19.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/1

(1)

Dne 19. februarja 2004 je Komisija z Uredbo (ES) št. 306/2004 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz polietilentereftalata („PET“) v Skupnost, s poreklom iz Avstralije, Ljudske republike Kitajske in Pakistana („zadevne države“).

(2)

Treba je opozoriti, da je obdobje preiskave dampinga in škode („OP“) obsegalo obdobje od 1. aprila 2002 do 31. marca 2003. Proučevanje trendov pomembnih za analizo škode je obsegalo obdobje od 1. januarja 1999 do konca OP („zadevno obdobje“).

(3)

Treba je opozoriti, da je bil vmesni pregled v zvezi z uvozom PET s poreklom iz Republike Koreje in Tajvana začet na podlagi obvestila, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije dne 22. maja 2003 (3).

(4)

Po uvedbi začasnih protidampinških dajatev za uvoz PET-a iz zadevnih držav so vse stranke prejele razkritje dejstev in premislekov, na katerih je temeljila začasna uredba. Vsem strankam je bilo odobreno obdobje, v katerem naj podajo stališča v povezavi s tem razkritjem.

(5)

Nekatere zainteresirane stranke so predložile pisne pripombe. Strankam je bila na zahtevo dana tudi možnost za ustno zaslišanje. Komisija je iskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne. Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile stranke, so bile začasne ugotovitve ustrezno spremenjene, kjer se je to štelo za primerno.

(6)

Nadalje so službe Komisije razkrile vsa bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala priporočiti uvedbo dokončnih protidampinških dajatev in dokončnega pobiranja znaskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Zainteresiranim strankam je bilo po tem razkritju odobreno obdobje, v katerem naj podajo stališča. Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile stranke, je bil predlog za dokončno protidampinško dajatev ustrezno spremenjen, kjer se je to štelo za primerno.

(7)

Treba je opozoriti, da je v uvodni izjavi 14 začasne uredbe zadevni izdelek definiran kot polietilentereftalat z viskoznim številom 78 ml/g ali več po standardu ISO 1628-5, trenutno razvrščen pod oznako KN 3907 60 20 in s poreklom iz zadevnih držav.

(8)

Poleg tega je v uvodni izjavi 18 začasne uredbe navedeno, da je Komisija ugotovila, da sta PET, proizveden v industriji Skupnosti in prodan na trgu Skupnosti, ter PET, proizveden v zadevnih državah in izvožen v Skupnost, podobna izdelka, saj ni našla nobenih razlik med osnovnimi fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi in uporabami različnih obstoječih vrst PET-a.

(9)

Če ni pripomb glede opredelitve zadevnega izdelka in podobnega izdelka, se potrdijo vsebina in začasni zaključki uvodnih izjav 14 in 18 začasne uredbe.

(10)

Splošna metodologija, ki se uporablja za ugotavljanje, ali gre pri uvozu zadevnega izdelka v Skupnost za damping, je opisana v uvodnih izjavah 19 do 34 začasne uredbe.

(11)

Ob odsotnosti pripomb se potrdijo začasne ugotovitve glede normalne vrednosti, kot je določena v uvodnih izjavah 20 do 27 začasne uredbe.

(12)

Več podjetij je dokazovalo, da so menjalni tečaji, ki jih je Komisija uporabljala v svojih začasnih ugotovitvah, nepravilni, niso prihajali iz zanesljivega javnega vira, in trdilo, da morajo ti menjalni tečaji prihajati iz uradnega preverljivega vira.

(13)

Te trditve so bile temeljito preiskane in po preverjanju je bilo ugotovljeno, da je prišlo do nekaterih napak pri menjalnih tečajih, ki jih je uporabljala Komisija v svojih začasnih ugotovitvah. Zato so bili izračuni revidirani na podlagi mesečnega povprečja menjalnih tečajev, ki jih objavlja (i) Komisija za vse menjave, ki vključujejo evro (EUR); (ii) Ameriška centralna banka za vse menjave med ameriškim dolarjem (USD), kitajskim juanom (CNY) in hongkonškim dolarjem (HKD); in (iii) Kitajska centralna banka za menjave med HKD in CNY. Vsi ti menjalni tečaji se uporabljajo, tako kot so se uporabili v začasnih izračunih, na podlagi mesečnih povprečnih menjalnih tečajev, ki veljajo v mesecu, ko je izdana prodajna faktura.

(14)

Ob odsotnosti pripomb glede osnove, na kateri so bile primerjane normalne vrednosti in izvozne cene, se potrdi uvodna izjava 30 začasne uredbe.

(15)

Ob odsotnosti pripomb se potrdijo uvodne izjave 31 do 34 začasne uredbe glede metodologije, ki se uporablja za izračun stopnje dampinga.

(16)

Samo eden od dveh sodelujočih proizvajalcev-izvoznikov je predložil stališča po uvedbi začasnih ukrepov.

(17)

Ob odsotnosti pripomb se potrdijo začasne ugotovitve glede normalne vrednosti, kot je določena v uvodni izjavi 36 začasne uredbe.

(18)

Ob odsotnosti drugih pripomb, poleg tistih omenjenih v zgornjih uvodnih izjavah 12 in 13, se potrdi metodologija, ki je opisana v uvodni izjavi 37 začasne uredbe.

(19)

En proizvajalec-izvoznik je trdil, da Komisija v svojih začasnih ugotovitvah ni upoštevala različnih dodatkov zaradi poprodajne tehnične pomoči in stroškov trženja. Trditev glede tehnične pomoči je bila sprejeta po preverjanju v skladu s členom 2(10)(h) osnovne uredbe. Trditev glede stroškov trženja je bila sprejeta po preverjanju v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe.

(20)

Ob odsotnosti pripomb se potrdijo ugotovitve v uvodnih izjavah 39 do 41 začasne uredbe glede metodologije, ki se uporablja za izračun stopnje dampinga.

(21)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na mejah Skupnosti, so:

(22)

Oba sodelujoča proizvajalca-izvoznika sta po uvedbi začasnih ukrepov predložila stališča, kjer sta trdila, da ju ne bi smeli obravnavati kot dve ločeni, čeprav povezani stranki, temveč, na podlagi njunega odnosa, kot enotnega proizvajalca-izvoznika in da je posledično potrebno narediti samo en dampinški izračun.

(23)

Ta zahteva je bila podrobno proučena na podlagi argumentov, ki sta jih razvila ta dva proizvajalca-izvoznika po začasnih ugotovitvah.

(24)

Ugotovljeno je bilo, da so posebne značilnosti odnosa med zadevnima podjetjema in zelo tesne povezave med njunim delovanjem takšne, da jih razlikuje od tipične situacije dveh povezanih podjetij. Upoštevane so bile zlasti znatne finančne povezave med obema proizvajalcema-izvoznikoma, dejstvo, da zadevni izdelek prodajata pod isto blagovno znamko, dejstvo, da imata skupne upravne prostore in organizacijo, kot tudi oddelek za trženje. Poleg tega imata v glavnem skupne uslužbence in direktorje ter skupni načrt proizvodnje. Kombinacija vseh teh elementov se smatra kot zadostna, da se pod temi posebnimi okoliščinami oba proizvajalca-izvoznika obravnava kot enoten proizvajalec-izvoznik v pakistanski PET dejavnosti, namesto kot dve ločeni podjetji. Zaradi vseh teh elementov je bilo sprejeto stališče, da je zahteva upravičena.

(25)

Na podlagi zgoraj navedenega je bila splošna metodologija, opisana v uvodnih izjavah 20 do 34 začasne uredbe, uporabljena za enotnega proizvajalca-izvoznika, metodologija, opisana v uvodnih izjavah 43 in 44 začasne uredbe, pa je bila revidirana.

(26)

Komisija je za enotnega proizvajalca-izvoznika najprej ugotovila, ali je njegova skupna domača prodaja zadevnega izdelka reprezentativna v primerjavi z njegovo skupno izvozno prodajo v Skupnost. Skladno s členom 2(2) osnovne uredbe se domača prodaja smatra za reprezentativno, če je celotni domači obseg prodaje vsakega proizvajalca-izvoznika vsaj 5 % njegovega celotnega izvoznega prodajnega obsega v Skupnosti.

