(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1452/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za francoske prekomorske departmaje, spremembi Direktive 72/462/EGS in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 525/77 in (EGS) št. 3763/91 (Poseidom) (2), Uredba Sveta (ES) št. 1453/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za Azore in Madeiro in o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 1600/92 (Poseima) (3) in Uredba Sveta (ES) št. 1454/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za Kanarske otoke in o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 1601/92 (Poseican) (4) prepovedujejo, razen v nekaterih redkih izrednih primerih, ponoven izvoz in ponovno odpremo proizvodov, za katere veljajo posebni dobavni režimi.

(2)

Uredbi (ES) št. 1452/2001 in 1453/2001 dovoljujeta izvoz predelanih proizvodov v tretje države z namenom vzpodbujanja regionalne trgovine in tradicionalnih pošiljk predelanih proizvodov.

(3)

Uredba (ES) št. 1454/2001 dovoljuje tradicionalni izvoz in pošiljke predelanih proizvodov. Dovoljuje tudi izvažanje proizvodov v nepredelanem stanju ali proizvodov, ki so nastali kot posledica lokalnega pakiranja takšnih proizvodov, v skladu z določenimi pogoji, ki jih je določila Komisija, vključno s povračilom pomoči ali plačila uvoznih dajatev.

(4)

Da bi omogočili razvoj gospodarske dejavnosti v najbolj oddaljenih regijah, je potrebno izvoz ali odpremo proizvodov, za katere veljajo posebni dobavni režimi, dovoliti po povračilu pomoči ali po plačilu uvoznih dajatev.

(5)

Ker je v trgovini s proizvodi, za katere veljajo posebni dobavni režimi, med Azori in Madeiro prišlo do nekaterih špekulativnih transakcij, se predlaga, da se trgovina s proizvodi, za katere veljajo posebni dobavni režimi, omeji le na proizvode, ki so predelani v teh najbolj oddaljenih regijah.

(6)

Uredbe (ES) št. 1452/2001, 1453/2001 in 1454/2001 je treba ustrezno spremeniti –

(1)

V Uredbi Sveta (ES) št. 1245/2004 z dne 28. junija 2004 o sklenitvi Protokola o spremembi Četrtega protokola o pogojih v zvezi z ribolovom, opredeljenih v Sporazumu o ribištvu med Evropsko gospodarsko skupnostjo na eni strani ter vlado Danske in lokalno vlado Grenlandije na drugi strani (2), so določene ribolovne možnosti za Skupnost v vodah Grenlandije. Treba bi bilo sprejeti potrebne ukrepe za izvajanje rezultatov tega sporazuma.

(2)

Zato je treba ustrezno spremeniti Uredbo Sveta (ES) št. 2287/2003 z dne 19. decembra 2003 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2004 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3) –

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

(1)

Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1784/2003 in člen 14(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 določata, da se razlika med kotiranji ali cenami na svetovnem trgu za proizvode, ki so navedeni v členu 1 vsake od teh uredb, in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o skupnih izvedbenih pravilih za odobravanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in merilih za določitev vsote takih nadomestil (3), navaja izdelke, za katere naj bi se določila stopnja nadomestila, se uporablja, če so ti izdelki izvoženi v obliki blaga iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1784/2003 ali iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1785/2003, kakor je ustrezno.

(3)

V skladu s prvim pododstavkom člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1520/2000, je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Vnaprej določene visoke stopnje nadomestil lahko ogrozijo obveznosti, ki so bile sprejete v zvezi z nadomestili, ki se jih lahko dodeli za izvoz kmetijskih proizvodov v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi. Zato je treba v takih okoliščinah sprejeti previdnostne ukrepe, vendar tako, da se ne prepreči sklepanja dolgoročnih pogodb. Določitev posebne višine nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča doseganje teh različnih ciljev.

(5)

Ob upoštevanju poravnave med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike glede izvoza testenin Skupnosti v Združene države, odobrene z Odločbo Sveta 87/482/EGS (4), je treba razlikovati nadomestilo za blago, ki sodi v oznaki KN 1902 11 00 in 1902 19 , glede na predvideno destinacijo.

(6)

V skladu s členoma 4(3) in (5) Uredbe (ES) št. 1520/2000, je treba določiti nižjo stopnjo izvoznega nadomestila, ob upoštevanju višine proizvodnega nadomestila, v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 1722/93 (5), za osnovne zadevne proizvode, uporabljene v predvidenem obdobju proizvodnje blaga.

