31.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 280/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

31.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 280/3

(1)

Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 določa, da se lahko razlika med kotacijami oziroma cenami na svetovnem trgu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Pri določitvi nadomestil je treba upoštevati dejavnike iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob se izračuna na podlagi količine žit, potrebnih za njihovo proizvodnjo. Te količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V intervencijskem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje razmere na trgu žitaric, zlasti glede kotacij oziroma cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v zneskih, navedenih v prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

31.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 280/5

(1)

Člen 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se izvozno nadomestilo za žita, veljavno na dan vložitve prošnje za pridobitev izvoznega dovoljenja, na zahtevo uporablja za izvoz, opravljen v obdobju veljavnosti izvoznega dovoljenja. V tem primeru se lahko za nadomestilo uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2) dopušča določitev korekcijskega zneska za proizvode, navedene v členu 1(1)(c) Uredbe (EGS) št. 1766/92. Korekcijski znesek se določi v skladu z dejavniki postavljenimi v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(4)

Korekcijski znesek mora biti določen istočasno z nadomestilom in v skladu z enakim postopkom; v obdobju med dvema določitvama se lahko spremeni.

(5)

Iz uporabe navedenih določb sledi, da mora biti korekcijski znesek določen v znesku, navedenem v prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

31.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 280/7

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 se razlika med tečaji ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, določenih v členu 1 navedene Uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti, lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Nadomestila je treba določiti ob upoštevanju dejavnikov, navedenih v členu 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za slad je treba izračunati ob upoštevanju količine žit, potrebnih za proizvodnjo zadevnih proizvodov. Navedene količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje stanje na trgih žit in zlasti glede kotacij ali cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v višini, navedeni v Prilogi k Uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

31.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 280/9

(1)

V skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 je treba izvozno nadomestilo za žita na dan predložitve vloge za dovoljenje na prošnjo uporabiti za izvoz, ki naj se izvede v času veljavnosti dovoljenja. V tem primeru se za nadomestilo lahko uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in ukrepih, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (2), omogoča določitev korekcijskega zneska za nadomestilo za slad, naveden členu 1(1)(c) Uredbe (EGS) št. 1766/92. Navedeni korekcijski znesek se izračuna na podlagi podatkov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Iz zgoraj navedenih določb sledi, da je treba določiti korekcijski znesek v skladu s prilogo k Uredbi.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

31.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 280/11

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 1722/93 (3) določa pogoje za dodelitev proizvodnega nadomestila za škrob in nekatere proizvode iz škroba, pridobljene zlasti iz riža in lomljenega riža. Uredba Sveta (ES) št. 1785/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za riž (4) ne predvideva več možnosti za dodelitev tega nadomestila. Potrebno je torej umakniti določila v zvezi s to kategorijo škroba iz Uredbe (ES) št. 1722/1993 in sicer od 1. septembra 2004, datuma uveljavitve Uredbe (ES) št. 1785/2003.

(2)

Veljavnost potrdil za proizvodno nadomestilo za škrob, pridelan iz riža in lomljenega riža, mora biti zato omejena na 31. avgust 2004.

(3)

Metoda izračuna proizvodnega nadomestila se določi, v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1722/93, zlasti glede na tržno ceno koruze ob upoštevanju ravni cen pšenice. Za koruzo je potrebno to določilo še bolj natančno določiti glede na geografsko poreklo koruze in glede na določene omejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri ravni cen v primeru znatnega povišanja. Ker upoštevanje cene pšenice v preteklosti ni imelo vpliva na izračun zneska proizvodnega nadomestila, se ta referenca ukine.

(4)

Posebna določila za esterificirane in eterificirane škrobe so se izkazala za nesorazmerna, če je znesek proizvodnega nadomestila relativno majhen; zato je potrebno uvesti najvišji znesek, pod katerim ni treba izpolniti teh pogojev.