(27)

Nadalje je Komisija identificirala tiste vrste PET-a, ki jih doma prodaja enotni proizvajalec-izvoznik, ki je imel skupno reprezentativno domačo prodajo, in ki so identične ali neposredno primerljive z vrstami, ki se prodajajo za izvoz v Skupnost.

(28)

Za vsako vrsto, ki jo enotni proizvajalec-izvoznik prodaja na domačem trgu, za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto PET-a, ki se prodaja za izvoz v Skupnost, je bilo ugotovljeno, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za potrebe člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste PET-a se je zdela dovolj reprezentativna, če je skupni domači obseg prodaje te vrste PET-a v OP predstavljal 5 % ali več skupnega obsega prodaje primerljive vrste PET-a izvoženega v Skupnost.

(29)

Narejena je bila tudi presoja, ali je mogoče za domačo prodajo vsake vrste PET-a smatrati, da je bila narejena v običajnem poteku trgovanja, tako da je bil ugotovljen delež dobičkonosnih prodaj neodvisnim strankam obravnavane vrste PET-a, skladno z uvodnimi izjavami 23 in 24 začasne uredbe.

(30)

Kjer ni bilo mogoče uporabiti domačih cen za posamezno vrsto, ki jo prodaja enotni proizvajalec-izvoznik, je morala biti uporabljena konstruirana normalna vrednost.

(31)

Posledično, skladno s členom 2(3) osnovne uredbe, je bila normalna vrednost konstruirana tako, da so bili, po potrebi prilagojenemu tehtanemu povprečju proizvodnih stroškov izvoznih vrst, prišteti razumni zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu „PSA stroški“) ter za razumno stopnjo dobička. V ta namen je Komisija presodila, ali so podatki o PSA stroških in dobičku enotnega proizvajalca-izvoznika na domačem trgu zanesljivi.

(32)

Dejanski domači PSA stroški so bili ugotovljeni kot zanesljivi, če je bil skupni obseg domače prodaje enotnega proizvajalca–izvoznika reprezentativni v primerjavi z obsegom izvozne prodaje v Skupnost. Domača stopnja dobička je bila ugotovljena na podlagi domače prodaje tistih vrst, ki so bile prodane v običajnem poteku trgovanja. V ta namen je bila uporabljena metodologija iz uvodne izjave 23 začasne uredbe.

(33)

Za dve vrsti PET-a, ki ga izvaža enotni proizvajalec-izvoznik, je Komisija lahko določila normalno vrednost na podlagi plačanih in plačljivih cen v običajnem poteku trgovanja z neodvisnimi strankami na domačem trgu, skladno s členom 2(1) osnovne uredbe. Za tri vrste PET-a, za katere je bilo ugotovljeno, da domača prodaja ni reprezentativna, je bila uporabljena konstruirana normalna vrednost, skladno s členom 2(3) osnovne uredbe.

(34)

Vsa prodaja zadevnega izdelka enotnega proizvajalca-izvoznika na trgu Skupnosti je bila neodvisnim strankam v Skupnosti. Posledično je bila izvozna cena določena skladno s členom 2(8) osnovne uredbe, na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih cen.

(35)

Da bi zagotovili pravično primerjavo, so bile skladno s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevane razlike med faktorji, ki so dokazano vplivale na cene in primerljivost cen. Na tej podlagi so bile odobrene olajšave za razlike v stroških prevoza, zavarovanja in ravnanja, provizijah, kreditih in drugih faktorjih.

(36)

Kot predpisuje člen 2(11) osnovne uredbe, je bila tehtana povprečna normalna vrednost za vsako vrsto zadevnega izdelka, ki ga je v Skupnost izvozil enotni proizvajalec-izvoznik, primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno za vsako ustrezno vrsto zadevnega izdelka.

(37)

Stopnja dampinga, izražena kot odstotek uvozne cene CIF na mejah Skupnosti, je bila v luči zgoraj opisanih vprašanj pregledana in njena vrednost postavljena na 1,6 %, tj. pod de minimis pragom, kot je določen v členu 9(3) osnovne uredbe.

(38)

Štiri podjetja, ki jim nista bili odobreni ne TGO ne individualna obravnava („IO“), so predložila stališča, kjer so ponovila trditve, omenjene v uvodnih izjavah 57 do 73 začasne uredbe. Vendar nobeno od njih ni predložilo dokazov, ki bi vodila v nasprotne zaključke, kot so ta v začasni uredbi. Zato se potrdijo odločitev, da se tem štirim sodelujočim proizvajalcem-izvoznikom ne odobri TGO, in ugotovitve v zgoraj omenjenih uvodnih izjavah začasne uredbe.

(39)

Po prejemu pripomb ni bilo mogoče izračunati individualne stopnje za eno od podjetij, ki mu je bila odobrena le IO, saj se njegov izvoz zadevnega izdelka v EU v času OP ni štel za trgovinsko znatne količine. Drugo podjetje, ki mu je bila odobrena IO in katerega zahteva za TGO je bila zavrnjena na podlagi neizpolnjevanja kriterija 2 iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, je tudi predložilo stališča, v katerih je ponovno zahteval odobritev TGO. Vendar ni bilo predloženih dodatnih dokazov takšne narave, ki bi nasprotovali zaključkom iz začasne uredbe. Posledično se za to podjetje potrdi zaključek iz uvodne izjave 68 začasne uredbe.

(40)

Eno od štirih podjetij, ki jim nista bila odobreni ne TGO ne IO, je kljub temu trdilo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za odobritev IO. Toda glede na to, da niso bili podani nobeni novi dokazi, se potrdi zaključek iz uvodne izjave 76 in zahteva se zavrne.

(41)

Proizvajalci-izvozniki so ponovili svoj ugovor na izbiro Združenih držav Amerike („ZDA“) kot analogne države. Njihovi glavni argumenti so bili razlika v kulturnem in gospodarskem razvoju, razlike v stroških in dejstvo, da bi bili državi kot sta Pakistan in Republika Južna Koreja („Koreja“) mnogo bolj primerni kot ZDA.

(42)

Kot prvo, razlike v kulturnem razvoju se pri izboru analogne države smatrajo za nepomembne, saj naj bi analogna država odsevala razmere tržnega gospodarstva, in ne primerljivih stopenj kulturnega razvoja.

(43)

Glede uporabe države z drugačnim gospodarskim razvojem je treba omeniti, da v skladu z opredelitvijo država z netržnim gospodarstvom ali država v prehodu nima enakih gospodarskih značilnosti kot država s tržnim gospodarstvom. Takšna razlika v gospodarskem razvoju med analogno državo in državo z netržnim gospodarstvom ali državo v prehodu ni nenavadna. To pa ne preprečuje izbora ZDA kot analogne države, dokler se smatra za bolj primerno.

(44)

Glede razlike v stroških opozarjamo, da ni bila ugotovljena nobena pomembna razlika med cenami, ki jih proizvajalci v ZDA in LRK plačujejo za glavno surovino (PTA), ki predstavlja najpomembnejši del stroškov proizvodnje PET-a.

(45)

Nekateri proizvajalci-izvozniki so poudarili dejstvo, da so stroški dela v ZDA mnogo višji kot v LRK, medtem ko so stroški dela v Pakistanu in Koreji bolj primerljivi s kitajskimi stroški dela. V teh okoliščinah so ti proizvajalci menili, da bi bila Pakistan ali Koreja bolj primerni analogni državi kot ZDA.

(46)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 43 zgoraj, je mogoče državi z netržnim gospodarstvom ali državi v prehodu za analogno državo izbrati državo z drugačno stopnjo gospodarskega razvoja. Na podoben način se stroški dela, ki odražajo stanje gospodarskega razvoja države, sami po sebi ne smatrajo za ustrezen kriterij. V tem primeru, z vidika izredno majhnega deleža stroškov dela v celotnih stroških proizvodnje (tj. manj kot 3 % celotnih stroškov proizvodnje) v primerjavi s stroški PTA-ja (več kot 60 % celotnih stroškov proizvodnje), se ta kriterij ni smatral za dovolj pomembnega, da bi izbrali Pakistan ali Korejo za analogno državo namesto ZDA. Nadalje, z vidika ravni konkurence v izbrani analogni državi in reprezentativnosti domače prodaje neodvisnim strankam v analogni državi v primerjavi s kitajskim izvozom PET-a, sta se zdela Pakistan in Koreja manj primerna kot ZDA, kakor je razloženo v uvodnih izjavah 78 do 86 začasne uredbe. Zahteva je torej zavrnjena.

