18.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/1

(1)

1. maja 2004 se je Evropski uniji pridružilo deset novih držav članic. Člen 6(7) Akta o pristopu iz leta 2003 določa, da morajo nove države članice uporabljati skupno trgovinsko politiko glede tekstila in da je treba količinske omejitve, ki jih uporablja Skupnost za uvoz tekstila in oblačil, prilagoditi, da bodo upoštevale pristop deset novih držav članic k Skupnosti.

(2)

Z začetkom veljavnosti od 1. maja 2004 je Uredba Sveta (ES) št. 487/2004 (1) spremenila Uredbo (EGS) št. 3030/93 z dne 12. oktobra 1993 (2). Prilagodila je količinske omejitve za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov iz tretjih držav v razširjeno Skupnost, pri čemer je upoštevala tradicionalni uvoz v deset novih držav članic in uporabo formule povprečnega uvoza v letih od 2000 do 2002, prilagojenega po načelu časovne porazdelitve. To isto metodologijo je treba zdaj uporabiti za prilagoditev količinskih omejitev za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov po poreklu iz Socialistične republike Vietnam.

(3)

Uredbo (EGS) št. 3030/93 je treba zato spremeniti v skladu s tem.

(4)

Zaželeno je, da ta uredba začne veljati na dan po njeni objavi, da se udeležencem v prometu omogoči, da imajo čim prejšnje koristi od nje –

18.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/4

(1)

19. maja 2004 je Komisija z Uredbo (ES) št. 1008/2004 (2) („začasna uredba“) uvedla začasne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije v Skupnost.

(2)

Po razkritju bistvenih dejstev in razmislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta uvedba začasnih izravnalnih ukrepov, je več zainteresiranih strank pisno posredovalo svoja stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Strankam je bila na zahtevo dana tudi možnost za zaslišanje.

(3)

Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(4)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz določenih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije in dokončno pobiranje varščin, položenih za začasne dajatve. Po razkritju bistvenih dejstev in razmislekov jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč.

(5)

Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile, kadar je bilo primerno, ugotovitve ustrezno spremenjene.

(6)

Ker niso bili posredovani novi komentarji v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnimi izdelki, se potrdijo uvodne izjave 12 do 16 začasne uredbe.

(7)

Po razkritju, ki je sledilo naloženim začasnim ukrepom, in po končnem razkritju so indijska vlada („IV“) in proizvajalci - izvozniki posredovali vrsto komentarjev. Trdili so, da je DEPB po izvozu shema povračila in da je treba posledično vse koristi, ki iz sheme izhajajo, omejiti na presežen odpust uvoznih dajatev, ki se ga je lahko odobrilo. Nadalje so trdili, da bi morale količine koristi temeljiti na dnevu prejema licence DEPB in ne na dnevu uporabe ali prodaje, kot je to storila Komisija. Trdili so tudi, da je treba znesek koristi znižati, saj so navajali, da je bila stopnja DEPB za zadevni izdelek znižana z 19 % na 11 % februarja 2004, tj. po obdobju preiskave.

(8)

V odgovor na prvo zahtevo je v uvodni izjavi 33 začasne uredbe ugotovljeno, da so v „osnovni uredbi predvidene vse izjeme za, med drugim, sheme povračila in nadomestnega povračila, ki izpolnjujejo stroge predpise iz točke (i) Priloge I, iz Priloge II (opredelitev in predpisi za povračilo) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestno povračilo)“.

(9)

V povezavi s tem je treba zapisati, da IV ni uporabila učinkovitega sistema ali postopka preverjanja, s katerim bi se lahko preverilo, ali so bili vložki porabljeni v proizvodnem procesu blaga za izvoz in v kakšnem obsegu (Priloga II(II)(4) osnovne uredbe in, v primeru shem nadomestnega povračila, Priloga III(II)(2) osnovne uredbe). Poleg tega IV ni opravila pregleda po izvozu na osnovi dejanskih vložkov, s katerim bi ugotovila, ali je prišlo do presežnega plačila, čeprav se to običajno zahteva, ko ni učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi). Nadalje uvodna izjava 37 začasne uredbe predvideva, da „DEPB po izvozu ni mogoče obravnavati kot shemo dovoljenega povračila ali nadomestnega povračila (Priloga III) iz člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe“. Zato se potrdi zaključek v uvodni izjavi 38 začasne uredbe, da je „izpodbojna korist enaka odpustu vseh uvoznih dajatev, ki jih je navadno treba plačati za celoten uvoz“.

(10)

Za pridobitev koristi iz te sheme mora družba blago izvažati. V trenutku, ko pride do izvoznega posla, mora izvoznik organom v Indiji predložiti deklaracijo, v kateri je navedeno, da spada izvoz v shemo DEPB. Za izvoz blaga morajo indijski carinski organi, preden se blago izvozi, izstaviti izvozni ladijski list, ki med drugim izkazuje znesek dobropisa DEPB, odobrenega za izvozni posel. Na tej stopnji izvoznega posla je družba seznanjena s koristmi, ki jih bo deležna, iz objavljenih stopenj DEPB, ki so odvisne od izdelka. Ko carinski organi izdajo izvozni ladijski list, IV ne more razsojati o dodelitvi dobropisa DEPB. Prav tako je bilo potrjeno, da spremembe stopnje DEPB med dejanskim izvozom in izdajo licence DEPB ne vplivajo na stopnjo odobrenih koristi. Ustrezna stopnja DEPB je tista, ki se uporablja v trenutku, ko se izpolnjuje izvozna deklaracija. Zato možnost za retroaktivno spreminjanje stopnje koristi ne obstaja. Potemtakem se je v trenutku izvoznega posla IV dolžna odreči carinskim dajatvam, kar predstavlja finančni prispevek v smislu člena 2(1)(a)(i) osnovne uredbe.

(11)

Člen 1(1) osnovne uredbe določa, da „je izravnalno dajatev mogoče naložiti z namenom, da se izravna katera koli dodeljena subvencija, […] katere sprostitev v prosti promet v Skupnosti povzroča škodo“. Utemeljitev za naložene dajatve je ta, da so cene uvoženega blaga nižje kot posledica dodeljenih subvencij in da nižje cene povzročajo škodo. V tem primeru se izvozniki sistemov grafitnih elektrod med pogajanjem za izvozne cene zavedajo, da bo za to prodajo dodeljena subvencija iz sheme DEPB. Na podlagi dejstva, da se izvozniki zavedajo, da bodo prejeli subvencijo, kot tudi koristi iz drugih shem, so te družbe z vidika konkurenčnosti v trenutku pogajanja za ceno že v boljšem položaju, tj. lahko zaradi subvencij ponudijo nižje cene.