(7)

Alkoholne pijače se štejejo za manj občutljive na cene žit, ki so uporabljena za njihovo izdelavo. Vendar pa Protokol 19 Akta o pristopu Velike Britanije, Irske in Danske določa, da morajo biti določeni potrebni ukrepi, da se omogoči uporaba žit Skupnosti v izdelovanju alkoholnih pijač, pridobljenih iz žit. Tako je stopnjo nadomestila, uporabljeno za žita, izvožena v obliki alkoholnih pijač, treba prilagoditi.

(8)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1676/2004 z dne 24. septembra 2004 o avtonomnih in prehodnih ukrepih za uvoz nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov po poreklu iz Bolgarije in izvoz nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov v Bolgarijo (6) z veljavnostjo od 1. oktobra 2004 predelani kmetijski proizvodi, ki niso navedeni v prilogi I k Pogodbi ter se izvažajo v Bolgarijo, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(9)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(1)

Člen 27(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se razlike med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členu 1(1)(a), (c), (d), (f), (g) in (h) navedene Uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrijejo z izvoznim nadomestilom, kadar se ti proizvodi izvažajo kot blago, navedeno v Prilogi V k navedeni uredbi. Uredba Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o določitvi skupnih izvedbenih pravil za dodeljevanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določevanje višine takšnih nadomestil (2), podrobno določa proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki jo je treba uporabiti, kadar se ti proizvodi izvažajo kot blago, našteto v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1260/2001.

(2)

V skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1520/2000 je treba stopnjo nadomestila na 100 kg za vsak zadevni osnovni proizvod določiti vsak mesec.

(3)

Člen 27(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za navedeni proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(4)

Nadomestila, določena po tej uredbi, se lahko določijo vnaprej, ker v tem trenutku ni mogoče določiti razmer na trgu v naslednjih nekaj mesecih.

(5)

Obveznosti, prevzete glede nadomestil, ki se lahko dodelijo za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, so lahko ogrožene z vnaprejšnjo določitvijo visokih stopenj nadomestil. Zato je treba v takih razmerah sprejeti previdnostne ukrepe, vendar se pri tem ne sme preprečiti sklepanje dolgoročnih pogodb. Določitev posebne stopnje nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča, da so ti različni cilji izpolnjeni.

(6)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1676/2004 z dne 24. septembra 2004 o sprejetju avtonomnih in prehodnih ukrepov o uvozu nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Bolgarije in izvozu nekaterih predelanih proizvodov v Bolgarijo (3) z veljavnostjo od 1. oktobra 2004 dalje, predelani kmetijski proizvodi, ki niso na seznamu Priloge I k Pogodbi, izvoženi v Bolgarijo, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

(1)

Člen 8(1) Uredbe (EGS) št. 2771/75 določa, da se razlika med cenami na mednarodnem trgu za proizvode, ki so navedeni v členu 1(1) navedene uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom, če so ti proizvodi izvoženi kot blago iz Priloge k navedeni uredbi. Uredba Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in merilih za določanje višin takšnih nadomestil (2), navaja proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporablja, kadar so ti izdelki izvoženi kot blago iz Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2771/75.

(2)

V skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1520/2000 je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti za obdobje, enako dolgo kot obdobje, za katerega se nadomestila določijo za enake proizvode, ki se izvozijo nepredelani.

(3)

Člen 11 Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega v okviru Urugvajskega kroga pogajanj, določa, da izvozno nadomestilo za vsakega od proizvodov, vsebovanih v blagu, ne sme presegati nadomestila za ta proizvod, izvožen brez nadaljnje predelave.

(4)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1676/2004 z dne 24. septembra 2004 o sprejetju avtonomnih in prehodnih ukrepov o uvozu nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Bolgarije in izvozu nekaterih predelanih proizvodov v Bolgarijo (3) z veljavnostjo od 1. oktobra 2004 dalje, predelani kmetijski proizvodi, ki niso na seznamu Priloge I k Pogodbi in se izvažajo v Bolgarijo, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za perutninsko meso in jajca –

(1)

V skladu s členom 31(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členih 1(a), (b), (c), (d), (e) in (g) navedene Uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o določitvi skupnih izvedbenih pravil za dodeljevanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določanje višine takšnih nadomestil (2), opredeljuje proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporabi, kadar se ti proizvodi, izvozijo kot blago, navedeno v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1255/1999.