(47)

Ob odsotnosti drugih pripomb glede analogne države se potrdi izbira ZDA.

(48)

Ob odsotnosti pripomb glede določitve normalne vrednosti se potrdi metodologija opisana v uvodnih izjavah 87 in 88 začasne uredbe.

(49)

Dva proizvajalca-izvoznika sta trdila, da je Komisija dvakrat štela znesek povračila dajatev v stroških proizvodnje in sta svojo trditev utemeljila z dokazilnimi listinami. Na podlagi novih dokazov je bila zahteva sprejeta in izračun stroškov proizvodnje je bil za zadevni podjetji skladno ustrezno popravljen. Eden od teh proizvajalcev-izvoznikov je tudi trdil, da so bili nekateri popravki izpuščeni ali nepravilno uporabljeni. Po preverjanju je bila trditev sprejeta z eno izjemo, ki se tiče stroškov kredita. Za slednje se potrdi metodologija, ki jo je Komisija uporabljala v predhodni fazi in ki je opisana v uvodnih izjavah 89 do 91 začasne uredbe.

(50)

Dva proizvajalca-izvoznika sta izpodbijala menjalne tečaje, ki jih je uporabila Komisija. Kot je bilo razloženo v uvodnih izjavah 12 in 13 zgoraj, je ta zahteva sprejeta.

(51)

Ob odsotnosti pripomb na osnovo, na kateri so bile primerjane normalna vrednost in izvozne cene, in na popravke, ki so bili narejeni, da se zagotovi pravična primerjava med izvoznimi cenami in normalno vrednostjo, se potrdi začasen zaključek iz uvodne izjave 93 začasne uredbe.

(52)

Stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na mejah Skupnosti, ki so bile v luči zgoraj opisanih vprašanj pregledane, sedaj znašajo:

(53)

Eden od proizvajalcev-izvoznikov je trdil, da izračun protidampinške dajatve za vse sodelujoče proizvajalce-izvoznike, ki jim ni bila odobrena ne TGO ne IO, pomeni individualno dajatev za vsako od teh podjetij. Natančneje je ta proizvajalec-izvoznik trdil, da bi morali vsi sodelujoči proizvajalci-izvozniki, ki jim ni bila odobrena ne TGO ne IO, plačevati enake zneske dajatve.

(54)

V predhodni fazi so imela ta podjetja enako stopnjo dampinga kot odstotek vrednosti CIF. Vendar pa je izračun posebne dajatve na tono, na podlagi vrednosti CIF uvoza za vsako od teh podjetij, vodil do različnih zneskov dajatev. Natančneje, posebne dajatve v višini 188 EUR na tono in 191 EUR na tono so bile določene za dva proizvajalca-izvoznika. Višina posebne dajatve na tono je bila popravljena za izračun dokončne dajatve na sledeč način: individualna stopnja dampinga sodelujočega proizvajalca-izvoznika je bila izračunana s primerjavo tehtanega povprečja normalne vrednosti, ugotovljenega za analogno državo, in tehtanega povprečja izvozne cene, kot so ga sporočili zadevni proizvajalci-izvozniki. Povprečna stopnja dampinga je bila nato izračunana kot tehtano povprečje individualnih stopenj dampinga, določenih za proizvajalce-izvoznike, ki jim ni bila odobrena ne TGO ne IO. Posebna dajatev na tono je bila izračunana z uporabo te posamezne stopnje dampinga na tehtanem povprečju vrednosti CIF na tono, ugotovljene za ta podjetja. Če bi bila zgoraj opisana metodologija uporabljena v predhodni fazi, bi začasna posebna dajatev na tono za vse proizvajalce-izvoznike, ki jim ni bila odobrena ne TGO ne IO, znašala 183 EUR. V kolikor so bile dajatve, ki jih je uvedla začasna uredba, višje od tega zneska, razlika ne sme biti dokončno pobrana.

(55)

Na tej osnovi dokončna raven dampinga za celo državo znaša 22,9 % cene CIF na meji Skupnosti.

(56)

Ob odsotnosti novih predloženih informacij se potrdi osnova za izračun skupne proizvodnje Skupnosti iz uvodnih izjav 100 do 101 začasne uredbe.

(57)

Ob odsotnosti novih predloženih informacij, se potrdi opredelitev industrije Skupnosti iz uvodne izjave 102 začasne uredbe.

(58)

Ob odsotnosti novih predloženih informacij se potrdi izračun porabe Skupnosti iz uvodnih izjav 103 do 106 začasne uredbe.

(59)

Kot je bilo omenjeno v uvodni izjavi 52 zgoraj, je bilo ugotovljeno, da eden od proizvajalcev-izvoznikov iz LRK ni prodajal po dampinških cenah v OP. Nadalje, in kot je omenjeno v uvodni izjavi 37 zgoraj, je stopnja dampinga za proizvajalce-izvoznike iz Pakistana pod de minimis pragom. Posledično morajo biti izvozni obsegi za te proizvajalce-izvoznike odšteti od celotnega obsega uvoza iz zadevnih držav. Spreminjanje dampinškega uvoza iz zadevnih držav, kot podano v uvodni izjavi 108 začasne uredbe, je torej sledeče:

(60)

Ob odsotnosti novih predloženih informacij, iz zgornjih podatkov sledi, da so kljub upoštevanju odštetja nedampinškega uvoza, kot je razloženo v uvodni izjavi 59, še vedno sprejeti kriteriji iz člena 3(4) osnovne uredbe glede kumulacije uvoza s poreklom iz LRK in Avstralije. Tako odštetje nedampinškega uvoza ne vpliva na ugotovitve glede primernosti kumulativnega ocenjevanja učinkov zadevnega dampinškega uvoza, kot je opisan v začasni uredbi, zlasti v luči dejstva, da je raven nelojalnega nižanja cen, ugotovljena v začasni uredbi, skladna z ravnijo nelojalnega nižanja cen pri proizvajalcih-izvoznikih preostalih po odštetju nedampinškega uvoza. Na koncu se potrdi tržni delež dampinškega uvoza iz Avstralije iz uvodnih izjav 107 do 110 začasne uredbe.

(61)

Ob odsotnosti novih predloženih informacij poleg zgornjih se potrdijo ugotovitve glede kumulativne ocene učinkov zadevnega dampinškega uvoza in tržnega deleža tega uvoza iz uvodnih izjav 107 do 111 začasne uredbe.

(62)

Treba je opozoriti, da je Komisija v svojih začasnih ugotovitvah, kot je določeno v uvodnih izjavah 112 do 114 začasne uredbe, primerjala cene izdelka franko tovarna industrije Skupnosti s cenami proizvajalcev-izvoznikov v zadevnih državah na CIF meje Skupnosti, ob upoštevanju carin in s prilagoditvijo za stroške ravnanja in različne stopnje trgovine.

(63)

Na podlagi novih CIF cen na meji Skupnosti, izračunanih za proizvajalce-izvoznike v Avstraliji (glej uvodno izjavo 21) in LRK (glej uvodno izjavo 52), in zaradi uporabe novih menjalnih tečajev (glej uvodne izjave 12 do 13), so bile izračunane nove stopnje nelojalnega nižanja cen.

(64)

Nove stopnje, za katere se pri uvozu zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav nelojalno nižajo povprečne cene industrije Skupnosti, izražene kot odstotek le-teh, znašajo:

(65)

Razlike v primerjavi z ravnijo nelojalnega nižanja cen proizvajalcev-izvoznikov v Avstraliji in LRK, ki je predstavljena v uvodni izjavi 113 začasne uredbe, se smatrajo za neznatne. Zaključek na osnovi ravni nelojalnega nižanja cen v začasni uredbi se potrdi.

(66)

Nekateri proizvajalci-izvozniki so trdili, da so prilagoditve za stroške ravnanja in različne stopnje trgovine (1 %) nezadostne. Ti proizvajalci-izvozniki trdijo, da te prilagoditve niso zadostne, da bi pokrile dejanske stroške uvoza blaga.

(67)

Vendar pa so bile te prilagoditve narejene na podlagi dejanskih informacij zbranih med preiskavo. Ob odsotnosti novih dokazov, da je stopnja prilagoditve nepravilna, tj. da ne temelji na zbranih dejstvih, je ugovor proizvajalcev-izvoznikov zavrnjen. Stopnja prilagoditve iz začasne uredbe se potrdi.