(12)

Indijski računovodski standardi predpisujejo, da se dobropisi, kot so tisti iz sheme DEPB, na osnovi nastanka poslovnega dogodka knjižijo kot prihodek, (i) ko so koristi zaslužene; in (ii) ko je dokaj gotovo, da se bo končni izkupiček od izvoznega posla pobral. Pomemben je trenutek, v katerem so bile „koristi zaslužene“. Kot je navedeno v uvodni izjavi 10 zgoraj, IV ne more razsojati o dodelitvi subvencije ali o znesku subvencije, potem ko carinski organi izdajo izvozni ladijski list, ki med drugim izkazuje znesek dobropisa DEPB, odobren za izvozni posel. Ista uvodna izjava prav tako navaja, da spremembe stopnje DEPB med dejanskim izvozom in izdajo licence DEPB nimajo retroaktivnega učinka na stopnjo odobrenih koristi. Uvodna izjava 11 zgoraj končno navaja tudi, da se šteje, da cene izvoznih poslov odražajo subvencije (tj. z nižjimi cenami), ki jim prinašajo korist. Pod temi pogoji se šteje, da so koristi zaslužene, ko je izvozni posel opravljen. Na tej osnovi lahko družbe v skladu z indijskimi računovodskimi standardi knjižijo dobropis DEPB kot prihodek v fazi izvoznega posla.

(13)

V skladu s členoma 2(2) in 5 osnovne uredbe je treba znesek izpodbojnih subvencij izračunati v smislu koristi, prenesene na prejemnika, katere obstoj se ugotovi med obdobjem preiskave. Ob upoštevanju zgoraj navedenega se šteje, da je ustrezno oceniti korist iz te sheme kot vsoto dobropisov, zasluženih za vse izvozne posle iz te sheme v času obdobja preiskave. Tak pristop je drugačen od tistega v začasni uredbi, kjer je bila ocenjena vsota izrabljenih dobropisov. V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile odbite pristojbine, potrebne za pridobitev subvencije.

(14)

Ob upoštevanju končnih argumentov v zvezi z domnevnim znižanjem stopnje DEPB se priznava, da je bil predložen verjeten dokaz, ki izkazuje, da je bila stopnja DEPB za zadevni izdelek znižana na 11 % z začetkom veljavnosti 9. februarja 2004. Ker pa se znesek dobropisa ocenjuje na osnovi zneska dobropisa, zasluženega z vsemi izvoznimi posli, izvedenimi med obdobjem preiskave, nima znižanje stopnje DEPB po tem obdobju nobenega vpliva na določitev stopnje subvencije.

(15)

Na osnovi teh sprememb se je korist iz te sheme za ti dve sodelujoči družbi popravila na 16,6 % oz. 14,4 %.

(16)

Ker zainteresirane stranke niso vložile nobene pripombe, se potrdijo zaključki, opisani v uvodnih izjavah 56 do 58 začasne uredbe.

(17)

V predhodni fazi se je za enega proizvajalca - izvoznika v Indiji štelo, da je prejel izpodbojno korist iz te sheme. Predstavniki tega izvoznika so trdili, da (i) shema ni izpodbojna; in (ii), da je bila tako ali tako vsakršna prejeta korist odobrena samo poslovnemu obratu družbe, ki zadevnega izdelka ni proizvajal in ki ga je družba po obdobju preiskave prodala. Potemtakem se izvozniku ne bi smele dodeljevati koristi iz sheme ALS.

(18)

V zvezi s prvo zahtevo niso bili posredovani nobeni novi dokazi, ki bi potrjevali, da ALS ni izpodbojna izvozna subvencija. V zvezi s tem je treba opomniti, da IV ni uporabila učinkovitega sistema ali postopka preverjanja, s katerim bi se lahko preverilo, ali so bili vložki porabljeni v proizvodnem procesu blaga za izvoz in v kakšnem obsegu (Priloga II(II)(4) osnovne uredbe in, v primeru shem nadomestnega povračila, Priloga III(II)(2) osnovne uredbe). Poleg tega IV ni opravila pregleda po izvozu na osnovi dejanskih vložkov, s katerim bi ugotovila, ali je prišlo do presežnega plačila, čeprav se to običajno zahteva, ko ni učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi). Zato se potrdijo zaključki v uvodnih izjavah 64 do 70 začasne uredbe.

(19)

Glede druge zahteve je bilo ugotovljeno, da je med obdobjem preiskave zadevni izvoznik izkoristil shemo in je zato prejel izpodbojno korist. Nadalje dejstvo, da je bil poslovni obrat, ki je izdelek proizvedel, prodan po obdobju preiskave, ni pomembno pri določanju, ali je družba prejela subvencijo med obdobjem preiskave. Poleg tega se pri presoji stopnje subvencioniranja družbe kot celote ne šteje kot pomembno, da je bila subvencijska shema namenjena obratu te družbe, ki ni proizvedel zadevnega izdelka. Preverja se namreč celotna družba in tako se vsaka korist enega obrata šteje kot korist celotne družbe. Zatorej se potrdi, da sta med obdobjem preiskave poslovni obrat, ki je izkoristil shemo ALS, in poslovni obrat, ki je zadevni izdelek proizvedel, tvorila en pravni ekonomski subjekt. Zato se potrdi zaključek, opisan v uvodni izjavi 71 začasne uredbe.

(20)

Ker zainteresirane stranke niso vložile nobene pripombe, se potrdi zaključek, opisan v uvodni izjavi 72 začasne uredbe.

(21)

Ker zainteresirane stranke niso vložile nobene pripombe, se potrdi zaključek, opisan v uvodni izjavi 74 začasne uredbe.

(22)

V smislu zgoraj opisanih zaključkov se višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, dokončno potrdi, kot sledi:

(23)

Ker niso bile posredovane bistvene nove zadevne informacije ali argumenti, se potrdijo uvodne izjave 76 do 79 začasne uredbe.

(24)

Po začasnem razkritju so indijski izvozniki opozorili na razhajanje v stopnji nelojalnega nižanja cen določenega tipa zadevnega proizvoda v primerjavi s stopnjo nelojalnega nižanja cen pri podobnih tipih. Po temeljiti preučitvi zahteve je bilo ugotovljeno, da je razhajanje posledica napake pri poročanju o številu dobropisov in popustov določenega proizvajalca Skupnosti. Zatorej je bil zahtevek sprejet, stopnja nelojalnega nižanja cen za ta določen tip in, kjer je ustrezno, za druge tipe pa je bila popravljena.