(5)

Zato je potrebno spremeniti Uredbo (ES) št. 1722/93.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

(1)

Naslov uredbe se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Uredba Komisije (EGS) št. 1722/93 z dne 30. junija 1993 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o proizvodnih nadomestilih v sektorju žit“.

(2)

V členu 1(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Proizvodno nadomestilo (v nadaljevanju ‚nadomestilo’) se lahko dodeli vsaki fizični ali pravni osebi, ki pri izdelavi izdelkov, naštetih v Prilogi 1, uporablja škrob iz pšenice, koruze in krompirja, ali nekatere izdelke iz teh škrobov.“.

(3)

Člen 3(2) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„2.   Nadomestilo za tono koruznega, pšeničnega, ječmenovega ali ovsenega škroba se izračuna na osnovi razlike, in pomnožene s koeficientom 1,60, med:

Za izračun razlike iz prvega pododstavka se uporabijo naslednja pravila:

Za škrob iz krompirja je lahko določeno drugačno nadomestilo zaradi upoštevanja minimalne cene iz člena 8(1) Uredbe (EGS) št. 1766/92. V tem primeru se izračun napravi na osnovi tržne cene koruze v Franciji iz točke (a) prvega pododstavka, z omejitvijo, določeno pri 115 % intervencijske cene.

V juliju, avgustu in septembru se cena koruze iz točke (a) prvega pododstavka zmanjša za razliko med intervencijsko ceno pšenice, veljavno junija, in tisto, ki velja julija, razen če je cena koruze iz točke (a) prvega pododstavka že enaka tisti, ki velja za nov pridelek.“.

(4)

V členu 9(2) se prvi odstavek dopolni z naslednjim besedilom:

„Vendar, ko je znesek proizvodnega nadomestila nižji od 16 evrov na tono škroba, to zagotovilo ni potrebno in tudi ukrepi nadzora in kontrole, predvideni v členu 10 te uredbe, se ne izvajajo.“.

(5)

Priloga II se spremeni:

31.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 280/13

(1)

Odločba 2004/619/ES spreminja uvozni režim za oluščeni in dobro brušeni riž v Skupnost. Odločbi 2004/617/ES in 2004/618/ES določata pogoje za uvoz riža basmati. Zaradi te spremembe režima je treba spremeniti Uredbo (ES) št. 1785/2003. Da bi omogočili uporabo teh odločb s 1. septembrom 2004, kot to določata z navedenima odločbama potrjena Sporazuma, je treba v prehodnem obdobju, ki se izteče na datum začetka veljavnosti sprememb navedene uredbe, najkasneje pa do 30. junija 2005, odstopiti od Uredbe (ES) št. 1785/2003.

(2)

Odločbi 2004/617/ES in 2004/618/ES sicer predvidevata prehoden režim za uvoz riža basmati, dokler se ne vzpostavi dokončen uvozni režim za ta riž. Treba je določiti posebna prehodna pravila.

(3)

Če se želi uveljavljati uvozno dajatev nič, mora biti riž basmati sorte, določene v sporazumih. Da bi zagotovili, da riž basmati, uvožen po ničelni stopnji, res ustreza tem značilnostim, morajo zanj pristojni organi izdati potrdilo o pristnosti.

(4)

Da bi se izognili goljufijam, je treba določiti mehanizme za preverjanje sorte deklariranega riža basmati.

(5)

Prehodni uvozni režim za riž basmati predvideva posvetovalni postopek z državo izvoznico v primeru motenj na trgu in morebitno uporabo polne dajatve, če se po koncu posvetovanj ne bi našla ustrezna rešitev. Ustrezno je opredeliti, od kdaj se lahko šteje, da obstajajo motnje na trgu.

(6)

Po vzpostavitvi prehodnega režima je treba razveljaviti Uredbo Komisije (ES) št. 1503/96 z dne 29. julija 1996 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3072/95 glede uvoznih dajatev za riž (5).