(68)

Ob odsotnosti dodatnih predloženih informacij se potrdijo ugotovitve glede cen uvoza in nelojalnega nižanja cen iz uvodnih izjav 112 do 114 začasne uredbe.

(69)

Opozarja se, da je v uvodni izjavi 147 začasne uredbe Komisija začasno zaključila, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3(4) osnovne uredbe.

(70)

Mnogi proizvajalci-izvozniki so izrazili dvome o razlagi podatkov, ki se nanašajo na položaj industrije Skupnosti in so predstavljeni v uvodnih izjavah 117 do 144 začasne uredbe. Izjavili so, da podatki ne kažejo na nobeno znatno škodo. Ti proizvajalci-izvozniki so trdili, da podatki kažejo na močno povečanje obsega proizvodnje, proizvodne zmogljivosti, obsega prodaje in povprečnih cen od začetka obdobja, ki se upošteva 1999, kar naj bi vodilo k zaključku, da industrija Skupnosti ni utrpela znatne škode.

(71)

Proizvajalci-izvozniki so poudarili tudi dejstvo, da se je poraba v obdobju, ki se upošteva, povečala za 37 % (uvodna izjava 106 začasne uredbe). Trdili so, da je, če industrija Skupnosti v teh ugodnih okoliščinah ni uspela doseči ravni učinkovitosti, ki bi ji zagotovila trajnostno stopnjo dobička, navkljub uvozu iz tretjih držav, to potrebno pripisati dejavnikom znotraj industrije Skupnosti in ne konkurenčnemu uvozu.

(72)

Opominja se, da nobeden od proizvajalcev-izvoznikov ni izrazil dvomov o samih podatkih, ki se nanašajo na položaj industrije Skupnosti, temveč le v njihovo razlago.

(73)

Pri analizi razvoja gospodarskih kazalcev industrije Skupnosti med letom 1999 in OP ne smemo pozabiti, da je bila leta 1999 industrija v resni depresiji z izgubami v višini 16,4 % zaradi dampinškega uvoza zadevnega izdelka iz Indije, Indonezije, Malezije, Republike Koreje, Tajvana in Tajske.

(74)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 129 začasne uredbe, so bile leta 2000 uvedene protidampinške dajatve za uvoz zadevnega izdelka iz Indije, Indonezije, Malezije, Republike Koreje, Tajvana in Tajske (4).

(75)

Po uvedbi protidampinških ukrepov leta 2000 se je trg Skupnosti stabiliziral in gospodarski kazalci industrije Skupnosti so se izboljšali kot posledica uvedenih ukrepov. Komisija je to poudarila v uvodni izjavi 143 začasne uredbe, kjer je zaključila, da se je do leta 2001 industrija Skupnosti opomogla od preteklega dampinga.

(76)

V teh okoliščinah je za merjenje učinka dampinškega uvoza iz zadevnih držav potrebno ustrezne gospodarske kazalce posebej pregledati od časa, ko se je industrija Skupnosti popolnoma opomogla od preteklega dampinga, kar v tem primeru pomeni od leta 2001. Ob pregledu ustreznih gospodarskih kazalcev od leta 2001 je razvidno, da je v nasprotju z zgornjimi stališči, toda tako kot je Komisija že ugotovila v svojih začasnih ugotovitvah (uvodne izjave 135 in 146 začasne uredbe), industrija Skupnosti izkazala znaten upad dobička, padec cen in znatno izgubo tržnega deleža, zlasti od leta 2002 in v OP.

(77)

Ob odsotnosti drugih predloženih informacij poleg zgornjih, se potrdijo ugotovitve glede položaja industrije Skupnosti v uvodnih izjavah 117 do 144 začasne uredbe.

(78)

Glede na zgoraj navedeno je zaključeno, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(79)

Treba je opozoriti, da je v uvodnih izjavah 150 do 153 začasne uredbe Komisija zaključila, da obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(80)

Ker je bilo ugotovljeno, da eden od proizvajalcev-izvoznikov iz LRK ni prodajal po dampinških cenah in da je stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev-izvoznikov iz Pakistana pod de minimis pragom, se je izvozni obseg teh proizvajalcev-izvoznikov odštel od učinkov dampinškega uvoza.

(81)

Izvoz zadevnega kitajskega proizvajalca-izvoznika v Skupnost je predstavljal manj kot 5 % obsega uvoza s poreklom iz LRK v OP (manj kot 1 % tržnega deleža porabe Skupnosti). Zato se smatra, da odštetje izvoza tega izvoznika le neznatno vpliva na vzročno zvezo, ki je bila ugotovljena v preiskavi, ki je vodila v začasno uredbo.

(82)

Izvoz sodelujočih proizvajalcev-izvoznikov iz Pakistana v Skupnost je predstavljal 4 % tržnega deleža porabe Skupnosti v OP in se zato smatra kot pomemben. Vendar je v primerjavi s skupnim uvozom iz zadevnih držav Pakistan predstavljal le 33,4 % skupnega uvoza zadevnih držav, tj. 66,7 % uvoza iz zadevnih držav je bilo vseeno prodanih po stopnji dampinga nad de minimis pragom. Zato se smatra, da obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom iz Avstralije in LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(83)

Nekateri proizvajalci-izvozniki so trdili, da obstaja pozitivna korelacija med cenami industrije Skupnosti in proizvajalcev-izvoznikov in da se povečanja in padci cen dogajajo hkrati. Ti proizvajalci–izvozniki so trdili, da padci cen, ki jih je utrpela Skupnost v zadnjih dveh letih, niso bili posledica konkurence dampinškega uvoza, temveč so bili prilagoditve na spremenjene stroške surovin.

(84)

Treba je opozoriti, da približno dve tretjini stroškov proizvodnje predstavljajo surovine (glej uvodno izjavo 162 začasne uredbe). V tem kontekstu, ker so tako proizvajalci-izvozniki kot tudi industrija Skupnosti odvisni od istih surovin, se smatra, da vprašanje, ali cene hkrati reagirajo na spremembe v osnovni strukturi stroškov, samo po sebi ni relevantno. V vsakem primeru pa, kot bo pokazano v nadaljevanju, analiza dejanskih cen ne potrjuje nobene pozitivne korelacije.

(85)

Uvodne izjave 162 do 172 začasne uredbe vsebujejo natančno analizo možnega prispevanja stroškov surovin k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Nadalje naj omenimo, da analiza cen dampinškega uvoza iz zadevnih držav po letu 2001, ko si je industrija Skupnosti opomogla od preteklega dampinga, kaže sledeče:

(86)

Medtem ko povišanje cen uvoza iz LRK (+ 4,5 %) sovpada z razvojem cen glavne surovine (PTA) v istem obdobju (+ 5,1 % (glej uvodno izjavo 168 v začasni uredbi), pa so cene uvoza s poreklom iz Avstralije v istem obdobju padle. Cene industrije Skupnosti so se v istem obdobju povečale za manj kot 1 %. Zato je nemogoče zaključiti, da je obstajala pozitivna korelacija med cenami industrije Skupnosti in proizvajalcev-izvoznikov, saj razvoj cen v treh državah ni skladen. V tem kontekstu je potrebno tudi opozoriti, da je Komisija ugotovila znatno nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Skupnosti s strani vseh proizvajalcev-izvoznikov tekom svoje preiskave.

(87)

Ob odsotnosti dodatnih predloženih informacij se potrdi zaključek glede učinkov dampinškega uvoza v uvodnih izjavah 150 do 153 začasne uredbe. Potrebno pa je omeniti, da je bilo za enega od proizvajalcev-izvoznikov iz LRK, za katerega je bilo v začasni uredbi ugotovljeno, da gre za dampinški izvoz, naknadno ugotovljeno, da ni prodajal po dampinških cenah. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev-izvoznikov v Pakistanu, za katere je bilo v začasni uredbi ugotovljeno, da gre za dampinški izvoz, pod de minimis pragom. Učinek tega izvoza se torej ne more vrednotiti kot učinek dampinškega uvoza, ampak kot učinek drugih dejavnikov.