(25)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bilo število prodajnih poslov industrije Skupnosti, uporabljeno za izračun nelojalnega nižanja cen, šteto dvojno. Glede na to je bilo treba izbrisati dvojno štete posle in ustrezno spremeniti izračune nelojalnega nižanja cen. Vendar pa tega dvojnega štetja ni bilo ob določanju izračunov za oceno indikatorjev škode. Zatorej indikatorjev škode ni bilo treba spreminjati.

(26)

Posledično je primerjava pokazala, da so med obdobjem preiskave cene zadevnega izdelka s poreklom iz Indije, ki se je prodajal v Skupnosti, znižale cene industrije Skupnosti za 3 % do 11 %.

(27)

Ker niso bile posredovane bistvene nove zadevne informacije ali argumenti, se potrdijo uvodne izjave 80 do 116 začasne uredbe, z izjemo uvodne izjave 86 (glej uvodne izjave 24 do 26 zgoraj).

(28)

Indijski izvozniki so ponovno poudarili argument, da temelji vzpostavitev vzročne povezave med subvencioniranimi uvozi in škodo, povzročeno industriji Skupnosti, na podatkih, ki naj ne bi bili zanesljivi zaradi obstoja kartela do začetka 1998. Vendar pa indijski izvozniki niso posredovali nobene nove informacije v tozadevno določenem roku.

(29)

Ker niso bile posredovane bistvene nove zadevne informacije ali argumenti, se potrdijo uvodne izjave 117 do 137 začasne uredbe.

(30)

Združenje predstavnikov potrošnikov in podjetje uporabnik sta ponovno poudarila, da ju v glavnem skrbi, da bi z izključitvijo indijskih dobaviteljev iz trga Skupnosti naložitev kakršnih koli ukrepov zmanjšala splošno konkurenčnost na trgu Skupnosti za ta določen izdelek in nujno povzročila povišanje cen. Vendar pa je verjetno, kot je bilo ocenjeno v uvodni izjavi 147 začasne uredbe, da bo vpliv povišanja cene podobnega izdelka za končnega potrošnika minimalen. Nadalje je bilo ponovno omenjeno, da namen izravnalnih ukrepov nikakor ni preprečiti vstop izdelkov iz Indije v Skupnost, ampak ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje, ki so bili moteni zaradi nepoštene trgovinske prakse. Končno se šteje, da stopnja ukrepov ni tolikšna, da bi izključila indijske proizvajalce iz trga Skupnosti.

(31)

Ker niso bile posredovane bistvene nove zadevne informacije ali argumenti, se potrdijo uvodne izjave 138 do 151 začasne uredbe.

(32)

Na podlagi razkritja začasnih ugotovitev so številne zainteresirane stranke trdile, da je raven dobička z 9,4 %, ki naj bi predstavljala finančno situacijo industrije Skupnosti brez škodljivih subvencij iz Indije, previsoka. Trdili so, da je običajna praksa zastaviti 5 % raven dobička za sektorje potrošnega blaga, kot je jeklo, tekstil in osnovne kemikalije. Nadalje so iste stranke zahtevale popolno razkritje metodologije, po kateri je bil izračunan ta rezultat.

(33)

Kot je razloženo v uvodni izjavi 154 začasne uredbe, je 9,4 % dobiček rezultat utemeljene ocene, ugotovljene na osnovi številnih elementov; med drugim (i) dobička, ki ga je dosegla industrija Skupnosti leta 1999, ko je bil tržni delež subvencioniranega uvoza najnižji; (ii) takratnih tržnih pogojev; in (iii) celotne proizvodnje, ugotovljene na osnovi baze podatkov iz knjig družbe. Bazo podatkov sestavljajo računovodski podatki družbe, kot so jih prvič zbrale narodne centralne banke največjih industrializiranih držav, tj. večine držav članic Evropske unije, ZDA in Japonske, ki sta jih nato po panogah združila Evropski odbor za urade centralnih bilančnih podatkov (ECCB) in Evropska komisija. Baza podatkov je bila posodobljena od začasnih na dokončne ugotovitve. Analiza posodobljenih podatkov, ki se nanaša na države članice EU, skupaj z ZDA in Japonsko, kaže, da je bil povprečni dobiček pred posebnimi postavkami za družbe v najbolj sorodnih gospodarskih panogah 7,5 % leta 2002, ki je zadnje leto, ki je na voljo v bazi podatkov.

(34)

Vendar pa je nadalje treba pri določanju dobička, ki bi ga bilo mogoče doseči, če ne bi bilo subvencioniranja, upoštevati vse elemente glede kakovosti in količine, ki so v tej zadevi pomembni. Zlasti ker je bilo to narejeno na osnovi uvodne izjave 154 začasne uredbe, je bila izvedena ustrezna preiskava o ravni dobička industrije Skupnosti za obdobje, ko je bil tržni delež subvencioniranih uvozov najnižji (tj. 1999), in o vseh ostalih vzrokih in okoliščinah, ki bi lahko vplivali na reprezentativnost tega obdobja. Končno je treba pripomniti, da se zadevni izdelek uporablja za zahtevne naprave in mora izpolnjevati nekatere stroge parametre, zlasti v smislu električnega upora. To vključuje visoko kapitalno intenzivni proizvodni proces in stroške, ki niso zanemarljivi za raziskave in razvoj. Dejstvo, da tehnologijo obvlada le omejeno število proizvajalcev na svetu, je nadaljnji pokazatelj, da izdelka nikakor ne gre uvrstiti med osnovno potrošno blago.

(35)

Ob upoštevanju vseh okoliščin in elementov se dokončno sklene, da je treba stopnjo dobička, ki lahko sprejemljivo predstavlja finančno situacijo industrije Skupnosti brez škodljivega subvencioniranja iz Indije, nastaviti na 8 % za namene izračunavanja stopnje škode.

(36)

Kot posledica zgoraj navedenega in ugotovitev glede nelojalnega nižanja cen (glej uvodne izjave 24 do 26) se stopnja škode popravi, kot sledi.

(37)

Glede na zaključke v zvezi s subvencioniranjem, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti se šteje za potrebno, da je treba naložiti dokončne izravnalne dajatve, ki bodo preprečile nadaljnjo škodo, povzročeno industriji Skupnosti zaradi subvencioniranega uvoza. Dokončne ukrepe je treba naložiti do višine ugotovljene stopnje subvencije, vendar ne višje, kot je stopnja škode, izračunana zgoraj v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe. Ker je stopnja splošnega sodelovanja z Indijo visoka, je bila preostala subvencijska marža za vse druge družbe določena na ravni za družbo z najvišjo individualno maržo, tj. 16,7 %.