(7)

Uvozne dajatve za oluščeni in dobro brušeni riž iz člena 11(2) Uredbe (ES) st. 1785/2003 so podlaga za izračun znižanih uvoznih dajatev iz Uredbe Komisije (ES) št. 638/2003 z dne 9. aprila 2003 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2286/2002 in Sklepa Sveta (ES) 2001/822/ES glede dogovorov, ki se uporabljajo za uvoze riža s poreklom iz afriških, karibskih in pacifiških držav (države AKP) ter čezmorskih držav in ozemelj (ČDO) (6), iz Uredbe Komisije (EGS) št. 862/91 z dne 8. aprila 1991 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 3491/90 o uvozu riža s poreklom iz Bangladeša (7) in iz Uredbe Sveta (ES) št. 2184/96 z dne 28. oktobra 1996 o uvozu riža, ki izvira in prihaja iz Egipta v Skupnost (8). Višino uvoznih dajatev, določeno s to uredbo, je treba začasno vzeti za osnovo za izračun znižanih dajatev za zadevne proizvode.

(8)

Upravljalni odbor za žita v roku, ki ga je določil njegov predsednik, ni izdal mnenja –

(a)

v polju 8 navedbo države porekla in navedbo „da“, označeno s križcem;

(b)

v polju 20 eno od navedb iz Priloge II.

(a)

dokazilo, da je vlagatelj fizična ali pravna oseba, ki je vsaj dvanajst mesecev opravljala trgovinsko dejavnost v sektorju riža, in da je registriran v državi članici, kjer se vlaga zahtevek;

(b)

potrdilo o pristnosti proizvoda, ki ga je izdal pristojni organ države izvoznice iz Priloge III.

(a)

v polju 8 navedbo države porekla in navedbo „da“, označeno s križcem;

(b)

v polju 20 eno od navedb iz Priloge V.

(a)

najkasneje v dveh delovnih dneh po zavrnitvi količine, za katere so bili zahtevki za uvozna dovoljenja za riž basmati zavrnjeni, z navedbo datuma in razlogov za zavrnitev, oznake KN, države porekla, organa, ki naj bi dovoljenje izdal, in številke potrdila o pristnosti, kot tudi imena in naslova imetnika;

(b)

najkasneje v dveh delovnih dneh po izdaji količine, za katere so bila uvozna dovoljenja za riž basmati izdana, z navedbo datuma, oznake KN, države porekla, organa, ki je dovoljenje izdal, in številke potrdila o pristnosti, kot tudi imena in naslova imetnika;

(c)

v primeru razveljavitve dovoljenja najkasneje v dveh delovnih dneh po razveljavitvi količine, za katere so bila uvozna dovoljenja razveljavljena, kot tudi imena in naslove imetnikov razveljavljenih dovoljenj;

(d)

zadnji delovni dan vsakega meseca, ki sledi mesecu sprostitve v prosti promet, količine, ki so bile dejansko sproščene v prosti promet z navedbo oznake KN, države porekla, organa, ki je dovoljenje izdal in številke potrdila o pristnosti.

31.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 280/23

(1)

V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1260/2001 se lahko dodelijo proizvodna nadomestila za proizvode, naštete v členu 1(1)(a) in (f) te Uredbe, za sirupe, naštete v točki (d) tega odstavka, in kemično čiste fruktoze z oznako 1702 50 00 kot vmesni proizvod, ki so v enem od položajev iz člena 23(2) Pogodbe in se uporabljajo za izdelavo nekaterih proizvodov v kemični industriji.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1265/2001 z dne 27. junija 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 o dodeljevanju proizvodnih nadomestil za nekatere sladkorne proizvode, ki se uporabljajo v kemični industriji (2), predvideva, da se ta nadomestila določijo na podlagi nadomestila, določenega za beli sladkor.