(88)

Ker je bilo ugotovljeno, da eden od proizvajalcev-izvoznikov iz LRK ni izvažal po dampinških cenah v OP in da je bila stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev-izvoznikov iz Pakistana pod de minimis pragom, je potrebno obseg izvoza teh proizvajalcev-izvoznikov odšteti od skupnega obsega dampinškega uvoza. Kljub temu je bilo ugotovljeno, da so cene teh proizvajalcev-izvoznikov znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Skupnosti. Kot je bilo omenjeno v uvodnih izjavah 81 in 82, je obseg nedampinškega uvoza iz zadevnih držav predstavljal med 4 % in 5 % porabe Skupnosti. Zato je nemogoče izključiti možnost, da so izvoz tega proizvajalca-izvoznika iz LRK in sodelujočih proizvajalcev-izvoznikov iz Pakistana tudi znatno prispevali k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(89)

Nekateri izvozniki so trdili, da Komisija ni dovolj preiskala učinka depreciacije USD in RMB glede na EUR. Ti izvozniki so trdili, da so zaradi depreciacije USD in RMB glede na EUR v OP izvozniki povečali svoje tržne deleže v Skupnosti s tem, da so obdržali svoje cene v USD, kar je efektivno pomenilo znižanje cene izražene v EUR. Na podlagi navedenega so proizvajalci-izvozniki izrazili dvom, ali je bila znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, posledica dampinškega uvoza ali uvoza po nižjih cenah kot posledica menjalnih tečajev.

(90)

Nihanja tečajev se sama po sebi običajno ne upoštevajo v protidampinških preiskavah, saj niso trajne narave. Kljub temu so učinki nihanja tečajev dejansko vključeni v analizo, v kolikor so vplivali na cene surovin, ki jih je porabila industrija Skupnosti (uvodne izjave 162 do 173 v začasni uredbi), in na cene dampinškega uvoza (uvodne izjave 150 do 153 v začasni uredbi).

(91)

Treba je opozoriti, da so bile tekom preiskave ugotovljene znatne stopnje dampinga s strani izvoznikov iz Avstralije in LRK (glej uvodno izjavo 21 in 52). Nadalje se opozarja, da je bila ugotovljena tudi znatna stopnja nelojalnega nižanja cen industrije Skupnosti s strani proizvajalcev-izvoznikov iz Avstralije in LRK (glej uvodno izjavo 64).

(92)

Nemogoče je izključiti možnost, da so nedampinški uvoz s poreklom iz LRK in izvozi s poreklom iz sodelujočih proizvajalcev-izvoznikov v Pakistanu, katerih stopnja dampinga je bila ugotovljena pod de minimis pragom, pripomogli k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Vendar ta učinek ni tolikšen, da bi prekinil vzročno zvezo, ki jo je ugotovila začasna uredba, med dampinškim uvozom v zadevnih državah in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Zato se ob odsotnosti novih predloženih podatkov potrjujejo zaključki glede učinka dampinškega uvoza iz uvodnih izjav 150 do 153 in glede učinka drugih faktorjev iz uvodnih izjav 154 do 178 začasne uredbe.

(93)

Ob odsotnosti predloženih informacij, ki bi se nanašale na interes industrije Skupnosti, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 183 do 184 začasne uredbe.

(94)

Prejeta je bila ena izjava neodvisnega uvoznika. Nadalje je bilo opravljeno zaslišanje drugega uvoznika (zastopnika). Argumenti prvega uvoznika so se ujemali s proizvajalci-izvozniki in so bili obravnavani v uvodni izjavi 70 zgoraj. Argumenti drugega so obravnavani v nadaljevanju v uvodni izjavi 102, saj se ujemajo z argumenti dveh proizvajalcev mineralne vode.

(95)

Ob odsotnosti dodatnih predloženih informacij, ki bi se nanašale na interes neodvisnih uvoznikov, se potrdijo ugotovitve v uvodnih izjavah 185 do 187 začasne uredbe.

(96)

Ob odsotnosti predloženih informacij, ki bi se nanašale na interes dobaviteljev Skupnosti, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 188 do 189 začasne uredbe.

(97)

Način, na katerega je poraba Skupnosti zadevnega izdelka porazdeljena med različnimi tipi uporabnikov, je bil razložen pod naslovom Uvodne pripombe v uvodnih izjavah 190 do 192 začasne uredbe. Ob odsotnosti novih podatkov se potrdi ta opis.

(98)

Opozarja se, da Komisija v svojih začasnih ugotovitvah (uvodna izjava 196 začasne uredbe) ni mogla ugotoviti, ali bi bilo v interesu izdelovalcev predoblik/plastenk, da se uvede protidampinške dajatve. Ta zaključek temelji na dejstvu, da sta dva sodelujoča izdelovalca predoblik/plastenk podpirala uvedbo protidampinških ukrepov, medtem ko jim je Združenje izdelovalcev plastike nasprotovalo.

(99)

Po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov Združenje izdelovalcev plastike ni predložilo nobenih novih stališč, niti ni zaprosilo za zaslišanje. Na podlagi tega ni mogoče zaključiti, da interesi izdelovalcev predoblik/plastenk predstavljajo utemeljen razlog proti protidampinškim ukrepom. Ugotovitve iz uvodnih izjav 193 do 195 se potrdijo.

(100)

Po razkritju osnove, na kateri so bili uvedeni začasni ukrepi, je bila odpravljena napaka pri pisanju s tem, da je L’Européenne D’embouteillage vključen na seznam sodelujočih uporabnikov. Ta uporabnik je nasprotoval uvedbi začasnih ukrepov. Posledično sta dva proizvajalca mineralnih in izvirskih vod in ne eden nasprotovala uvedbi protidampinških ukrepov, medtem ko sta se dva druga strinjala.

(101)

Opozarja se, da je v preiskavi, ki je vodila v uvedbo začasnih dajatev, Komisija glede polnjenja plastenk mineralne vode ugotovila sledeče:

(102)

Po razkritju začasnih ugotovitev sta dva proizvajalca mineralne in izvirske vode in en uvoznik („skupina“) podali skupno izjavo. Skupina je trdila da:

(103)

Glede trditve skupine, da zvišanja cen PET-a ne bi bilo mogoče prenesti na naslednjo raven uporabnikov (tj. trgovcev na drobno, končnih uporabnikov in v primeru izdelovalcev predoblik/plastenk na proizvajalce brezalkoholnih pijač), ta trditev ni bila utemeljena. Poleg tega se tekom preiskave ni javil noben trgovec na drobno niti potrošniška organizacija. Argument se torej zavrne.

(104)

Glede domnevnega precenjevanja maloprodajne cene s strani Komisije v začasni uredbi (kar bi pomenilo podcenjevanje vpliva povišanja cen PET na poproizvodno industrijo), so bile maloprodajne cene ponovno proučene. Ugotovljeno je bilo, da so cene v razponu, ki je bil predstavljen v začasni uredbi. Argument se torej zavrne.

(105)

Glede tveganja zunanjega izvajanja del se opozarja, da zdravstveni predpisi glede stekleničenja mineralne vode v principu zahtevajo, da so plastenke izdelane na mestu, kjer so tudi polnjene. V skladu s tem proizvajalci vod sami izdelujejo predoblike plastenk blizu polnilnih linij. Torej bi bilo tveganje zunanjega izvajanja zmogljivosti izdelovanja predoblik/plastenk omejeno na predoblike za proizvajalce brezalkoholnih pijač, ki predstavljajo le 40 % celotne porabe zadevnega izdelka. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 99 zgoraj, ni mogoče zaključiti, da bi interesi izdelovalcev predoblik/plastenk predstavljali utemeljen razlog proti uvedbi protidampinških ukrepov. V teh okoliščinah se zavrne argument skupine o domnevnem tveganju zunanjega izvajanja zmogljivosti izdelovanja predoblik/plastenk.

(106)

Ob odsotnosti novih predloženih informacij se potrdi ugotovitve iz uvodnih izjav 197 do 202 začasne uredbe.

(107)

Ob odsotnosti novih predloženih podatkov glede interesa proizvajalcev brezalkoholnih pijač se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 203 do 206 začasne uredbe.

(108)

Ob odsotnosti novih predloženih informacij glede domnevnega pomanjkanja PET-a na trgu Skupnosti, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 207 do 209 začasne uredbe.