(38)

Glede na velikost subvencijskih marž, ugotovljenih za proizvajalce - izvoznike v Indiji, in glede na stopnjo škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje za potrebno, da se varščine, položene za začasne izravnalne dajatve, ki so naložene z začasno uredbo, dokončno poberejo v višini naloženih dokončnih carin. Ker je dokončna izravnalna dajatev za Graphite India Limited (GIL) višja od začasne izravnalne dajatve, bodo varščine, položene za začasne izravnalne dajatve, ki so naložene z začasno uredbo, dokončno pobrane. Ker je nasprotno dokončna izravnalna dajatev za Hindustan Electro Graphite (HEG) Limited nižja od začasne izravnalne dajatve, bodo začasne varščine, ki presegajo dokončno stopnjo izravnalnih dajatev, sproščene.

(39)

Individualne stopnje izravnalnih dajatev, navedenih v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev v okviru te preiskave. Zatorej odražajo stanje, ki se je med preiskavo nanašalo na ti dve družbi. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvami na ravni države za „vse ostale“) veljajo tako izključno za uvoz izdelkov, ki imajo poreklo v zadevni državi in sta jih proizvedli ti dve družbi, torej poimensko navedeni pravni osebi. Za uvožene izdelke, ki so jih proizvedle druge družbe, ki v izvedbenem delu te uredbe niso poimensko navedene, vključno s subjekti, povezanimi s posebej navedenimi subjekti, ne veljajo te individualne stopnje dajatev, temveč stopnja dajatev, ki se uporablja za „vse ostale“.

(40)

Zahteve za uporabo teh individualnih izravnalnih stopenj dajatev (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi vzpostavitve novega proizvodnega ali prodajnega subjekta) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji, in sicer skupaj s potrebnimi informacijami, zlasti o spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezane z npr. spremembo imena ali spremembo proizvodnega ali prodajnega subjekta. Po potrebi bo Uredba ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, za katere veljajo individualne dajatve.

(41)

Med preiskavo sta dva proizvajalca - izvoznika iz Indije, Graphite India Limited in Hindustan Electro Graphite Limited, ponudila cenovne zaveze v skladu s členom 13(1) osnovne uredbe. Vendar so bile opažene bistvene spremembe v stroških surovin med obdobjem preiskave in trenutnim obdobjem, kar je posledica velike spremenljivosti tega trga. Če bi bile zaveze v tem primeru sprejete na podlagi minimalnih uvoznih cen, določenih izključno na podatkih, ki so bili zbrani v zvezi z obdobjem preiskave, kot je trenutno ponujeno, bi imelo to negativne posledice za uspešnost omenjenih zavez pri odpravi škodljivih subvencioniranj. Poleg tega je eden od zadevnih proizvajalcev - izvoznikov, potem ko je ponudil cenovno zavezo, prevzel podjetje, ki proizvaja grafitne elektrode, s sedežem v Skupnosti, kar povečuje tveganje izogibanja dogovorjenim zavezam. Glede na ta razvoj ni mogoče dokončati učinkovitih in zato sprejemljivih cenovnih zavez v rokih trenutne preiskave –

18.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/10

(1)

19. maja 2004 je Komisija z Uredbo (ES) št. 1009/2004 (2) („začasna uredba“) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije v Skupnost.

(2)

Po razkritju bistvenih dejstev in razmislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta uvedba začasnih protidampinških ukrepov, je več zainteresiranih strank pisno posredovalo svoja stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Strankam je bila na zahtevo dana tudi možnost za zaslišanje.

(3)

Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(4)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončnih protidampinških dajatev na uvoz določenih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije in dokončno pobiranje varščin, položenih za začasne dajatve. Po razkritju bistvenih dejstev in razmislekov jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč.

(5)

Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile, kadar je bilo ustrezno, ugotovitve ustrezno spremenjene.

(6)

Ker niso bili posredovani novi komentarji v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnimi izdelki, se potrdijo uvodne izjave 11 do 15 začasne uredbe.

(7)

Sodelujoča proizvajalca – izvoznika sta ponovno poudarila zahtevo, da bi bilo treba odobriti prilagoditev povračila dajatev z normalno vrednostjo skladno s členom 2(10)(b) „Uvozne dajatve in posredni davki“ ali s členom 2(10)(k) „Drugi dejavniki“ osnovne uredbe, za koristi, prejete iz sheme „Duty Entitlement Passbook Scheme“ („DEPB“) na osnovi po izvozu. Skladno s členom 2(10)(b) sta proizvajalca – izvoznika podala zahtevo, da je treba vsaj znesek dobropisov DEPB, uporabljenih za uvoz surovin, ki se porabijo v proizvodnem procesu blaga za izvoz, priznati kot nadomestilo.

(8)

V tem smislu je treba dodati, da tovrstne prilagoditve ni bilo mogoče odobriti, saj je, kot je razloženo v uvodni izjavi 25 začasne uredbe, preiskava pokazala, da ni neposredne povezave med odobrenimi dobropisi DEPB in nabavljenimi surovinami, saj je bilo mogoče dobropis porabiti za dajatve, ki se plačujejo za vse uvoženo blago razen za investicijsko blago in blago, za katerega veljajo uvozne omejitve ali prepovedi. Poleg tega proizvajalci – izvozniki, četudi so bili dobropisi uporabljeni za uvoz surovin, potrebnih za proizvodnjo grafitnih elektrod, niso mogli dokazati, da so bile te surovine uporabljene za proizvodnjo blaga za izvoz. Nadalje so se koristi iz DEPB štele med dohodke in ne kot negativne postavke v sistemu stroškovnega knjigovodstva družb. Zato na podlagi računovodskih evidenc družb ni bilo mogoče ugotoviti povezave med oblikovanjem cen blaga za izvoz in prejetimi dohodki iz DEPB. Navsezadnje niso bili posredovani novi argumenti, ki bi upravičevali uporabo člena 2(10)(k) osnovne uredbe. Teh zahtev torej ni bilo mogoče priznati, zato se potrdijo ugotovitve, navedene v uvodnih izjavah 25 in 26 začasne uredbe.

(9)

Sodelujoča proizvajalca – izvoznika sta ponovno opozorila tudi na zahtevo skladno s členom 2(10)(d)(ii) osnovne uredbe v zvezi z razlikami v stopnji trgovinske ravni. Vendar pa nista podala nobenih novih argumentov. Zato se potrdijo ugotovitve, navedene v uvodnih izjavah 27 in 28 začasne uredbe.