(3)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1265/2001 predvideva, da se proizvodno nadomestilo za beli sladkor določa mesečno za obdobja, ki se vsak mesec začnejo s prvim dnem v mesecu.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

31.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 280/24

31.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 280/26

(1)

Odločba Komisije 2003/804/ES z dne 14. novembra 2003 o določitvi pogojev v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in izdajanjem spričeval za uvoz mehkužcev, njihovih iker in gamet za nadaljnje gojenje, vzrejo, ponovno nasaditev ali prehrano ljudi (2), določa posebne pogoje za zdravstveno varstvo živali pri uvozu živih mehkužcev v Skupnost iz tretjih držav.

(2)

Treba je upoštevati, da predstavlja uvoz majhnih količin mehkužcev, pogosto zelo kakovostnih proizvodov, neposredno za prodajo na drobno veleblagovnicam in restavracijam, manjše tveganje za zdravstveno varstvo živali, saj te pošiljke niso namenjene nadaljnjemu gojenju, vzreji ali ponovni nasaditvi v vodah Skupnosti.

(3)

Zahteve Direktive Sveta 91/492/EGS z dne 15. julija 1991 o zdravstvenih pogojih za proizvodnjo in dajanje živih mehkužcev na trg (3) in Direktive Sveta 91/493/EGS z dne 22. julija 1991 o zdravstvenih pogojih za proizvodnjo in dajanje ribiških proizvodov na trg (4) določajo ustrezno raven zdravstvenega varstva živih školjk, zapakiranih v pakete velikosti, primerne za prodajo na drobno restavracijam ali neposredno potrošnikom, pod pogojem, da školjke ne pridejo v stik z vodami Skupnosti. Dodatna veterinarska spričevala za takšne pošiljke niso potrebna.

(4)

Treba je upoštevati tudi možnost, da se lahko uvožene žive mehkužce, ki ne bi v celoti ustrezali zahtevam iz člena 3 Odločbe 2003/804/ES za primere, ko so mehkužci namenjeni za nadaljnjo predelavo, usmeri v uvozne centre, odobrene v skladu s členom 8 Odločbe 2003/804/ES, in se jih zapakira v pakete takšne velikosti, ki je primerna za prodajo na drobno restavracijam ali neposredno potrošnikom. V takšnih primerih uvoženi mehkužci ne pridejo v neposreden stik z naravnimi vodami Skupnosti.

(5)

Žive školjke je treba obravnavati kot žive vodne živali, kadar so namenjene za nadaljnjo vzrejo in proizvodnjo, lahko pa se jih obravnava tudi kot proizvode, kadar so namenjene za takojšnjo prehrano ljudi, razen če se jih v tem primeru prevaža v živem stanju, da se ohrani svežost. Vendar morajo biti pri veterinarskih pregledih vse žive školjke pregledane v prostorih, ki so odobreni za ravnanje s proizvodi živalskega porekla in so bolj primerni za ravnanje s takšnimi pošiljkami.

(6)

Žive školjke, uvožene iz tretjih držav, morajo biti zato veterinarsko pregledane v skladu z Direktivo Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (5).

(7)

Uredba Komisije (ES) št. 282/2004 z dne 18. februarja 2004, ki uvaja dokument za izjavo o živalih, ki v Skupnost vstopajo iz tretjih držav (6), in ki uvaja dokument za veterinarske preglede teh živali, je nadomestila Odločbo Komisije 92/527/EGS (7). Kadar so žive školjke namenjene za vzrejo ali proizvodnjo, je potrebno izvesti nadzorni postopek iz člena 8 Direktive 97/78/ES, Skupni veterinarski vstopni dokument Uredbe Komisije (ES) 282/2004 pa mora ustrezno izpolniti uradni veterinar.

(8)

Kadar so žive školjke uvožene in namenjene za prehrano ljudi, je treba uporabiti Skupni veterinarski vstopni dokument, določen v Uredbi Komisije (ES) št. 136/2004, z dne 22. januarja 2004, o postopkih za veterinarske preglede izdelkov iz tretjih držav na mejnih kontrolnih točkah Skupnosti (8), ustrezno pa ga mora izpolniti uradni veterinar.