(109)

V luči zaključkov začasne uredbe in ob upoštevanju izjav različnih strank se zaključi, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi protidampinških ukrepov proti dampinškemu uvozu PET-a s poreklom iz zadevnih držav.

(110)

Na podlagi metodologije, razložene v uvodnih izjavah 212 do 215 začasne uredbe, je bila izračunana stopnja odprave škode za ugotavljanje stopnje ukrepov, ki naj se uvedejo.

(111)

Ob izračunavanju stopnje škode v začasni uredbi, je bil ciljni dobiček industrije Skupnosti postavljen na 7 %; tj. raven, ki izvira iz preiskave, ki je vodila v uvedbo protidampinških ukrepov na uvoz zadevnega izdelka, med drugim s poreklom iz Indije leta 2000. Ta raven je takrat temeljila na oceni stopnje dobička, ki bi ga industrija Skupnosti lahko pričakovala ob odsotnosti dampinga in stopnji, ki se je šteje za nujno, da se zagotovi sposobnost preživetja industrije.

(112)

Vendar pa je bilo med sedanjo preiskavo na podlagi dokazov ugotovljeno, da bi lahko bila ob odsotnosti dampinga dosežena stopnja dobička 7,6 %. Zato se šteje, da je ciljni dobiček 7,6 % bolj primeren za izračun stopnje škode kot 7 %, uporabljen v začasni uredbi.

(113)

Ob odsotnosti novih pripomb na to temo se z izjemo zgoraj omenjene spremembe potrdi metodologija iz uvodnih izjav 212 do 215 začasne uredbe.

(114)

V luči zgoraj navedenega in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe, se mora uvesti dokončna protidampinška dajatev na stopnji izračunane stopnje dampinga, saj so bile v vseh primerih nižje od stopnje škode.

(115)

Na podlagi zgornjega morajo biti dokončne dajatve sledeče:

(116)

Posamezne stopnje protidampinških dajatev v tej uredbi temeljijo na ugotovitvah te preiskave. Zato odražajo stanje, ki ga je ta preiskava ugotovila glede teh podjetij. Te stopnje dajatev (za razliko od dajatev, ki veljajo za celo državo, za „vsa druga podjetja“) torej veljajo izključno za uvoze izdelkov s poreklom v zadevnih državah, ki so jih proizvedla izrecno navedena podjetja. Uvoženi izdelki, ki jih je proizvedlo katerokoli drugo podjetje, ki ni izrecno omenjeno z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s podjetji povezanimi s temi, ki so izrecno navedena, ne morejo koristiti teh stopenj. Za njih velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vsa druga podjetja“.

(117)

Vse zahteve za uporabo teh individualnih protidampinških stopenj dajatev (npr. po spremembi imena pravne osebe ali po ustanovitvi novih proizvodnih ali prodajnih entitet) morajo biti nemudoma naslovljene na Komisijo (5) z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti kakršnimikoli spremembami dejavnostmi povezanimi s proizvodnjo, domačo prodajo in izvozom, ki so povezane npr. s spremembo imena ali novimi proizvodnimi ali prodajnimi entitetami. Če bo potrebno, bo uredba skladno spremenjena tako, da bo posodobljen seznam podjetij, ki so upravičene do individualnih stopnej dajatev.

(118)

Kot je bilo omenjeno v uvodni izjavi 162 začasne uredbe, lahko cene PET-a nihajo skladno z nihanjem cen surove nafte, kar pa samo po sebi ne narekuje višje dajatve. Zato se je štelo za primerno, da se dajatev uvede v obliki določenega zneska na tono. Ti zneski so posledica uporabe protidampinške dajatve na izvozne cene CIF, uporabljene za izračun stopnje odprave škode.

(119)

Po sprejetju začasnih protidampinških ukrepov je eden od sodelujočih proizvajalcev-izvoznikov iz Avstralije ponudil cenovno zavezo skladno s členom 8(1) osnovne uredbe. V tej cenovni zavezi je zadevni proizvajalec-izvoznik ponudil prodajati zadevni izdelek po ali nad cenami, ki odpravijo škodni učinek dampinga.

(120)

Komisija je z Odločbo 2004/600/ES (6) sprejela ponujeno zavezo, ki jo je ponudil zadevni proizvajalec-izvoznik. Razlogi za sprejetje zaveze so navedeni v navedeni odločbi.

(121)

Glede na obseg ugotovljenih stopenj dampinga in v luči stopnje znatne škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, se šteje, da je nujno, da se zneski zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo, ki jih je uvedla Uredba (ES) št. 306/2004, poberejo po stopnji dokončno uvedene dajatve. Kjer so dokončne dajatve višje od začasnih dajatev, se dokončno poberejo le zneski položeni za začasne dajatve.

European Commission

Directorate-General for Trade

Direction B

Office J-79 5/16

B-1049 Brussels.

19.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/18

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

19.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/20

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1555/96 z dne 30. julija 1996 o predpisih, ki se nanašajo za vloge dodatnih uvoznih dajatev v sektorju sadje in zelenjava (2), predvideva nadzor uvoza proizvodov, navedenih v Prilogi k Uredbi. Ta nadzor naj se izvaja v skladu s pravili o nadzoru preferencialnega uvoza, določenega v členu 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993, ki opredeljuje posamezne določbe za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3).

(2)

V členu 5(4) Sporazuma o kmetijstvu (4), sklenjenega med urugvajskim krogom večstranskih trgovinskih pogajanj, in glede na najnovejše razpoložljive podatke za 2001, 2002 in 2003, je treba spremeniti sprožitvene ravni za dodatne carinske dajatve za jabolka.

(3)

Na podlagi tega se bo spremenila Uredba (ES) št. 1555/96.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

19.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/22

(1)

Člen 7(1), druga alinea Uredbe (ES) št. 2201/96 določa kriterije določanja pomoči za gojenje grozdja, namenjenega pridelavi rozin vrst sultanina in muškat ter rozin vrste korinta.

(2)

Člen 7(1), tretja alinea Uredbe (ES) št. 2201/96 predvideva možnost razlikovanja med zneski pomoči glede na vrsto rozin. Predvideva tudi, da se lahko zneski razlikujejo tudi zaradi drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na donose. Pri sultaninah se lahko torej predvidi še dodatno razlikovanje med površinami, ki jih je prizadela trsna uš, in ostalimi površinami.

(3)

Pri pregledu površin namenjenih za gojenje grozdja iz člena 7(1), prve alinee Uredbe (ES) št. 2201/96 za tržno leto ni bila ugotovljena prekoračitev maksimalne zajamčene površine, določene v členu 2(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1621/1999 z dne 22. julija 1999 o načinih izvrševanja Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 o pomoči za gojenje grozdja, namenjenega pridelavi nekaterih vrst rozin (2).

(4)

Za tržno leto 2004/2005 se lahko določi pomoč za gojenje omenjenega grozdja.

(5)

Prav tako se lahko določi pomoč, ki se odobri pridelovalcem, ki v boju proti trsni uši ponovno zasadijo svoje vinograde, pod pogoji, ki jih predvideva člen 7(4) Uredbe (ES) št. 2201/96.

(6)

Predvideni ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za področje predelanih izdelkov na osnovi sadja in zelenjave –

(a)

2 806 evrov na hektar za obdelane površine z grozdjem vrste sultanina, ki jih je prizadela trsna uš ali ki so bile ponovno zasajene v manj kot zadnjih petih letih;

(b)

3 847 evrov na hektar za ostale obdelane površine z grozdjem vrste sultanina;

(c)

3 391 evrov na hektar za obdelane površine z grozdjem za rozine vrste korinta;

(d)

969 evrov na hektar za obdelane površine z grozdjem vrste muškat.

19.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/24

(1)

Bolezen kroničnega hiranja se je pojavila pri gojenih in divjih jelenih ter losih v Kanadi in Združenih državah Amerike. Novih primerov bolezni doslej niso odkrili.

(2)

Po svojem mnenju z dne 6. in 7. marca 2003 je Znanstveni usmerjevalni odbor predlagal okrepljeno zaščito živali in javnega zdravstva v Skupnosti zaradi tveganja, ki ga predstavlja bolezen kroničnega hiranja pri jelenjadi v Kanadi in Združenih državah Amerike.