(10)

Sodelujoča proizvajalca – izvoznika sta izpodbijala menjalni tečaj, uporabljen za izračunavanje izvoznih cen. Zahtevala sta, da je treba uporabiti menjalne tečaje, ki so veljavni na dan plačila, in ne tistih, ki veljajo na dan izstavitve računa. Poleg tega sta zahtevala, da bi bilo bolj pravilno uporabiti dejanski dnevni menjalni tečaj namesto povprečnega menjalnega tečaja, ki je veljal tistega meseca, ko je bil račun izdan.

(11)

V tej zvezi je treba zabeležiti, da je stalna praksa Komisije, da uporabi menjalne tečaje, veljavne na dan, ko je bil račun izdan, saj se pri določanju cene uporablja menjalni tečaj v trenutku izstavitve računa. Zato je bila zahteva glede uporabe menjalnega tečaja, veljavnega na dan plačila, zavrnjena. Vendar je bilo dogovorjeno, da bo uporabljen menjalni tečaj, ki je veljal na dan, ko je bil račun izstavljen, in ne povprečni mesečni menjalni tečaj, ki je veljal v mesecu, ko je bil račun izstavljen. Zato so bili dampinški izračuni popravljeni skladno s tem.

(12)

Med preiskovanjem zadeve je bila odkrita stvarna napaka pri določenih povprečnih mesečnih menjalnih tečajih. Ker so bili ti menjalni tečaji zamenjani z dnevnimi menjalnimi tečaji, kot je razloženo v uvodni izjavi 11, se šteje ta napaka kot popravljena.

(13)

Po prilagoditvi v smislu uporabljenih menjalnih tečajev, kot je opisano v uvodnih izjavah 10 do 12, je dokončno določen dampinški znesek, izražen v odstotkih CIF za neto ceno:

(14)

Ker niso bile posredovane bistvene nove zadevne informacije ali argumenti, se potrdijo uvodne izjave 32 do 35 začasne uredbe.

(15)

Po začasnem razkritju so indijski izvozniki opozorili na razhajanje v stopnji nelojalnega nižanja cen določenega tipa zadevnega proizvoda v primerjavi s stopnjo nelojalnega nižanja cen pri podobnih tipih. Po temeljiti preučitvi zahteve je bilo ugotovljeno, da je razhajanje posledica napake pri poročanju o številu dobropisov in popustov določenega proizvajalca Skupnosti. Zatorej je bila zahteva sprejeta, stopnja nelojalnega nižanja cen za ta določen tip, in, kjer je ustrezno, za druge tipe pa je bila popravljena.

(16)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bilo število prodajnih poslov industrije Skupnosti, uporabljeno za izračun nelojalnega nižanja cen, šteto dvojno. Glede na to je bilo treba izbrisati dvojno štete posle in ustrezno spremeniti izračune nelojalnega nižanja cen. Vendar pa, ko so se določali izračuni za oceno indikatorjev škode, tega dvojnega štetja ni bilo. Zatorej indikatorjev škode ni bilo treba spreminjati.

(17)

Posledično je primerjava pokazala, da so med obdobjem preiskave (OP) cene zadevnega izdelka s poreklom iz Indije, ki se je prodajal v Skupnosti, znižale cene industrije Skupnosti za 3 % do 11 %.

(18)

Ker niso bile posredovane bistvene nove zadevne informacije ali argumenti se potrdijo uvodne izjave 36 do 72 začasne uredbe, z izjemo uvodne izjave 42 (glej uvodne izjave 15 do 17).

(19)

Indijski izvozniki so ponovno poudarili argument, da temelji vzpostavitev vzročne povezave med dampinškimi uvozi in škodo, povzročeno industriji Skupnosti, na podatkih, ki naj ne bi bili zanesljivi zaradi obstoja kartela do začetka 1998. Vendar pa indijski izvozniki niso posredovali nobene nove informacije v tozadevno določenem roku.

(20)

Več zainteresiranih strank je predlagalo, da bi Komisija začela ta postopek tudi v zvezi z uvozom podobnega izdelka iz Japonske. Ob začetku tekočega postopka Komisija ni imela zadostnih dokazov v zvezi s škodljivim dampingom, ki bi upravičili začetek postopka proti uvozu s poreklom iz Japonske v skladu z zahtevami člena 5 osnovne uredbe. Informacije, ki so jih posredovale nekatere stranke po začetku postopka, ne predstavljajo zadostnega dokaza, niti če so upoštevane posamezno niti skupaj z ostalimi informacijami, dostopnimi Komisiji v času preiskave, kajti iz njih ne izhajajo nobeni dokazi o škodljivem dampingu. Na primer, dokazi, ki so jih navedle zgoraj omenjene stranke, vsebujejo le informacije o povprečnih domačih in izvoznih cenah za japonske grafitne elektrode brez vsakršne navedbe, če te grafitne elektrode sploh izpolnjujejo parametre, ki opredeljujejo zadevni izdelek, kot je to določeno v uvodni izjavi 13 začasne uredbe. Vsekakor dejstvo, da uvoz s poreklom iz Japonske ni predmet postopka, na noben način ne spremeni zaključkov preiskave o obstoju vzročne povezave.

(21)

Ker niso bile posredovane bistvene nove zadevne informacije ali argumenti, se potrdijo uvodne izjave 73 do 93 začasne uredbe.

(22)

Združenje predstavnikov potrošnikov in podjetje uporabnik sta ponovno poudarila, da ju v glavnem skrbi, da bi z izključitvijo indijskih dobaviteljev iz trga Skupnosti naložitev kakršnih koli ukrepov zmanjšala splošno konkurenčnost na trgu Skupnosti za ta določen izdelek in nujno povzročila povišanje cen. Vendar pa je verjetno, kot je bilo ocenjeno v uvodni izjavi 103 začasne uredbe, da bo vpliv povišanja cene podobnega izdelka za končnega potrošnika minimalen. Nadalje je bilo ponovno omenjeno, da namen protidampinških ukrepov nikakor ni preprečiti vstop izdelkov iz Indije v Skupnost, ampak ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje, ki so bili moteni zaradi nepoštene trgovinske prakse. Končno se šteje, da stopnja ukrepov ni tolikšna, da bi izključila indijske proizvajalce iz trga Skupnosti.

(23)

Ker niso bile posredovane bistvene nove zadevne informacije ali argumenti, se potrdijo uvodne izjave 94 do 107 začasne uredbe.

