgu Skupnosti ter na svetovnem trgu za sladkor in zlasti elemente cene in stroškov, določene v členu 28 te uredbe. Isti člen določa, da je treba upoštevati tudi ekonomski vidik predvidenega izvoza.

(3)

Nadomestilo za surovi sladkor je treba določiti glede na standardno kakovost. Slednja je določena v točki II Priloge I Uredbe (ES) št. 1260/2001. Poleg tega je treba to nadomestilo določiti v skladu s členom 28(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001. Kandirani sladkor je opredeljen v Uredbi Komisije (ES) št. 2135/95 z dne 7. septembra 1995 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za dodelitev izvoznih nadomestil v sektorju sladkorja (2). Tako izračunano nadomestilo za aromatiziran ali obarvan sladkor velja za njegovo vsebnost saharoze in je skladno s tem določeno za 1 % te vsebnosti.

(4)

V posebnih primerih je mogoče višino nadomestila določiti z drugimi pravnimi instrumenti.

(5)

Nadomestilo je treba določiti vsake dva tedna. V vmesnem obdobju ga je mogoče spremeniti.

(6)

Prvi pododstavek člena 27(5) Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva, da so lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 te uredbe različno določena glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(7)

Precejšnje in hitro povečanje preferencialnega uvoza sladkorja iz zahodnih balkanskih držav od začetka leta 2001 ter izvoza sladkorja iz Skupnosti v te dežele velja za zelo umetno.

(8)

Da bi preprečili vsakršne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom proizvodov, ki jim je bilo dodeljeno izvozno nadomestilo, v Skupnost, se nadomestila za proizvode, zajete v tej uredbi, ne določijo za vse države zahodnega Balkana.

(9)

Ob upoštevanju teh dejavnikov in trenutnega položaja na trgu za sladkor ter zlasti kotacij ali cen za sladkor znotraj Skupnosti in na svetovnem trgu je treba določiti ustrezno višino nadomestil.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

8.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/16

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1327/2004 z dne 19. julija 2004 o stalnem razpisu za določitev prelevmanov in/ali nadomestil za izvoz belega sladkorja (2) za tržno leto 2004/2005 zahteva, da se izda delni razpis za izvoz sladkorja v nekatere tretje države.

(2)

V skladu z določbami člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1327/2004 se po potrebi določi najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis, ob upoštevanju zlasti stanja in predvidenega razvoja na trgu za sladkor v Skupnosti ter na svetovnem trgu.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

8.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/17

(1)

Če se uvozna dovoljenja uporabljajo za določitev preferencialne uvozne dajatve v okviru tarifnih kvot, se lahko pojavi tveganje goljufije, pri kateri se uporabi ponarejena dovoljenja, zlasti v primerih, kjer obstaja velika razlika med polno dajatvijo in znižano dajatvijo oziroma dajatvijo stopnje nič. Da bi preprečili to tveganje goljufije, je treba ustvariti mehanizem za preverjanje pristnosti predloženih dovoljenj.

(2)

Uredbo Komisije (ES) št. 1291/2000 (2) je zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem vseh zadevnih upravljalnih odborov –

8.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/18

(1)

Člen 1(1) Uredbe Komisije (EGS) št. 2235/92 (2) določa, da se pomoč za na Kanarskih otokih proizvedene sveže proizvode iz kravjega mleka za prehrano ljudi izplača do količine 44 000 ton polnega mleka za obdobje dvanajstih mesecev.

(2)

Zadnja ocena, ki so jo posredovali španski organi oblasti, kaže, da bo meja porabe v višini 44 000 ton v bližnji prihodnosti verjetno presežena. Zato je treba to mejo povečati na 50 000 ton.

(3)

Uredbo (EGS) št. 2235/92 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

8.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/19

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 565/2002 (1) je določila način upravljanja tarifnih kvot za česen in uvedla sistem potrdil o poreklu za česen, uvožen iz tretjih držav.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 228/2004 z dne 3. februarja 2004 o prehodnih ukrepih, ki se uporabljajo za Uredbo (ES) št. 565/2002 zaradi pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (2), je sprejela ukrepe, ki uvoznikom teh držav omogočajo prejemati ugodnosti iz Uredbe Komisije (ES) št. 565/2002. Cilj teh ukrepov je vzpostaviti razlikovanje med tradicionalnimi uvozniki in novimi uvozniki v novih državah članicah in prilagoditi pojem referenčne količine, da bi ti uvozniki lahko koristili ugodnosti tega sistema.