(3)

Ker Kanada in Združene države Amerike niso na seznamu tretjih držav, katerim je odobren izvoz divjih prežvekovalcev v Skupnost, določenim v Uredbi Sveta 79/542/EGS, ki vsebuje seznam tretjih držav ali delov tretjih držav in določa pogoje zdravstvenega varstva živali, javnega zdravstva in veterinarskega certificiranja za uvoz nekaterih živih živali in svežega mesa (2) v Skupnost, je izvoz žive jelenjadi iz teh dveh držav v Skupnost že izključen.

(4)

Direktiva Sveta 92/65/EGS, ki določa zahteve zdravstvenega varstva živali, ki urejajo trgovino znotraj Skupnosti in uvoz v Skupnost za živali, semena, jajčne celice in zarodke, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določenega v Prilogi A(1) k Direktivi 90/425/EGS (3) določa, da se lahko v Skupnost uvaža semena, jajčne celice in zarodke le nekaterih imenovanih vrst. Vrste iz družine jelenov niso vključene. Zato je uvoz semen, jajčnih celic in zarodkov jelenjadi v Skupnost že izključen.

(5)

Potrebno bi bilo uvesti ukrepe za zmanjšanje tveganja obolenja ljudi in živali, ki ga predstavlja uvoz svežega mesa, mesnih izdelkov in mesnih pripravkov gojene in divje jelenjadi.

(6)

Uredba (ES) št. 999/2001 mora biti primerno spremenjena.

(7)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za živilsko verigo in zdravje živali –

19.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/26

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa odobritev nacionalnih programov za nadzor praskavca držav članic v primeru, da ustrezajo določenim kriterijem iz te uredbe. Uredba (ES) št. 999/2001 prav tako določa definicijo drugih dodatnih zagotovil, ki se jih lahko zahteva za trgovanje in uvoze med državami članicami Skupnosti, v skladu s to uredbo.

(2)

Odločba Komisije 2003/100/ES z dne 13. februarja 2003 o določitvi minimalnih zahtev za ustanovitev programov vzreje za odpornost ovc proti transmisivni spongiformni encefalopatiji (2) določa, da mora vsaka država članica predstaviti program, ki bo določenim pasmam ovc preprečeval možnosti okužbe s TSE-jem. Odločba 2003/100/ES prav tako določa možnost odstopanja za države članice, da lahko osnujejo program vzreje na osnovi njihovega nacionalnega programa za nadzor praskavca, predloženega in odobrenega v skladu z Uredbo (ES) št. 999/2001, ki določa stalno nadzorovanje mrtvih ovc in koz po kmetijah v vseh čredah te države članice.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 1874/2003 (3) je odobrila nacionalni program nadzora praskavca Danske in Švedske.

(4)

Dne 28. marca 2004 je Finska predložila nacionalni program nadzora praskavca, za katerega velja, da izpolnjuje pogoje, določene z Uredbo (ES) št. 999/2001, zato je zelo verjetno, da bo prevalenca praskavca na tem območju zelo majhna. Iz tega sledi, da bo nacionalni program za nadzor praskavca Finske odobren.

(5)

Na osnovi svojega nacionalnega programa za nadzor praskavca bo Finski odobreno odstopanje od programa vzreje, določenega z Odločbo 2003/100/ES. Poleg tega dodatna zagotovila trgovanja, zahtevana s Prilogo VIII, s poglavjem A in s Prilogo IX, s Poglavjem E k Uredbi (ES) št. 999/2000 in določena z Uredbo (ES) št. 1874/2003, kot tudi vsi drugi predpisi in določena s to uredbo, veljajo v primeru Finske.

(6)

Uredba (ES) št. 1874/2003 mora biti primerno spremenjena.

(7)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za živilsko verigo in zdravje živali –

19.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/28

(1)

Člen 9(4) Uredbe (ES) št. 2201/96 predvideva odobritev finančne pomoči za uskladiščenje subjektom, ki se ukvarjajo z uskladiščenjem količin sultanin, korintskih rozin in suhih fig, ki so jih kupili in za dejansko trajanje uskladiščenja.

(2)

Člen 3 Uredbe Komisije (ES) št. 1535/2003 z dne 29. avgusta 2003, ki se nanaša na pogoje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96, glede režima finančne pomoči proizvodnji na področju predelanih izdelkov na osnovi sadja in zelenjave (2), ureja datume sezon prodaje.

(3)

Potrebno je določiti finančno pomoč uskladiščenju nepredelanih rozin in nepredelanih suhih fig iz sezone prodaje 2003/2004 in s tem namenom je potrebno upoštevati določila člena 7 Uredbe Komisije (ES) št. 1622/1999 z dne 23. julija 1999, ki se nanaša na pogoje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96, glede režima uskladiščenja, ki velja za nepredelane rozine in za nepredelane suhe fige (3) in dejstvo, da je finančna pomoč za uskladiščenje izračunana na osnovi tehničnega stroška uskladiščenja in financiranja nakupne cene, plačane za izdelke.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za predelane izdelke na osnovi sadja in zelenjave –

(a)

od 0,1106 evrov na dan in na tono neto do 28.2.2005 in od 0,0846 evrov na dan in na tono neto od dne 1.3.2005 za rozine;

(b)

od 0,0949 evrov na dan in na tono neto za suhe fige.

19.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/29

(1)

Nemčija je imenovala dva organa kot organa Skupnosti in o tem obvestila Komisijo. Komisija je sklenila, da je bilo posredovanih dovolj dokazov, da lahko ta organa zanesljivo, pravočasno, učinkovito in ustrezno izpolnjujeta naloge, kakor je zahtevano v poglavjih II, III in V Uredbe (ES) št. 2368/2002.

(2)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora iz člena 22 Uredbe (ES) št. 2368/2002 –

19.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/31

(1)

Gospodarski pogoji na izvoznih trgih za jajca in za jajčne izdelke so zelo različni in spremenljivi. Zaradi tega je potrebno natančno opredeliti pogoje, v katerih so priznana izvozna povračila za izdelke iz tega področja.

(2)

Z namenom, da bi bolje dosegli cilje glede prilagoditve načina dodeljevanja količin, ki so lahko izvožene s povračilom in z kar najbolj učinkovito uporabo razpoložljivih virov, navedenih v členu 8(2) Uredbe (EGS) št. 2771/75, je potrebno razširiti okoliščine, predvidene v členu 3(4) Uredbe Komisije (ES) št. 596/2004 (2), v katerih Komisija lahko sprejme ukrepe z namenom omejevanja dostavljanja ali shranjevanja zahtevkov za izvozne certifikate v obdobju predvidenega premisleka po oddaji zahtevkov.

(3)

Prav tako je potrebno predvideti, v kakšnih okoliščinah so lahko sprejeti ti ukrepi glede na namen.

(4)

Torej je posledično potrebno spremeniti Uredbo (ES) št. 596/2004.

(5)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za perutninsko meso in jajca –

(1)

Odstavek 4 je nadomeščen z naslednjim besedilom:

„4.   V primeru, ko bi izdaja izvoznih certifikatov pripeljala do prekoračitve razpoložljivih proračunskih sredstev ali do izčrpanja maksimalnih količin, ki so lahko izvožene s povračilom v zadevnem obdobju ali v primeru, ko bi obstajalo tveganje, da pride do prekoračitve razpoložljivih proračunskih sredstev ali do izčrpanja maksimalnih količin, ob upoštevanju omejitev, ki so navedene v členu 8(12) Uredbe (EGS) št. 2771/75, oziroma ne bi bilo možno zagotoviti kontinuitete izvozov v preostalem zadevnem obdobju, Komisija lahko:

Zahtevki za izvozne certifikate, vloženi v obdobju suspenza so nedopustni.

Ukrepi, predvideni v prvi alinei so lahko sprejeti ali modulirani po kategoriji izdelka in po namenu.“

(2)

Vstavi se odstavek 4a:

„4a   Ukrepi, ki so predvideni v odstavku 4, so lahko prav tako uporabljeni v primeru, ko zahtevki za izvozne certifikate zadevajo količine, ki presegajo oziroma tvegajo, da bodo presegle količine normalnega odvijanja za posamezno destinacijo ali v primeru, ko izdajanje zahtevanih certifikatov dopušča tveganja špekulacije, neuravnovešenost v konkurenci med sodelujočimi subjekti ali motnjo zadevnih izmenjav ali trga Skupnosti.“

19.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/33

(1)

Zaradi napake se Uredba (ES) št. 97/2004 (3) uporablja na zahtevo zainteresiranih strank. To napako je treba popraviti.