(24)

Na podlagi razkritja začasnih ugotovitev so številne zainteresirane stranke trdile, da je raven dobička z 9,4 %, ki naj bi predstavljala finančno situacijo industrije Skupnosti brez škodljivega dampinga iz Indije, previsoka. Trdili so, da je običajna praksa zastaviti 5 % raven dobička za sektorje potrošnega blaga, kot je jeklo, tekstil in osnovne kemikalije. Nadalje so iste stranke zahtevale popolno razkritje uporabljene metodologije, po kateri je bil izračunan ta rezultat.

(25)

Kot je razloženo v uvodni izjavi 110 začasne uredbe, je 9,4 % dobiček rezultat utemeljene ocene, ugotovljene na osnovi številnih elementov; med drugim (i) dobička, ki ga je dosegla industrija Skupnosti leta 1999, ko je bil tržni delež dampinškega uvoza najnižji; (ii) takratnih tržnih pogojev; in (iii) celotne proizvodnje, ugotovljene na osnovi baze podatkov iz knjig družbe. Bazo podatkov sestavljajo računovodski podatki družbe, kot so jih prvič zbrale narodne centralne banke največjih industrializiranih dežel, tj. večine držav članic Evropske unije, ZDA in Japonske, ki sta jih nato po panogah združila Evropski odbor za urade centralnih bilančnih podatkov (ECCB) in Evropska komisija. Baza podatkov je bila posodobljena od začasnih na dokončne ugotovitve. Analiza posodobljenih podatkov, ki se nanaša na države članice EU, skupaj z ZDA in Japonsko, kaže, da je bil povprečni dobiček pred posebnimi postavkami za družbe v najbolj sorodnih gospodarskih panogah 7,5 % leta 2002, ki je zadnje leto, na voljo v bazi podatkov.

(26)

Vendar pa je nadalje treba pri določanju dobička, ki bi ga bilo mogoče doseči, če ne bi bilo dampinga, upoštevati vse elemente glede kakovosti in količine, ki so v tej zadevi pomembni. Zlasti ker je bilo to narejeno na podlagi uvodne izjave 110 začasne uredbe, je bila izvedena ustrezna preiskava o ravni dobička industrije Skupnosti za obdobje, ko je bil tržni delež dampinških uvozov najnižji (tj. 1999), in o vseh ostalih vzrokih in okoliščinah, ki bi lahko vplivali na reprezentativnost tega obdobja. Končno je treba pripomniti, da se zadevni izdelek uporablja za zahtevne naprave in mora izpolnjevati nekatere stroge parametre, zlasti v smislu električnega upora. To vključuje visoko kapitalno intenzivni proizvodni proces in stroške, ki niso zanemarljive višine za raziskave in razvoj. Dejstvo, da tehnologijo obvlada le omejeno število proizvajalcev na svetu, je nadaljnji pokazatelj, da izdelka nikakor ne gre uvrstiti med osnovno potrošno blago.

(27)

Ob upoštevanju vseh okoliščin in elementov se dokončno sklene, da je treba stopnjo dobička, ki lahko sprejemljivo predstavlja finančno situacijo industrije Skupnosti brez škodljivega dampinga iz Indije, nastaviti na 8 % za namene izračunavanja stopnje škode.

(28)

Kot posledica zgoraj navedenega in ugotovitev glede nelojalnega nižanja cen (glej uvodne izjave 15 do 17 zgoraj) ter ob upoštevanju popravljenega menjalnega tečaja (glej uvodno izjavo 11 zgoraj) se stopnja škode popravi, kot sledi:

(29)

Glede na zaključke v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti ter skladno s členom 9(4) osnovne uredbe se uvedejo dokončne protidampinške dajatve do višine ugotovljene dampinške stopnje, vendar ne višje, kot je stopnja škode, izračunana zgoraj.

(30)

Popravki dampinških stopenj in stopenj škode niso imeli vpliva na uporabo pravila o nižjih dajatvah. Zato se metodologija, ki se uporablja za ugotavljanje protidampinških stopenj dajatve ob upoštevanju vzporedno naloženih izravnalnih dajatev na uvoz istega izdelka iz Indije, kot je opisano v uvodnih izjavah 114 in 115 začasne uredbe, potrdi. Dokončne dajatve bodo, kot sledi:

(31)

Glede na velikost dampinških stopenj, ugotovljenih za proizvajalce – izvoznike v Indiji, in glede na stopnjo škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje za potrebno, da se varščine, položene za začasno protidampinško dajatev, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno poberejo v višini uvedenih dokončnih dajatev. Ker je dokončna dajatev nižja od začasne, bodo začasne varščine, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev, sproščene.

(32)

Individualne stopnje protidampinških dajatev, navedenih v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev v okviru te preiskave. Zatorej odražajo stanje, ki se je med preiskavo nanašalo na ti dve družbi. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvami na ravni države za „vse ostale“) veljajo tako izključno na uvoz izdelkov, ki imajo poreklo v zadevni državi in sta jih proizvedli ti dve družbi, torej poimensko navedeni pravni osebi. Za uvožene izdelke, ki so jih proizvedle druge družbe, ki v izvedbenem delu te uredbe niso poimensko navedene, vključno s subjekti, povezanimi s posebej navedenimi subjekti, ne veljajo te individualne stopnje dajatev, temveč stopnja dajatev, ki se uporablja za „vse ostale“.

(33)

Zahteve za uporabo teh individualnih protidampinških stopenj dajatev družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi vzpostavitve novega proizvodnega ali prodajnega subjekta) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji, in sicer skupaj s potrebnimi informacijami, zlasti o spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezane z npr. spremembo imena ali spremembo proizvodnega ali prodajnega subjekta. Po potrebi bo Uredba ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, za katerega veljajo individualne dajatve –

18.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/15

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

18.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/17

(1)

Uradna obvestila držav članic po členu 8(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1520/2000 navajajo, da celotni znesek prejetih vlog dosega 310 936 040 EUR, medtem ko razpoložljivi znesek za tranšo potrdil o nadomestilu za uporabo od 1. oktober 2004, kakor je navedeno v členu 8(4) Uredbe Komisije (ES) št. 1520/2000, znaša 114 000 000 EUR.