(3)

V skladu s prvim pododstavkom člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1520/2000 je treba stopnjo nadomestila na 100 kg za vsakega od zadevnih osnovnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Vendar pa pri nekaterih mlečnih izdelkih, izvoženih kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, obstaja nevarnost, da bi bile v primeru vnaprejšnje določitve visokih stopenj nadomestil zaveze, sprejete v zvezi s temi nadomestili, lahko ogrožene. Da bi se izognili tej nevarnosti, je treba sprejeti ustrezne preventivne ukrepe, ne da bi pri tem ovirali sklepanje dolgoročnih pogodb. Določitev posebnih stopenj nadomestil za vnaprejšnje določanje nadomestil za te proizvode bi morala omogočiti izpolnitev teh dveh ciljev.

(5)

V skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 1520/2000 je treba pri določanju stopnje nadomestila po potrebi upoštevati proizvodna nadomestila, pomoči ali druge ukrepe z enakim učinkom, ki se v vseh državah članicah v skladu z uredbo o skupni ureditvi trga za zadevni proizvod uporabljajo za osnovne proizvode, naštete v Prilogi A k Uredbi (ES) št. 1520/2000, ali za izenačene proizvode.

(6)

Člen 12(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva plačilo pomoči za posneto mleko, pridelano v Skupnosti in predelano v kazein, če tako mleko in iz njega proizveden kazein izpolnjujeta določene pogoje.

(7)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (3), morata biti maslo in smetana gospodarskim panogam, ki proizvajajo nekatere vrste blaga, na voljo po znižanih cenah.

(8)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1676/2004 z dne 24. septembra 2004 o sprejetju avtonomnih in prehodnih ukrepov v zvezi z uvozom nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Bolgarije in izvozom nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov v Bolgarijo (4) z veljavnostjo od 1. oktobra 2004, predelani kmetijski proizdovi, ki niso našteti v Prilogi I k Pogodbi in ki so izvoženi v Bolgarijo, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(9)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

(1)

Člen 4(1) Uredbe (EGS) št. 2825/93 predvideva, da so količine žit, ki pridejo v poštev za nadomestila, tiste količine, ki so dane pod nadzor in destilirane, ovrednotene s koeficientom, ki se vsako leto določi za vsako zadevno državo članico. Ta koeficient izraža povprečno razmerje med skupnimi izvoženimi količinami in skupnimi trženimi količinami zadevnih žganih pijač na osnovi trenda, opaženega pri teh količinah v številu let, ki ustreza povprečnemu obdobju staranja za zadevno žgano pijačo.

(2)

Na osnovi podatkov, ki jih je podala Irska in se nanašajo na obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2003, je bila v letu 2003 povprečna doba staranja irskega viskija pet let. Zato je primerno določiti koeficiente za obdobje od 1. oktobra 2004 do 30. septembra 2005.

(3)

Člen 10 Protokola 3 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru izključuje dodelitev izvoznih nadomestil v Lihtenštajn, na Islandijo in Norveško. Poleg tega je Skupnost sklenila dogovore z nekaterimi tretjimi državami, ki vključujejo odpravo izvoznih nadomestil. Primerno je, da se v skladu s členom 7(2) Uredbe (EGS) št. 2825/93 to upošteva pri izračunavanju koeficientov za obdobje 2004/2005 –

(1)

Člen 4(1) Uredbe (EGS) št. 2825/93 predvideva, da so količine žit, ki pridejo v poštev za nadomestila, tiste količine, ki so dane pod nadzor in destilirane, ovrednotene s koeficientom, ki se vsako leto določi za vsako zadevno državo članico. Ta koeficient izraža povprečno razmerje med skupnimi izvoženimi količinami in skupnimi trženimi količinami zadevnih žganih pijač na osnovi trenda, opaženega pri teh količinah v številu let, ki ustreza povprečnemu obdobju staranja za zadevno žgano pijačo.

(2)

Na osnovi podatkov, ki jih je podalo Združeno kraljestvo in se nanašajo na obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2003, je bila v letu 2003 povprečna doba staranja škotskega viskija sedem let. Zato je primerno določiti koeficiente za obdobje od 1. oktobra 2004 do 30. septembra 2005.