(2)

Zaradi nujnosti odprave te napake mora ta uredba začeti veljati na dan svoje objave –

19.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/34

(1)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 1159/2003 določa način določanja obveznosti z dajatvijo nič za proizvode pod oznako KN 1701, izražene v protivrednosti belega sladkorja, za uvoz iz držav podpisnic protokola AKP in sporazuma z Indijo.

(2)

Člen 16 Uredbe (ES) št. 1159/2003 določa način določanja tarifnih kvot z dajatvijo nič za proizvode pod oznako KN 1701 11 10, izražene v protivrednosti belega sladkorja, za uvoz iz držav podpisnic protokola AKP in sporazuma z Indijo.

(3)

Člen 22 Uredbe (ES) št. 1159/2003 odpira tarifne kvote proizvodov pod oznako KN 1701 11 10 po 98 evrov na tono za uvoz iz Brazilije, Kube in drugih tretjih držav.

(4)

Zahtevki so bili predloženi zadevnim organom v tednu od 9. do 13. avgusta 2004, v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 1159/2003, za izdajo uvoznih dovoljenj za celotno količino, ki presega obvezno količino za dostavo za zadevno državo, določeno v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1159/2003 za preferenčni sladkor AKP-Indija.

(5)

V teh okoliščinah mora Komisija določiti faktor zmanjšanja, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in označiti, da je zadevna meja dosežena –

19.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/36

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 872/2004 navaja fizične in pravne osebe, organizacije in subjekte, na katere se nanaša zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

23. junija in 13. julija 2004 je Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov sklenil spremeniti seznam oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov. Prilogo I je zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Da bi se zagotovila učinkovitost ukrepov, predvidenih s to uredbo, mora ta uredba začeti veljati takoj –

19.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/38

(1)

Dne 19. februarja je Komisija z Uredbo (ES) št. 306/2004 (2) uvedla začasne protidampinške carine na uvoz poli(etilen tereftalata) (v nadaljnjem besedilu imenovan „PET“ ali „zadevni proizvod“) s poreklom iz Avstralije, Ljudske republike Kitajske in Pakistana v Skupnost („začasna uredba“).

(2)

Po sprejetju začasnih protidampinških ukrepov je Komisija nadaljevala s preiskovanjem dampinga, škode in interesa Skupnosti. Končne ugotovitve in zaključki preiskave so navedeni v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/2004 (3), ki uvaja dokončne protidampinške carine na uvoz PET-a s poreklom iz Avstralije, Ljudske republike Kitajske in Pakistana („dokončna uredba“).

(3)

Preiskava je potrdila začasne ugotovitve škodljivega dampinga pri uvozu zadevnega proizvoda izvirajočega iz Avstralije, Ljudske republike Kitajske in Pakistana.

(4)

Po sprejemu začasnih protidampinških ukrepov je eden od sodelujočih proizvajalcev – izvoznikov v Avstraliji (Leading Synthetics Pty Ltd) ponudil cenovno zavezujočo ponudbo skladno s členom 8(1) osnovne uredbe. V tej obvezi je proizvajalec – izvoznik ponudil, da bo prodajal proizvod po ceni, ki odpravlja škodljive učinke dampinga ali po višji ceni.

(5)

Podjetje bo Komisiji zagotavljalo redne in podrobne informacije o svojem uvozu v Skupnost, kar bo omogočalo Komisiji učinkovit nadzor sprejete obveznosti. Poleg tega je prodajna struktura podjetja takšna, da Komisija meni, da je tveganje izogibanja obveznosti omejeno.

(6)

V luči tega je obveznost sprejemljiva.

(7)

Da bi Komisija lahko učinkovito nadzorovala spoštovanje obveznosti s strani podjetja, bo ob zahtevku ustreznim carinskim organom za sprostitev v prosti promet v skladu z obveznostjo, oprostitev plačila carine pogojena s predložitvijo trgovske fakture, ki vsebuje vsaj podatke, ki so našteti v Prilogi 2 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/2004. Ta raven informacij je nujna tudi, da omogoči carinskim organom, da z ustrezno gotovostjo ugotovijo ali je pošiljka skladna s trgovinskimi dokumenti. Kadar taka faktura ni predložena ali kjer ni skladna s proizvodom, ki je predložen carini, je plačljiv ustrezen znesek protidampinške carine.

(8)

V primeru kršitve ali odstopa od obveznosti ali domnevne kršitve, se lahko naloži protidampinška carina skladno s členom 8(9) in (19) osnovne uredbe,

19.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/40

(1)

Uredba (ES) št. 1493/1999 predvideva kot pogoj dostopa do povečanja pravic za zasaditev, pa tudi za podporo za prestrukturiranje in preoblikovanje, da seznam za povečanje proizvodnje v vinogradništvu sestavi zainteresirana država članica. Seznam mora biti predložen v skladu s členom 16 omenjene uredbe.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1227/2000 z dne 31. maja 2000, ki določa pogoje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga na področju vinogradništva, in o povečanju proizvodnje (2), predvideva v členu 19 podrobna navodila za predložitev informacij, ki jih vsebuje seznam.

(3)

Republika Slovenija je s pismom z dne 20. maja 2004 sporočila Komisiji informacije, navedene v členu 16 Uredbe (ES) št. 1493/1999 in v členu 19 Uredbe (ES) št. 1227/2000. Preverjanje informacij je pokazalo, da je Republika Slovenija izdelala seznam.

(4)

Ta sklep ne vključuje odgovornosti Komisije za točnost vsebine seznama ali za skladnost zakonodaje iz seznama s pravom Skupnosti. Sklep ne posega v kateri koli drug sklep Komisije o teh točkah.

(5)

Ukrepi, predvideni v tej odločbi, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

19.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/41

(1)

Uredba (ES) št. 1493/1999 predvideva kot pogoj dostopa do povečanja pravic za zasaditev, pa tudi za podporo za prestrukturiranje in preoblikovanje, da seznam za povečanje proizvodnje v vinogradništvu sestavi zainteresirana država članica. Seznam mora biti predložen v skladu s členom 16 omenjene uredbe.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1227/2000 z dne 31. maja 2000, ki določa pogoje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga na področju vinogradništva, in o povečanju proizvodnje (2), predvideva v členu 19 podrobna navodila za predložitev informacij, ki jih vsebuje seznam.

(3)

Republika Slovaška je s pismom z dne 4. junija 2004 sporočila Komisiji informacije, navedene v členu 16 Uredbe (ES) št. 1493/1999 in v členu 19 Uredbe (ES) št. 1227/2000. Preverjanje informacij je pokazalo, da je Republika Slovaška izdelala seznam.

(4)

Ta sklep ne vključuje odgovornosti Komisije za točnost vsebine seznama ali za skladnost zakonodaje iz seznama s pravom Skupnosti. Sklep ne posega v kateri koli drug sklep Komisije o teh točkah.

(5)

Ukrepi, predvideni v tej odločbi, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino —

19.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/42

(1)

Uredba (ES) št. 1493/1999 predvideva kot pogoj dostopa do povečanja pravic za zasaditev, pa tudi za podporo za prestrukturiranje in preoblikovanje, da seznam za povečanje proizvodnje v vinogradništvu sestavi zainteresirana država članica. Seznam mora biti predložen v skladu s členom 16 omenjene uredbe.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1227/2000 z dne 31. maja 2000, ki določa pogoje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga na področju vinogradništva, in o povečanju proizvodnje (2), predvideva v členu 19 podrobna navodila za predložitev informacij, ki jih vsebuje seznam.

(3)

Republika Malta je s pismom z dne 14. junija 2004 sporočila Komisiji informacije, navedene v členu 16 Uredbe (ES) št. 1493/1999 in v členu 19 Uredbe (ES) št. 1227/2000. Preverjanje informacij je pokazalo, da je Republika Malta izdelala seznam.

(4)

Ta sklep ne vključuje odgovornosti Komisije za točnost vsebine seznama ali za skladnost zakonodaje iz seznama s pravom Skupnosti. Sklep ne posega v kateri koli drug sklep Komisije o teh točkah.

(5)

Ukrepi, predvideni v tej odločbi, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

19.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/43