(9)

Da ne bi po nepotrebnem prekinjali uvoz, upoštevajoč majhno tveganje za zdravstveno varstvo živali, ki ga takšne pošiljke predstavljajo, je treba nadzorni postopek, določen v členu 6 Odločbe 2003/804/ES, ustrezno spremeniti, Prilogo IV pa črtati.

(10)

Ukrepi, predvideni v tej odločbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za živilsko verigo in zdravje živali –

(1)

Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Pogoji, povezani z uvozom živih mehkužcev, namenjenih za prehrano ljudi

1.   Države članice dovolijo na svoje ozemlje uvažati mehkužce, ki so namenjeni za nadaljnjo obdelavo pred uporabo za prehrano ljudi, le če pošiljka:

2.   Države članice dovolijo na svoje ozemlje uvažati žive mehkužce, ki so namenjeni za takojšnjo prehrano ljudi, le, če imajo mehkužci poreklo tretjih držav in prihajajo iz obratov, ki so odobreni v členu 9 Direktive 91/492/EGS in v členu 11 Direktive 91/493/EGS, in ki izpolnjujejo zahteve v zvezi z izdajanjem javnozdravstvenih spričeval, ki so določene v omenjenih direktivah;

(2)

Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Nadzorni postopki

1.   Žive školjke, uvožene iz tretjih držav, so veterinarsko pregledane na mejni kontrolni točki v državi članici, v katero prispejo, v skladu s členom 8 Direktive 97/78/ES.

2.   Kadar gre za žive mehkužce, njihove ikre in gamete, uvožene v Skupnost za nadaljnje gojenje, vzrejo ali ponovno nasaditev, se ustrezno izpolni Skupni veterinarski vstopni dokument Uredbe komisije (ES) 282/2004.

3.   Kadar gre za žive mehkužce, uvožene v Skupnost za takojšnjo prehrano ljudi ali za nadaljnjo predelavo pred uporabo za prehrano ljudi, se ustrezno izpolni Skupni veterinarski vstopni dokument Uredbe (ES) 136/2004.“

(3)

Priloga II se nadomesti z besedilom v Prilogi k tej odločbi.

(4)

Priloga IV se črta.

(5)

Besedilo v točki A.2 Priloge V se nadomesti z:

31.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 280/34

(1)

Komisija je 7. decembra 1999 sprejela Odločbo 1999/815/ES (2) na podlagi člena 9 Direktive 92/59/EGS (3), s katero se zahteva, da države članice prepovejo dajanje na trg igrače in predmete za nego otrok, namenjene za to, da jih dajejo v usta otroci, mlajši od treh let, in izdelane iz mehkega PVC, vsebujočega eno ali več snovi diizononil ftalat (DINP), di(2-etilheksil) ftalat (DEHP), dibutil ftalat (DBP), diizodecil ftalat (DIDP), di-n-oktil ftalat (DNOP) in butilbenzil ftalat (BBP).

(2)

Veljavnost Odločbe 1999/815/ES je bila omejena na tri mesece v skladu z določbo člena 11(2) Direktive 92/59/EGS. Zato bi morala Odločba prenehati veljati 8. marca 2000.

(3)

Pri sprejemanju Odločbe 1999/815/ES je bilo po potrebi predvideno podaljšanje njene veljavnosti. Veljavnost ukrepov, sprejetih z Odločbo 1999/815/ES, je bila z več odločbami podaljšana vsakič za dodatno obdobje treh mesecev, nazadnje za dodatno obdobje šestih mesecev, ki se zdaj izteče 20. avgusta 2004.