(3)

Člen 10 Protokola 3 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru izključuje dodelitev izvoznih nadomestil v Lihtenštajn, na Islandijo in Norveško. Poleg tega je Skupnost sklenila dogovore z nekaterimi tretjimi državami, ki vključujejo odpravo izvoznih nadomestil. Primerno je, da se v skladu s členom 7(2) Uredbe (EGS) št. 2825/93 to upošteva pri izračunavanju koeficientov za obdobje 2004/2005 -

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 2287/2003 z dne 19. decembra 2003 o določitvi možnosti ribolova in s tem povezanih pogojev za določene staleže in skupine staležev rib za leto 2004, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer se zahtevajo omejitve ulova, za leto 2004 (2) predvideva kvote za ulov sledu.

(2)

Za zagotavljanje spoštovanja določb o količinskih omejitvah ulova staleža, za katerega veljajo kvote, je potrebno, da Komisija določi datum, od katerega dalje se šteje, da so ribiška plovila držav članic s svojimi ulovi izčrpala kvoto.

(3)

Glede na podatke, ki jih je prejela Komisija, je ulov sledu v vodah cone ICES I, II za ladje, ki plujejo pod zastavo Nemčije, ali so v Nemčiji registrirane, dosegel dodeljeno kvoto za leto 2004. Nemčija je prepovedala ribolov tega staleža od 25. avgusta 2004 dalje. Potrebno je, da se ta datum sprejme tudi v tej uredbi –

(1)

Člen 10 Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se pri uvozu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe, zaračuna stopnja dajatve skupne carinske tarife. Vendar pa je za proizvode iz odstavka 2 tega člena uvozna dajatev enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 % in znižani za uvozno ceno cif, ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa dajatev ne sme preseči stopnje dajatve skupne carinske tarife.

(2)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 se uvozne cene cif izračunajo na podlagi reprezentančnih cen za zadevni proizvod na svetovnem trgu.

(3)

Uredba (ES) št. 1249/96 določa pogoje izvajanja Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede uvoznih dajatev v sektorju žit.

(4)

Uvozne dajatve veljajo do določitve in začetka veljavnosti novih.

(5)

Da se omogoči normalno delovanje sistema uvoznih dajatev, se za izračun dajatev uporabi reprezentančna tržna stopnja, evidentirana v referenčnem obdobju.

(6)

Uporaba Uredbe (ES) št. 1249/96 določa uvozne dajatev v skladu s Prilogo I k tej uredbi –

(1)

Člen 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2681/74 z dne 21. oktobra 1974 o financiranju izdatkov za dobavo kmetijskih proizvodov v okviru pomoči v hrani s strani Skupnosti (3), določa, da Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Oddelek za jamstva, krije tisti delež izdatkov, ki ustreza izvoznim nadomestilom, določenim v skladu z zadevnimi predpisi Skupnosti.

(2)

Zato, da se olajša pripravo in upravljanje proračuna za ukrepe Skupnosti za pomoč v hrani, ter da se državam članicam omogoča, da so seznanjene z obsegom udeležbe Skupnosti pri financiranju nacionalnih ukrepov za pomoč v hrani, je treba določiti stopnjo nadomestil, odobrenih za te ukrepe.

(3)

Splošna in izvedbena pravila, predvidena v členu 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95 za izvozna nadomestila, se uporabljajo s potrebnimi spremembami za zgoraj navedene dejavnosti.

(4)

Posebni kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri izračunu izvoznih nadomestil za riž, so določeni v členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95.

(5)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 581/2004 z dne 26. marca 2004 o začetku stalnega javnega razpisa za izvozna nadomestila za določene vrste masla (2) predvideva stalni razpis.

(2)

Na podlagi člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o določitvi postopka razpisa o izvoznih nadomestilih za nekatere mlečne izdelke (3) in po pregledu oddanih ponudb na razpis je ustrezno, da se določi največje izvozno nadomestilo za razpisno obdobje, ki se konča 29. septembra 2004.

(3)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(1)

Nadomestila za beli sladkor in surovi sladkor, izvožena v nespremenjenem stanju, so bila določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1666/2004 (2).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, se razlikujejo od podatkov v času sprejetja Uredbe (ES) št. 1666/2004, zato je treba ta nadomestila spremeniti –

(1)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1(1)(d) navedene uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Člen 3 Uredbe Komisije (ES) št. 2135/95 z dne 7. septembra 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo izvoznih nadomestil v sektorju sladkorja (2), predvideva, da je izvozno nadomestilo za 100 kg proizvodov, naštetih v členu 1(1)(d) Uredbe (ES) št. 1260/2001 enako osnovnemu znesku, pomnoženemu z vsebnostjo saharoze, po potrebi vključno z vsebnostjo drugih sladkorjev, izraženimi kot saharoza. Vsebnost saharoze v zadevnih proizvodih se določi v skladu s členom 3 Uredbe Komisije (ES) št. 2135/95.