(3)

Z namenom zagotoviti nadaljnjo oskrbo trga razširjene Skupnosti in glede na gospodarske razmere oskrbe v novih državah članicah pred pristopom se odpre avtonomna in začasna nova tarifna uvozna kvota za svež ali ohlajen česen, ki se uvršča pod oznako KN 0703 20 00. Ta nova tarifna kvota se doda tisti, ki je bila odprta z Uredbo Komisije (ES) št. 1077/2004 z dne 7. junija 2004 o odprtju in upravljanju avtonomne tarifne kvote za česen (3).

(4)

Ta nova kvota mora biti odprta v obliki prehodnega ukrepa in ne sme vplivati na rezultate tekočih pogajanj v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) zaradi pristopa novih članic.

(5)

Upravni odbor za sveže sadje in zelenjavo ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

—

70 % za tradicionalne uvoznike,

—

30 % za nove uvoznike.

8.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/23

(1)

V skladu z Direktivo 91/414/EGS mora Komisija izvesti program dela za postopno preverjanje aktivnih snovi na trgu dve leti po uradnem obvestilu o objavi navedene direktive.

(2)

Tretja faza delovnega programa je določena v uredbah Komisije (ES) št. 451/2000 (2) in (ES) št. 1490/2002 (3).

(3)

Člen 10(3) Uredbe (ES) št. 1490/2002 se nanaša na možnost prerazporeditve snovi drugi državi članici, če država članica poročevalka Efsi ne more v roku predložiti osnutka poročila o oceni.

(4)

Francija je Komisijo obvestila, da ne bo mogla predložiti osnutka poročila o oceni o snovi teflubenzuron v roku iz člena 10(1) navedene uredbe. Združeno kraljestvo je izrazilo pripravljenost, da bi postalo država članica poročevalka za to aktivno snov. Nova država članica poročevalka mora imeti dovolj časa za pripravo osnutka poročila o oceni in zato je treba snov prestaviti iz dela A v del B Priloge I.

(5)

Uredbo (ES) št. 1490/2002 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

V delu A se vnos za teflubenzuron črta.

2.

V delu B se po abecednem vrstnem redu vstavi naslednji vnos:

„Teflubenzuron – Združeno kraljestvo – BAS-BE“.

8.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/24

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 2287/2003 z dne 19. decembra 2003 o določitvi možnosti ribolova in s tem povezanih pogojev za določene staleže in skupine staležev rib za leto 2004, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer se zahtevajo omejitve ulova, za leto 2004 (2) predvideva kvote za ulov morske plošče.

(2)

Za zagotavljanje spoštovanja določb o količinskih omejitvah ulova staleža, za katerega veljajo kvote, je potrebno, da Komisija določi datum, od katerega dalje se šteje, da so ribiška plovila držav članic s svojimi ulovi izčrpala kvoto.

(3)

Glede na podatke, ki jih je prejela Komisija, je ulov morske plošče v vodah cone ICES VIIa za ladje, ki plujejo pod zastavo Belgije, ali so v Belgiji registrirane, dosegel dodeljeno kvoto za leto 2004. Belgija je prepovedala ribolov tega staleža od 1. septembra 2004 dalje. Potrebno je, da se ta datum sprejme tudi v tej uredbi –

8.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/25

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1502/2004 (2) prepoveduje ribolov na morsko ploščo v vodah cone ICES VII f, g za ladje, ki plujejo pod zastavo Belgije ali so v Belgiji registrirane.

(2)

Po prenosu možnosti ribolova kvota za Belgijo ni več izčrpana. Zato je treba dovoliti ribolov na morsko ploščo v vodah cone ICES VII f, g za ladje, ki plujejo pod zastavo Belgije ali so v Belgiji registrirane. Zato je treba razveljaviti Uredbo Komisije (ES) št. 1502/2004 –

8.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/26

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1565/2004 je bil razpisan natečaj za izvozno nadomestilo za oves, proizveden na Finskem in Švedskem in namenjen za izvoz iz Finske in Švedske v vse tretje države, razen v Bolgarijo, Norveško, Romunijo in Švico.