(4)

Na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 z dne 23. marca 1993 o oceni in nadzoru tveganja, ki ga predstavljajo obstoječe snovi (4), je prišlo do pomembnega razvoja pri validaciji preskusnih metod migracije ftalatov, oceni varnosti nadomestnih snovi in celostni oceni tveganja teh ftalatov. Parlament in Svet preučujeta trajne ukrepe za obravnavanje tveganj, ki jih predstavljajo zadevni izdelki, vendar je za posvet o zadevi potrebno več časa, zlasti zato, da se upoštevajo vsa nova znanstvena spoznanja.

(5)

Do sprejetja trajnih ukrepov Parlamenta in Sveta in za zagotovitev ciljev Odločbe 1999/815/ES in njenih podaljšanj je treba ohraniti prepoved dajanja zadevnih izdelkov na trg.

(6)

Nekatere države članice Odločbo 1999/815/ES izvajajo z ukrepi, ki so se uporabljali do 20. avgusta 2004. Zato je treba zagotoviti podaljšanje veljavnosti teh ukrepov.

(7)

Zato je treba podaljšati veljavnost Odločbe 1999/815/ES, da bi se zagotovilo, da vse države članice vzdržujejo prepoved, predvideno s to odločbo.

(8)

Člen 13(2) Direktive 2001/95/ES, ki je razveljavil in nadomestil Direktivo 92/59/ES z dne 15. januarja 2004, navaja, da veljajo odločbe Komisije, s katerimi se zahteva, da države članice sprejmejo ukrepe za preprečitev resnih tveganj, ki jih predstavljajo nekateri izdelki, za obdobja, ki niso daljša od enega leta, in se lahko potrdijo za dodatna obdobja, od katerih nobeno ni daljše od enega leta. Odločbo 1999/815/ES je primerno podaljšati za obdobje treh mesecev, da bi se omogočilo dovolj časa za napredovanje trajnih ukrepov iz uvodne navedbe (4) in hkrati zagotovilo možnost pravočasne ponovne preučitve veljavnosti Odločbe.

(9)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 15 Direktive 2001/95/ES –

31.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 280/36

(1)

V odgovor klasični prašičji kugi v nekaterih državah članicah, je Komisija med drugim sprejela Odločbo 2003/526/ES z dne 18. julija 2003 o zaščitnih ukrepih v zvezi s klasično prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (2), ki so določile nekatere dodatne ukrepe za nadzor nad boleznijo.

(2)

Razmere glede klasične prašičje kuge v Saarlandu, v Nemčiji, so se močno izboljšale. Zato izvajanje ukrepov, sprejetih z Odločbo 2003/526/ES v zvezi s Saarlandom, ni več potrebno.

(3)

Na Slovaškem so nedavno odkrili primer klasične prašičje kuge pri divjih prašičih v okraju Lučenec, kjer pred tem ni bilo znakov pojava bolezni.

(4)

Odločba 2003/526/ES mora biti zato ustrezno spremenjena.

(5)

Ukrepi, predvideni v tej odločbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za živilsko verigo in zdravje živali –

(1)

v delu I, v točki 1 Nemčija, v odstavku C se izbriše Saarland;

(2)

besedilo dela II se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Območja na Slovaškem omenjena v členih 2, 3, 5, 7 in 8:

Okrajna uprava za veterino in prehrano Trnava (zajema okraje Piešťany, Hlohovec in Trnava); Levice (zajema okraj Levice); Nitra (zajema okraja Nitra in Zlaté Moravce); Topoľčany (zajema okraj Topoľčany); Nové Mesto nad Váhom (zajema okraj Nové Mesto nad Váhom); Trenčín (zajema okraja Trenčín in Bánovce nad Bebravou); Prievidza (zajema okraja Prievidza in Partizánske); Púchov (zajema okraja Púchov in Ilava); Žiar nad Hronom (zajema okraje Žiar nad Hronom, Žarnovica in Banská Štiavnica); Zvolen (zajema okraja Zvolen in Detva); Banská Bystrica (zajema okraja Banská Bystrica in Brezno); Lučenec (zajema okraja Lučenec in Poltár).“