(3)

Člen 30(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da je osnovni znesek nadomestila za sorbozo, izvoženo v naravnem stanju, enak osnovni višini nadomestila minus ena stotina veljavnega proizvodnega nadomestila, v skladu z uredbo Komisije (ES) št. 1265/2001 z dne 27. junija 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 glede dodeljevanja proizvodnega nadomestila za nekatere sladkorne proizvode, ki se uporabljajo v kemični industriji (3), za proizvode, naštete v Prilogi k nazadnje omenjeni uredbi.

(4)

V skladu z določili v členu 30(1) Uredbe (ES) št. 1260/2001 je osnovna višina nadomestila za druge proizvode, naštete v členu 1(1)(d) omenjene uredbe in izvožene v naravnem stanju, enaka eni stotini zneska, ki po eni strani upošteva razliko med intervencijsko ceno belega sladkorja za območja Skupnosti brez primanjkljaja za mesec, za katerega je določena osnovna vsota, in kotacijami ali cenami belega sladkorja na svetovnem trgu, po drugi strani pa upošteva tudi potrebo po vzpostavitvi ravnovesja med uporabo osnovnih proizvodov Skupnosti pri izdelavi predelanega blaga, namenjenega za izvoz v tretje države, ter uporabo proizvodov iz tretjih držav, uvoženih za postopke aktivnega oplemenitenja.

(5)

V skladu z določili člena 30(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001 je lahko uporaba osnovne količine omejena na nekatere proizvode, naštete v členu 1(1)(d) omenjene uredbe.

(6)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva določitev nadomestila za izvoz proizvodov v naravnem stanju v skladu s členom 1 (1)(f) in (g) in (h) te uredbe. Višina nadomestila se določi na 100 kg suhe snovi, ob upoštevanju izvoznega nadomestila za proizvode z oznako KN 1702 30 91 in za proizvode iz člena 1(1)(d) Uredbe (ES) št. 1260/2001 ter ekonomskih vidikov predvidenega izvoza. V primeru proizvodov v omenjenem členu (1)(f) in (g) se nadomestilo dodeli le za proizvode, ki izpolnjujejo pogoje v členu 5 Uredbe (ES) št. 2135/95. Za proizvode iz člena 1(1)(h) se nadomestilo dodeli le za izdelke, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 6 Uredbe (ES) št. 2135/95.

(7)

Zgoraj omenjena nadomestila je treba določiti vsak mesec. V vmesnem obdobju jih je mogoče spremeniti.

(8)

Prvi pododstavek člena 27(5) Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva, da so lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 te uredbe različno določena glede na namembni kraj, kadar je zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov to potrebno.

(9)

Precejšnje in hitro povečanje preferencialnega uvoza sladkorja iz zahodnih balkanskih držav od začetka leta 2001 ter izvoza sladkorja v te dežele iz Skupnosti velja za zelo umetno.

(10)

Da bi preprečili vsakršne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom tistih proizvodov v Skupnost, ki jim je bilo odobreno izvozno nadomestilo, se ne določijo nadomestila za v tej uredbi zajete proizvode za vse države zahodnega Balkana.

(11)

Ob upoštevanju teh dejavnikov je treba določiti ustrezno višino zadevnih nadomestil.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1327/2004 z dne 19. julija 2004 o stalnem razpisu za določitev prelevmanov in/ali nadomestil za izvoz belega sladkorja (2) za tržno leto 2004/2005 zahteva, da se izda delni razpis za izvoz sladkorja v nekatere tretje države.

(2)

V skladu z določbami člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1327/2004 se po potrebi določi najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis, ob upoštevanju zlasti stanja in predvidenega razvoja na trgu za sladkor v Skupnosti ter na svetovnem trgu.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

(1)

V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 se lahko dodelijo proizvodna nadomestila za proizvode, naštete v členu 1(1)(a) in (f) te Uredbe, za sirupe, naštete v točki (d) tega odstavka, in kemično čiste fruktoze z oznako 1702 50 00 kot vmesni proizvod, ki so v enem od položajev iz člena 23(2) Pogodbe in se uporabljajo za izdelavo nekaterih proizvodov v kemični industriji.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1265/2001 z dne 27. junija 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 o dodeljevanju proizvodnih nadomestil za nekatere sladkorne proizvode, ki se uporabljajo v kemični industriji (2), predvideva, da se ta nadomestila določijo na podlagi nadomestila, določenega za beli sladkor.