(2)

Koeficient znižanja se izračuna na podlagi člena 8(3) in (4) Uredbe (ES) št. 1520/2000. Tak koeficient je treba uporabiti za zneske, zahtevane v obliki potrdil o nadomestilih za uporabo od 1. oktober 2004, kakor je bilo določeno v členu 8(6) Uredbe Komisije (ES) št. 1520/2000 –

18.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/18

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (2), morajo intervencijske agencije z razpisom prodati maslo iz intervencijskih zalog in dodeliti pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Člen 18 navedene Uredbe predvideva, da je treba glede na ponudbe, prejete na vsak posamični razpis, določiti najnižjo prodajno ceno za maslo in najvišjo pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Navedeni člen nadalje določa, da cena in pomoč lahko nihata glede na predvideno uporabo masla, vsebnost maščob v maslu in postopek vdelave, ter da je lahko sprejeta odločitev, da se po razpisu ne dodeli nobena količina. V skladu s tem je treba določiti znesek (zneske) varščine za izvedbo predelave.

(2)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

18.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/20

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (2) morajo intervencijske agencije z razpisom prodati določene količine masla iz intervencijskih zalog in dodeliti pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Člen 18 navedene Uredbe predvideva, da je treba glede na ponudbe, prejete na vsak posamični razpis, določiti najnižjo prodajno ceno za maslo in najvišjo pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Navedeni člen nadalje določa, da cena in pomoč lahko nihata glede na predvideno uporabo masla, vsebnost maščob v maslu in postopek vdelave, ter da je lahko sprejeta odločitev, da se po razpisu ne dodeli nobena količina. V skladu s tem je treba določiti znesek (zneske) varščine za izvedbo predelave.

(2)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

18.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/22

(1)

Intervencijske agencije so v skladu s členom 21 Uredbe Komisije (ES) št. 2771/1999 z dne 16. decembra 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu masla in smetane (2) dale z odprtim razpisom za oddajo ponudb v prodajo določene količine mleka, ki so ga imele na zalogi.

(2)

Glede na ponudbe, ki so prispele na posamezen razpis, se v skladu s členom 24a Uredbe (ES) št. 2771/1999 določi najnižja prodajna cena ali pa se odloči, da se ne izbere nobenega ponudnika.

(3)

V luči prejetih ponudb se določi najnižja prodajna cena.

(4)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

18.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/23

(1)

V skladu s členom 26 Uredbe Komisije (ES) št. 2799/1999 z dne 17. decembra 1999 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede dodeljevanja pomoči za posneto mleko in za posneto mleko v prahu namenjeno za živalsko hrano in prodaje tega posnetega mleka v prahu (2), so intervencijske agencije razpisale stalni razpis za prodajo določenih količin posnetega mleka v prahu, uskladiščenega pri njih.

(2)

V skladu s členom 30 navedene uredbe je treba glede na ponudbe, prejete v okviru posamičnih razpisov, določiti najnižjo prodajno ceno, ali sprejeti odločitev, da se ne ugodi nobeni ponudbi. Poleg tega se določi tudi znesek varščine za izvedbo predelave, upoštevajoč razliko med tržno ceno posnetega mleka v prahu in najnižjo prodajno ceno.

(3)

Glede na prejete ponudbe se najnižja prodajna cena določi v spodaj navedenem znesku, v skladu s tem pa se določi tudi varščina za izvedbo predelave.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

18.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/24

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 429/90 z dne 20. februarja 1990 o dodelitvi z razpisom pomoči za zgoščeno maslo, namenjeno neposredni porabi v Skupnosti (2), odpirajo intervencijske agencije razpis za dodelitev pomoči za zgoščeno maslo. Člen 6 navedene uredbe predvideva, da je treba glede na ponudbe, prejete v okviru razpisa, določiti najvišji znesek pomoči za zgoščeno maslo z najnižjo vsebnostjo maščob 96 %, ali sprejeti odločitev, da se ne ugodi nobeni ponudbi. V skladu s tem je treba določiti tudi varščino za končno uporabo.

(2)

Glede na prejete ponudbe se najvišji znesek pomoči določi v spodaj navedenem znesku, v skladu s tem pa se določi tudi varščina za končno uporabo.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

18.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/25

(1)

Agencije za posredovanje so v skladu s členom 21 Uredbe Komisije (ES) št. 214/2001 z dne 12. januarja 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu posnetega mleka (2) dale z odprtim razpisom za oddajo ponudb v prodajo določene količine posnetega mleka v prahu, ki so ga imele na zalogi.

(2)

Glede na ponudbe, ki so prispele na posamezen razpis, se v skladu s členom 24a Uredbe (ES) št. 214/2001 določi najnižja prodajna cena ali pa se odloči, da se ne izbere nobenega ponudnika.

(3)

V luči prejetih ponudb se določi najnižja prodajna cena.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

18.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/26

(1)

Uredbi Komisije (ES) št. 2031/2001 (2) z dne 6. avgusta 2001 in (ES) št. 1789/2003 (3) z dne 11. septembra 2003 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (4) o tarifni in statistični nomenklaturi sta spremenili nomenklaturo za nekatero konzervirano sadje, sadne sokove in fero-krom, ki jo pokriva Uredba (ES) št. 2793/1999.

(2)

Prilogo k Uredbi (ES) št. 2793/1999 je torej treba spremeniti s pričetkom veljavnosti uredb (ES) št. 2031/2001 in (ES) št. 1789/2003.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(a)

za zaporedno št. 09.1813:

(b)

za zaporedno št. 09.1813:

(c)

za zaporedno št. 09.1827:

18.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/27

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1565/2004 je bil razpisan natečaj za izvozno nadomestilo za oves, proizveden na Finskem in Švedskem in namenjen za izvoz iz Finske in Švedske v vse tretje države, razen v Bolgarijo, Norveško, Romunijo in Švico.

(2)

Na podlagi kriterijev, določenih v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95, ni treba določiti najvišjega nadomestila.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

18.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/28

(1)

Uredba (ES) št. 1401/2002 je odprla tarifno kvoto za količino 3 828 ton, v protivrednosti oluščenega riža, za tržno leto 2004/2005.

(2)

Količine, za katere so bili vloženi zahtevki, presegajo razpoložljive količine. Zato je potrebno določiti odstotek znižanja za količine, navedene v zahtevkih –

18.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/29

18.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/31

(1)

V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi občasno na podlagi cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu, z upoštevanjem zgodovinskega odnosa med ceno prečiščenega bombaža na svetovnem trgu in ceno, preračunano za neprečiščen bombaž. Navedeni zgodovinski odnos je opredeljen v členu 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1591/2001 z dne 2. avgusta 2001 (3), o podrobnih pravilih za uporabo sistema pomoči za bombaž. Če cene na svetovnem trgu ni mogoče preračunati na ta način, mora temeljiti na zadnji določeni ceni.