(2)

Na podlagi kriterijev, določenih v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95, ni treba določiti najvišjega nadomestila.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

8.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/27

(1)

Z vojaškim udarom 14. septembra 2003, ki ga je Evropska unija v svoji izjavi z dne 18. septembra 2003 obsodila, so bili prekršeni bistveni elementi iz člena 9 Sporazuma o partnerstvu AKP-ES.

(2)

V skladu s členom 96 Sporazuma o partnerstvu AKP-ES so bila 19. januarja 2004 opravljena posvetovanja z državami AKP in Gvinejo Bissau, v okviru katerih so organi oblasti Gvineje Bissau sprejeli posebne zaveze o odpravi težav, ki jih je izpostavila Evropska unija in ki naj bi se jih izvedlo v trimesečnem obdobju intenzivnega dialoga.

(3)

Ob koncu tega obdobja je bilo ugotovljeno, da so zgoraj omenjene zaveze privedle do praktičnih ukrepov v zvezi z bistvenimi elementi Sporazuma o partnerstvu AKP-ES; kljub temu nekateri pomembni ukrepi, ki zadevajo predvsem konsolidacijo javnih financ, v praksi še vedno niso bili izvedeni –

8.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/30

(1)

Na podlagi Sklepa 2001/131/ES (3) je bilo z „ustreznim ukrepom“ v skladu s členom 96(2)(c) Sporazuma o partnerstvu AKP-ES zagotavljanje finančne pomoči Haitiju delno prekinjeno.

(2)

Sklep 2003/916/ES preneha veljati 31. decembra 2004 in predvideva ponoven pregled ukrepov v roku šestih mesecev.

(3)

12. maja 2004 so potekali razgovori med Komisijo in začasnim predsednikom haitske vlade, da bi preučili politični načrt začasne vlade za ponovno vzpostavitev popolne demokratične in ustavne vladavine, vključno s časovnim razporedom volitev, ki bo upoštevala človekove pravice in temeljne svoboščine.

(4)

S pismom z dne 25. maja 2004 je začasni predsednik haitske vlade potrdil izrecne zaveze začasne haitske vlade, da bo upoštevala bistvene elemente iz člena 9 Sporazuma o partnerstvu AKP-ES, predvsem kar zadeva položaj na področju človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države, z namenom ponovne vzpostavitve popolne ustavne in demokratične vladavine v državi –

1.

v drugem in tretjem odstavku člena 3 se datum 31. december 2004 nadomesti z datumom 31. december 2005;

2.

Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

8.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/32

(1)

Odstavek 6(a) Priloge V k Uredbi (ES) št. 2287/2003 podrobno določa število dni, ko smejo biti nekatera ribiška plovila Skupnosti odsotna iz pristanišč na geografskih območjih, opredeljenih v odstavku 2 navedene priloge, in sicer v času od 1. februarja 2004 do 31. decembra 2004.

(2)

Odstavek 6(c) Priloga V k Uredbi (ES) št. 2287/2003 omogoča Komisiji, da dodeli dodatno število dni, ko ribiško plovilo sme biti odsotno iz pristanišča, kadar ima na krovu katero od ribolovnih orodij, opredeljenih v odstavku 4 navedene priloge, in sicer na podlagi rezultatov, doseženih po 1. januarju 2002 pri programih razgradnje ribiških plovil, na katera se nanašajo določbe navedene priloge.

(3)

Danska in Združeno kraljestvo sta predložila podatke za leti 2002 in 2003 o razgradnji ribiških plovil, ki imajo na krovu pridneno vlečno mrežo, potegalke ali podobno vlečno orodje z velikostjo mrežnega očesa 100 mm ali več, razen vlečne mreže z gredjo.

(4)

Združeno kraljestvo je predložilo podatke za leti 2002 in 2003 o razgradnji ribiških plovil, ki imajo na krovu vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa 80 mm ali več.

(5)

Glede na predložene podatke bi bilo treba Danski in Združenemu kraljestvu dodeliti dodatno število dni za ribiška plovila, ki imajo na krovu takšno ribolovno orodje, kakor je opredeljeno v odstavku 4(a) in (b) Priloge V k Uredbi (ES) št. 2287/2003 –

(a)

Danski: trije dnevi,

(b)

Združenemu kraljestvu: pet dni.