(3)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1265/2001 predvideva, da se proizvodno nadomestilo za beli sladkor določa mesečno za obdobja, ki se vsak mesec začnejo s prvim dnem v mesecu.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

(1)

Po členu 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 in členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, podanih v členu 1 navedenih uredb, na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti, lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 3072/92 je nadomestila treba določiti ob upoštevanju stanja in prihodnjega gibanja na eni strani razpoložljivosti žit, riža in lomljenega riža ter njihovih cen na trgu Skupnosti, in na drugi strani cen žit, riža, lomljenega riža in žitnih proizvodov na svetovnem trgu. V skladu s temi členi je prav tako treba zagotoviti ravnovesje in naraven razvoj cen in trgovine na trgih žit in riža ter nadalje upoštevati gospodarski vidik predvidenega izvoza in potrebe po izogibanju motnjam na trgu Skupnosti.

(3)

Člen 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1518/95 (3), o uvoznem in izvoznem režimu za proizvode, predelane iz žit in riža, določa posebne kriterije, ki jih je treba upoštevati pri izračunu nadomestil za te proizvode.

(4)

Nadomestilo za nekatere predelane proizvode je treba stopnjevati glede na vsebnost pepela, surovih vlaken, lupin, proteinov, maščob ali škroba v posameznem zadevnem proizvodu, saj je ta vsebnost posebno dober pokazatelj količine osnovnega proizvoda, ki je dejansko vgrajen v predelani proizvod.

(5)

Trenutno ni treba določiti izvoznega nadomestila za manioko, druge tropske korenine in gomolje ali njihovo moko glede na gospodarski vidik morebitnega izvoza in zlasti vrsto in poreklo teh proizvodov. Zaradi zanemarljive udeležbe Skupnosti na svetovnem trgu trenutno ni treba določiti izvoznih nadomestil za nekatera predelana žita.

(6)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(7)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(8)

Nekateri predelani proizvodi iz koruze so lahko toplotno obdelani, kar lahko vodi v odobritev nadomestila, ki ne ustreza kakovosti proizvoda. Poudariti je treba, da ti proizvodi, ki vsebujejo želatiniran škrob, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(9)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, podanih v členu 1 navedene uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Člen 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1517/95 z dne 29. junija 1995 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede režimov za izvoz in uvoz krmnih mešanic na osnovi žit in o spremembi Uredbe (ES) št. 1162/95 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (2), določa splošna pravila za izračun zneska takih nadomestil.

(3)

Ta izračun mora upoštevati tudi vsebnost žitnih proizvodov. Zaradi poenostavitve se nadomestilo plača za dve kategoriji „žitnih izdelkov“, in sicer na eni strani za koruzo, na splošno najbolj uporabljeno žito za izvožene krmne mešanice in koruzne proizvode, in na drugi strani za „druga žita“, pri slednjih pridejo v poštev žitni proizvodi, razen koruze in koruznih proizvodov. Nadomestilo se odobri glede na količino žitnih proizvodov, vsebovanih v krmni mešanici.

(4)

Višina nadomestila mora upoštevati tudi možnosti in pogoje za prodajo teh proizvodov na svetovnem trgu, potrebo po preprečevanju motenj na trgu Skupnosti in gospodarski vidik izvoza.

(5)

Zaradi trenutnih razmer na trgu za žita in zlasti pričakovanj glede preskrbe, je treba odpraviti izvozna nadomestila.

(6)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(1)

V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi občasno na podlagi cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu, z upoštevanjem zgodovinskega odnosa med ceno prečiščenega bombaža na svetovnem trgu in ceno, preračunano za neprečiščen bombaž. Navedeni zgodovinski odnos je opredeljen v členu 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1591/2001 z dne 2. avgusta 2001 (3), o podrobnih pravilih za uporabo sistema pomoči za bombaž. Če cene na svetovnem trgu ni mogoče preračunati na ta način, mora temeljiti na zadnji določeni ceni.