(2)

V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi na osnovi proizvoda s posebnimi lastnostmi in z upoštevanjem najugodnejših ponudb in kotacij na svetovnem trgu med tistimi, ki se štejejo kot reprezentativne za realno tržno ceno. V ta namen se izračuna povprečje ponudb in kotacij na eni ali več evropskih borz za proizvod, dobavljen cif v pristanišče v Skupnosti iz različnih držav dobaviteljic, ki se štejejo kot najbolj reprezentativne v mednarodni trgovini. Vendar obstaja tudi možnost prilagoditve meril za določanje cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu zaradi razlik v kakovosti dobavljenega proizvoda glede na zadevne ponudbe in kotacije. Te prilagoditve so določene v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1591/2001.

(3)

Uporaba zgoraj navedenih meril je podlaga za ceno neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu, določene v tej uredbi –

18.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/32

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1612/2004 (3) določa uvozne dajatve v sektorju žit.

(2)

Člen 2(1) Uredbe (CE) št. 1249/96 določa, da se mora opraviti ustrezna prilagoditev, če se v obdobju uporabe uvoznih dajatev njihova izračunana povprečna vrednost razlikuje za 5 EUR/t od določene dajatve. Takšna razlika je dejansko nastala. Zato je treba prilagoditi uvozne dajatve, določene v Uredbi (ES) št. 1612/2004 –

18.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/35

(1)

Na podlagi Direktive 2001/18/ES je dajanje v promet proizvodov, ki vsebujejo ali so sestavljeni iz gensko spremenjenih organizmov ali so kombinacija gensko spremenjenih organizmov, predmet pisne privolitve s strani pristojnega organa države članice, kateremu je bila predložena prijava o dajanju navedenega proizvoda v promet v skladu s postopkom iz te direktive.

(2)

Podjetje Monsanto S.A. je predložilo prijavo o dajanju v promet gensko spremenjenega koruznega proizvoda (Zea mays L. linija NK603), ki bi se uporabljal kot vse koruze, razen za gojenje, pristojnemu organu Španije, ki ga je posredoval Komisiji in pristojnim organom drugih držav članic s pozitivnim mnenjem.

(3)

Pristojni organi drugih držav članic so podali ugovore k dajanju tega proizvoda v promet.

(4)

Evropska agencija za varno hrano, ki je bila ustanovljena z Uredbo (ES) 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varno hrano in postopkih, ki zadevajo varno hrano (2), je v mnenju z dne 25. novembra 2003 zaključila, da je Zea mays L. linija NK603 varna kot običajna koruza in da ni verjetno, da bi dajanje takšne koruze v promet za hrano, krmo ali predelavo škodovalo zdravju ljudi ali živali oz., v tem smislu, okolju.

(5)

Po pregledu vsakega od vloženih ugovorov z vidika Direktive 2001/18/ES, podatkov predloženih v prijavi in mnenja Evropske agencije za varno hrano se izkaže, da ni razlogov za domnevo, da bi dajanje Zea mays L. linije NK603 v promet škodovalo zdravju ljudi, živali ali okolju.

(6)

Proizvodu je potrebno določiti edinstven identifikator na podlagi Uredbe (ES) 1830/2003.

(7)

Naključni ali tehnično neizogibni sledovi gensko spremenjenih organizmov v proizvodih so izvzeti iz zahtev po označevanju in sledljivosti v skladu z vrednostmi praga, določenimi v Direktivi 2001/18/ES in Uredbi (ES) 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (3).

(8)

Ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za varno hrano ne obstajajo razlogi za določitev specifičnih pogojev v zvezi z rokovanjem ali pakiranjem proizvoda ter zaščito posebnih ekosistemov/okolij in/ali geografskih področij.

(9)

Pred dajanjem proizvoda v promet naj se izvedejo vsi potrebni ukrepi za zagotovitev označevanja in sledljivosti proizvoda v vseh stopnjah dajanja v promet, vključno z verifikacijo z ustrezno metodologijo odkrivanja.

(10)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, niso v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 30 Direktive 2001/18/ES, zato je Komisija predložila Svetu predlog v zvezi s temi ukrepi. Ker v roku določenem v členu 30(2) Direktive 2001/18/ES, Svet ni niti sprejel predlaganih ukrepov niti ni nakazal nasprotovanja tem ukrepom v skladu s členom 5(6) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4), mora zato te ukrepe sprejeti Komisija –

(a)

Kaseta 1:

Gen za sintazo 5-enolpiruvilšikimat-3-fosfata (epsps), ki izvira iz seva CP4 Agrobacterium sp. (CP4 EPSPS) in posreduje odpornost proti glifosatu in ki ga uravnava promotor riževega gena za aktin 1, zaključevalna zaporedja iz Agrobacterium tumefaciens ter zaporedja peptida za prehajanje kloroplasta iz gena epsps Arabidopsis thaliana.

(b)

Kaseta 2:

Gen za sintazo 5-enolpiruvilšikimat-3-fosfata (epsps), ki izvira iz seva CP4 Agrobacterium sp. (CP4 EPSPS) in posreduje odpornost proti glifosatu in ki ga uravnava izboljšani promotor 35S iz mozaičnega virusa cvetače, prekinjevalna zaporedja iz Agrobacterium tumefaciens ter zaporedja peptida za prehajanje kloroplasta iz gena epsps Arabidopsis thaliana.

(a)

časovno obdobje veljavnosti pisne privolitve bo 10 let;

(b)

edinstveni identifikator proizvoda bo MON-00603-6 v skladu s členom 2(2);

(c)

Brez poseganja v člen 25 Direktive 2001/18/ES bo imetnik privolitve na zahtevo pristojnih organov le-tem predložil na voljo kontrolne vzorce;

(d)

na oznaki ali na dokumentu, ki je priložen proizvodu, bo navedba besedila „Ta proizvod vsebuje gensko spremenjene organizme“ ali „Ta proizvod vsebuje gensko spremenjeno koruzo“ razen v primerih, ko druga zakonodaja Skupnosti določa vrednost praga, pod katero takšni podatki niso zahtevani;

(e)

Dokler proizvod ni odobren za dajanje v promet za namene gojenja, bo na oznaki ali na dokumentu, ki je priložen proizvodu, naveden izraz „ni za gojenje“.

(a)

mreže spremljanja, zlasti tiste, navedene v tabeli 1 načrta monitoringa v prijavi, zbirajo podatke, pomembne za splošno spremljanje proizvoda ter

(b)

da so te spremljevalne mreže privolile v posredovanje teh podatkov imetniku privolitve pred datumom oddaje poročila o monitoringu Komisiji in pristojnim organom držav članic v skladu z odstavkom 3.