(2)

V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi na osnovi proizvoda s posebnimi lastnostmi in z upoštevanjem najugodnejših ponudb in kotacij na svetovnem trgu med tistimi, ki se štejejo kot reprezentativne za realno tržno ceno. V ta namen se izračuna povprečje ponudb in kotacij na eni ali več evropskih borz za proizvod, dobavljen cif v pristanišče v Skupnosti iz različnih držav dobaviteljic, ki se štejejo kot najbolj reprezentativne v mednarodni trgovini. Vendar obstaja tudi možnost prilagoditve meril za določanje cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu zaradi razlik v kakovosti dobavljenega proizvoda glede na zadevne ponudbe in kotacije. Te prilagoditve so določene v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1591/2001.

(3)

Uporaba zgoraj navedenih meril je podlaga za ceno neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu, določene v tej uredbi –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 582/2004 z dne 26. marca 2004 o uvedbi stalnega razpisa za izvozna nadomestila za posneto mleko v prahu (2) določa stalni razpis.

(2)

Na podlagi člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o določitvi postopka razpisa o izvoznih nadomestilih za nekatere mlečne izdelke (3) in po pregledu ponudb, predloženih na razpis, je ustrezno, da se določi največje izvozno nadomestilo za razpisno obdobje, ki se konča 29. septembra 2004.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

(1)

Pred kratkim je Skupnost sklenila trgovinski sporazum za predelane kmetijske proizvode z Bolgarijo v pripravi za pristop Bolgarije k Skupnosti. Sporazum določa koncesije, ki na strani Skupnosti predvidevajo odpravo izvoznih nadomestil za nekatere predelane kmetijske proizvode.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 1676/2004 z dne 24. septembra 2004 o sprejemu avtonomnih in prehodnih ukrepov o uvozu nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Bolgarije in izvozu nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov v Bolgarijo (2), na avtonomni osnovi predvideva odpravo nadomestil za predelane kmetijske proizvode, ki niso zajeti v Prilogi I k Pogodbi za izvoz v Bolgarijo, od 1. oktobra 2004.

(3)

V zameno za odpravo izvoznih nadomestil, kot določa Uredba (ES) št. 1676/2004, so se bolgarske oblasti zavezale, da zagotovijo vzajemni preferencialni uvozni režim za blago, ki se uvaža na njihovo ozemlje, če je blago opremljeno s kopijo izvozne deklaracije, ki vsebuje posebno opombo, ki navaja, da ni upravičeno do plačila izvoznih nadomestil. Če teh dokumentov ni, se za blago plača polna carinska stopnja.

(4)

Z začetkom veljavnosti Uredbe Komisije (ES) št. 1676/2004 za blago, za katerega so dobavitelji zaprosili za potrdila o nadomestilu skladno z Uredbo Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o podrobnih pravilih sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za določene kmetijske proizvode, ki se izvažajo v obliki blaga, ki ga ne zajema Priloga I Pogodbe in kriteriji za določanje zneska teh nadomestil (3), ne bo več upravičeno do nadomestil, če se izvaža v Bolgarijo.

(5)

Zmanjšanje potrdil o nadomestilu in sorazmerne izdaje ustreznih varščin je dovoljeno, ko lahko dobavitelji nacionalno pristojnim organom dokažejo, da je na njihove zahtevke za nadomestilo vplivala uveljavitev Uredbe (ES) št. 1676/2004. Pri presojanju prošenj za znižanje zneska potrdil o nadomestilu in proporcionalnemu izdajanju ustreznih varščin morajo pristojni nacionalni organi v primeru dvoma še posebej upoštevati dokumente, na katere se nanaša člen 1(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 4045/89 (4) z dne 21. decembra 1989 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada s strani držav članic in o razveljavitvi Direktive 77/435/EGS brez poseganja v uporabo drugih določil te Uredbe.

(6)

Zaradi upravnih razlogov je ustrezno zagotoviti oddajo prošenj za znižanje zneskov potrdil o nadomestilu in izdaje varščin v kratkem obdobju ter zneske, za katere so bila znižanja sprejeta, priglasiti Komisiji v času za njihovo vključitev za ugotovitev zneska, za katerega se bodo potrdila o nadomestilu, ki se bodo uporabljala od 1. decembra 2004, izdajala skladno z Uredbo (ES) št. 1520/2000.

(7)

Ker bodo avtonomni in prehodni ukrepi, ki jih določa Uredba (ES) št. 1676/2004 začeli veljati 1. oktobra 2004, bo začela ta uredba veljati dan po objavi.

(8)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem upravljalnega odbora za horizontalna vprašanja v zvezi s trgovino predelanih kmetijskih proizvodov, ki niso navedeni v Prilogi I Pogodbe –

(1)

Člen 16(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000, ki podrobno ureja pravila sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za določene kmetijske proizvode, ki se izvažajo v obliki blaga, ki ga ne zajema Priloga I Pogodbe in kriteriji za določanje zneska teh nadomestil (2), določa, da naj se Uredba Komisije (ES) št. 800/1999 z dne 15. aprila 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (3) uporablja v zvezi z izvozom proizvodov v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I Pogodbe.

(2)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 800/1999 določa, da se upravičenost do izvoznega nadomestila za uvoz v določene tretje dežele pridobi, kadar se za to tretjo deželo uporablja diferencirano nadomestilo. Členi 14, 15 in 16 te uredbe določajo pogoje plačila diferenciranih nadomestil, še posebej dokumente, ki jih je potrebno predložiti kot dokazilo o prispetju blaga v namembni kraj.

(3)

V primeru diferenciranega nadomestila določata člena 18(1) in (2) Uredbe (ES) št. 800/1999, da se del nadomestila – računano po najnižji stopnji nadomestila – plača na zahtevo izvoznika, ko predloži dokaz, da je proizvod zapustil carinsko območje Skupnosti.

(4)

Uredba Sveta (ES) št. 1676/2004 z dne 24. septembra 2004 o sprejetju avtonomnih in prehodnih ukrepov o uvozu nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov poreklom v Bolgariji in izvozom nekaterih predelanih kmetijskih proizvodov v Bolgarijo (4), na avtonomni osnovi predvideva odpravo nadomestil za predelane kmetijske proizvode, ki niso zajeti v Prilogi I k Pogodbi za izvoz v Bolgarijo, od 1. oktobra 2004.

(5)

Bolgarija se je zavezala, da zagotovi preferencialni uvozni režim za blago, ki se uvaža na njeno ozemlje samo, če je blago opremljeno z dokumenti, ki dokazujejo, da ni upravičeno do plačila izvoznih nadomestil.

(6)

V duhu teh dogovorov je kot prehodni ukrep v smislu morebitnega pristopa Bolgarije k Evropski uniji ter z namenom, da ne pride do nepotrebnih stroškov za izvajalce pri trgovanju z blagom z drugimi tretjimi deželami, odstopanje od Uredbe (ES) št. 800/1999 ustrezno, v kolikor se nanaša na dokazilo o uvozu v primeru diferenciranega nadomestila. Prav tako je ustrezno, da se za tiste dežele namembnosti, za katere niso bili določena izvozna nadomestila, to dejstvo ne upošteva, ko se določi najnižja stopnja nadomestila.

(7)

Ker bodo avtonomni in prehodni ukrepi, ki jih določa Uredba (ES) št. 1676/2004, začeli veljati 1. oktobra 2004, bo začela ta uredba veljati dan po objavi.

(8)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem upravljalnega odbora za horizontalna vprašanja v zvezi s trgovino predelanih kmetijskih proizvodov, ki niso navedeni v Prilogi I Pogodbe –

(1)

Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 določa, da se lahko razlika med kotacijami oziroma cenami na svetovnem trgu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Pri določitvi nadomestil je treba upoštevati dejavnike iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob se izračuna na podlagi količine žit, potrebnih za njihovo proizvodnjo. Te količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V intervencijskem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje razmere na trgu žitaric, zlasti glede kotacij oziroma cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v zneskih, navedenih v prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

(1)

Člen 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se izvozno nadomestilo za žita, veljavno na dan vložitve prošnje za pridobitev izvoznega dovoljenja, na zahtevo uporablja za izvoz, opravljen v obdobju veljavnosti izvoznega dovoljenja. V tem primeru se lahko za nadomestilo uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2) dopušča določitev korekcijskega zneska za proizvode, navedene v členu 1(1)(c) Uredbe (EGS) št. 1766/92. Korekcijski znesek se določi v skladu z dejavniki postavljenimi v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(4)

Korekcijski znesek mora biti določen istočasno z nadomestilom in v skladu z enakim postopkom; v obdobju med dvema določitvama se lahko spremeni.

(5)

Iz uporabe navedenih določb sledi, da mora biti korekcijski znesek določen v znesku, navedenem v prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –