14.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 267/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

14.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 267/3

(1)

Dne 6. februarja 2004 sta Irska in Združeno kraljestvo Komisijo obvestili o trendu pri uvozu gojenega atlantskega lososa, ki zahteva varnostne ukrepe v okviru uredb (ES) št. 3258/94 in 519/94; poslane informacije so vsebovale evidence, izdelane na podlagi člena 10 Uredbe (ES) št. 3285/94 in člena 8 Uredbe (ES) 519/94; državi sta od Komisije zahtevali, naj v okviru teh pravnih sredstev uvede dodatne zaščitne ukrepe.

(2)

Irska in Združeno kraljestvo sta predložili dokaze, da se uvoz gojenega atlantskega lososa v Evropsko skupnost hitro povečuje tako absolutno kot v razmerju s potrošnjo in proizvodnjo na trgu Skupnosti.

(3)

Državi predvidevata, da ima povečanje uvoza gojenega atlantskega lososa med drugimi posledicami tudi negativen vpliv na cene posredno ali neposredno konkurenčnih izdelkov v Skupnosti in na tržni delež proizvajalcev v Skupnosti, kar škodi proizvajalcem v Skupnosti.

(4)

Irska in Združeno kraljestvo nadalje svetujeta, na osnovi informacij, ki so jih posredovali proizvajalci v Skupnosti, da bi kakršna koli zamuda pri uvajanju varnostnih ukrepov povzročila težko popravljivo škodo in da je treba te ukrepe sprejeti takoj.

(5)

Komisija je vse države članice obvestila o položaju ter se z njimi dogovorila o pogojih uvoza, gibanju uvoza in dokazilih o resni škodi ter različnih vidikih ekonomskega in trgovskega položaja, v zvezi z zadevnimi proizvodi Skupnosti.

(6)

6. marca 2004 je Komisija začela s preiskovanjem resne škode ali grožnje o škodi, ki bi utegnila ogroziti proizvajalce Skupnosti, ki proizvajajo podoben ali neposredno konkurenčen izdelek uvoženemu izdelku, ki je določen kot gojeni losos, predelan v fileje, svež, ohlajen, zamrznjen („zadevni izdelek“) (5), kot je razloženo spodaj.

(7)

Komisija je o preiskavi uradno obvestila proizvajalce izvoznike in uvoznike, njihova predstavniška združenja, ki jih to zadeva, pa tudi predstavnike držav izvoznic in proizvajalce Skupnosti. Komisija je vsem tem strankam pa tudi predstavniškim združenjem gojiteljev lososov v Skupnosti ter vsem strankam, ki jih to zadeva v okviru omejitev obvestila o začetku, poslala vprašalnike. V skladu s členom 5 Uredbe Sveta (ES) št. 519/94 in Uredbe (ES) št. 3285/94 je Komisija neposredno vpletenim strankam tudi dala priložnost, da podajo svoja mnenja v pisni obliki in da zahtevajo zaslišanje.

(8)

Nekatere vlade, proizvajalci izvozniki in predstavniška združenja, proizvajalci Skupnosti, dobavitelji, predelovalni in uvozniki ter njihova predstavniška združenja so posredovala dokumente v pisni obliki. Ustni in pisni komentarji, ki jih posredujejo stranke, so bili obravnavani in upoštevani pri določanju začasnih ugotovitev. Vse informacije, ki so nujno potrebne za začasno odločitev, so bile poiskane in preverjene. Obiski z namenom preverjanja so potekali na lokacijah osmih proizvajalcev Skupnosti.

(9)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in mnenjih, na podlagi katerih se namerava uvesti obstoječe varnostne ukrepe v obliki predlaganih začasnih ukrepov. Vsem strankam je bilo omogočeno, da pošljejo mnenja, ki so bila pregledana in upoštevana pri sestavi predhodnih ugotovitev.

(10)

Zadevni izdelek, glede katerega je bila Komisija obveščena o gibanju uvoza in ki zahteva varnostne ukrepe, je gojeni atlantski losos, obdelan ali ne na naslednji način: predelan v fileje, svež, ohlajen ali zamrznjen.

(11)

Razume se, da pomeni omejitev zadevnega izdelka na gojenega atlantskega lososa preozko določanje izdelka. Na podlagi fizičnih značilnosti različnih vrst lososa (velikost, oblike, okus idr.), različnih postopkov predelave ter zamenljivosti vseh vrst gojenega lososa so z vidika potrošnika, vsi gojeni lososi en izdelek. Ker se gojeni losos prodaja različno pripravljen (brez drobovja, brez drobovja in glave, predelan v fileje) služi ta različna priprava enaki končni porabi in se lahko nadomesti.

(12)

Nekatere pogodbene stranke so ugovarjale, da je zamrznjeni losos drugačen izdelek kot sveži losos in da se ga ne sme obravnavati kot del zadevnega izdelka. Trdile so, da je zamrznjen losos bolj priljubljen pri predelovalcih, medtem ko imajo potrošniki raje svežega lososa. Drugi ugovor je bil, da je zamrznjeni losos neprimeren kot surovi material za prekajevanje. Ti ugovori so bili zavrnjeni kot neosnovani. Predelovalci uporabljajo tako sveže kot zamrznjene gojene losose, razlike med njima pa so minimalne. Nadalje, oba postopka služita tudi enaki končni porabi. Zato je bilo treba ta ugovor zavrniti.

(13)

Tako je gojeni losos (za razliko od divjega lososa) (sveži, ohlajeni ali zamrznjeni) pripravljen na različne, že opisane načine, en izdelek. Trenutno je razvrščen v okviru oznak KN ex 0302 12 00, ex 0303 11 00, ex 0303 19 00, ex 0303 22 00, ex 0304 10 13 in ex 0304 20 13.

(14)

Pripravljena je bila predhodna proučitev za ugotavljanje, ali je izdelek proizvajalcev Skupnosti (v nadaljevanju „podobni proizvod“) podoben ali neposredno konkurenčen zadevnim uvoženim izdelkom.

(15)

Pri doseganju prejšnje odločitve so bile upoštevane zlasti naslednje prejšnje ugotovitve.

(16)

(17)

Zato dosežen preliminarni sklep določa, da sta uvožen izdelek in izdelek Skupnosti podobno ali neposredno konkurenčna.

(18)

Pripravljena je bila predhodna proučitev, na podlagi podatkov za obdobje med leti 2000 in 2003, ki se osredotoča na zadnje obdobje, za katerega so na voljo podatki, in s pomočjo katerega bodo ugotovili, ali je zadevni izdelek uvožen v Skupnost v tako zelo povečani količini, absolutno ali relativno povezano s proizvodnjo Skupnosti in/ali pod takimi pogoji, ki bi proizvajalcem utegnili povzročiti resno škodo. Ena stran je trdila, da se je uvoz povečal zato, ker so v podatke o uvozu vključeni tudi podatki o uvozu divjega lososa. Eurostat ne razlikuje med divjim in gojenim lososom. Vendar so informacije, ki so na voljo (v izvoznih statistikah ZDA in Kanade) pokazale, da je uvoz divjega lososa v Skupnost majhen in se je v letih od 2000 do 2003 postopno zmanjševal. Ena stran je sicer trdila, da je leto 2000 neprimerno leto za osnovo, ker so bile cene lososa takrat visoke. Vendar se analiza osredotoča na ključne razvoje v zadnjem obdobju, sprememba osnove z leta 2000 na leto 1999 pa ne bi spremenila rezultata analize.

(19)

Začasne ugotovitve, ki so navedene spodaj so pripravljene na osnovi podatkov za obdobje 2000–2003.

(20)

Uvoz je narasel z 372 789 ton leta 2000 na 455 948 ton leta 2003, kar predstavlja 22-odstotno povečanje. Med leti 2002 in 2003 je uvoz narasel za 15 %.

(21)

V povezavi z skupno proizvodnjo je uvoz padel s 254 % v letu 2000 na 235 % v letu 2001, vendar je v letu 2003 znova narasel na 252 %.

(22)

Četrtletni podatki za leti 2002 in 2003 kažejo, da je bil v letu 2003 četrtletni uvoz višji od četrtletnega uvoza leta 2002 in da je do največjega povečanja (za 20,8 %) prišlo v drugi polovici leta 2003.

Vir: Eurostat

(23)

Na podlagi uvoznih podatkov za obdobje od 2000 do 2003, je na predhodni osnovi določeno, da je prišlo do nenadnega in opaznega porasta uvoza v zadnjem času, tako absolutno kot relativno povezano s proizvodnjo.

(24)

Pogoji, pod katerimi je bil izveden uvoz, so bili prav tako pretehtani, s pomočjo podatkov Eutostata. V podatkih je vključena le majhna količina divjega lososa, zato ta nima vpliva na cene.

(25)

V tej zvezi je treba omeniti, da je bila med septembrom 1997 in majem 2003 večja količina gojenega lososa z Norveške (ki obsega približno 55 % skupnega trga) predmet MIP-a. V teku leta 2002 je kršitev MIP-a, ki so jo izvajali nekateri norveški izvozniki, spodkopala učinkovitost tega instrumenta in povzročila padec cen. Predlagana ukinitev ukrepov AD in CVD za Norveško je bila razglašena za december 2002, dejansko pa so bili ukrepi ukinjeni maja 2003. Uvozne cene so v letu 2002 in prvi polovici 2003 padle zaradi kršitve ali prostovoljnega umika MIP-a s strani nekaterih norveških izvoznikov.

(26)

Uvozne cene so padle v obdobju med 2000 in 2003 za 28,5 %. To je zunaj normalnega nihanja cen na trgu zaradi velikega zmanjšanja, ker proizvajalci izvozniki niso zaslužili nadpovprečnih prihodkov v letu 2000 in ker se cena proizvodnje v tem obdobju ni materialno zmanjšala.

(27)

Zadnje gibanje cen bolj jasno prikazujejo četrtletni podatki. Če so bile cene v letu 2002 relativno stabilne med 2,83 in 2,93 EUR, v prvem četrtletju so z 2,87 EUR padle na 2,24 EUR in v zadnjem četrtletju leta 2003 zopet narasle na 2,48 EUR.

Vir: Eurostat

(28)

Popolnoma zanesljivi podatki Eurostata za prvo četrtletje 2004 še niso na voljo, informacije, ki so trenutno na voljo pa kažejo, da so v prvem četrtletju cene v povprečju zrasle na 2,53 EUR/kg. To je malo pod povprečjem iz leta 2003, poleg tega pa zadnje informacije, ki so na voljo, kažejo, da cene ponovno padajo in so zelo nizke. Nekateri sicer trdijo, da bodo v naslednjih mesecih cene zopet narasle, vendar ta trditev ni utemeljena; trenutno nizko stanje cen pa so potrdili tudi industrijski viri v državah izvoznicah.

(29)

Delež uvoza je padel z 73,5 % v letu 2000 na 71,9 % v letu 2001 in ostal stabilen v letu 2002 (72 %). Delež uvoza se je povečal s 72,0 % v letu 2002 na 75,0 % v letu 2003; dosežen je bil torej največji delež v omenjenem obdobju, saj se je slednji povečal za 3 odstotne točke.

(30)

Skoraj vsa proizvodnja zadevnega izdelka v Skupnosti je bila proizvedena na Škotskem in v Irski, čeprav sta dva proizvajalca iz Franciji in vsaj eden iz Latvije.

(31)

V letu 2003 je bila skupna proizvodnja zadevnega izdelka v Skupnosti 180 593 ton, ob tem je treba povedati, da so proizvajalci sodelovali v začasnem obdobju raziskave, v katero je bilo vključenih 85 231 ton zadevnega izdelka, kar ustreza 47 % skupne proizvodnje Skupnosti. Tako torej zadevni izdelek predstavlja večinski delež skupne proizvodnje Skupnosti v okviru člena 5(3)(c) Uredbe (ES) št. 3285/94 in člena 15(1) Uredbe (ES) 549/94. Ustrezno se obravnavajo kot proizvajalci Skupnosti za namene začasnih določb.

(32)

Proti koncu leta 2002 je Norveška ocenila skupno letno proizvodnjo izdelkov iz lososa za leto 2003 na približno 446 000 ton. Februarja 2003 je Kontali Analyse (ponudnik informacij za industrijo) napovedoval ulov 475 000 ton izdelkov iz lososa. To je za 30 000 ton več, kot je izdelkov iz lososa proizvedla norveška proizvodnja v letu 2002, vendar je bilo za pričakovati, da bo večina tega presežka namenjena na novo nastale trge, kot so Rusija, Poljska ter na trge na Daljnem vzhodu, kot so Japonska, Hongkong, Tajvan in Kitajska. Rast na Daljnem vzhodu je bila od leta 2000 negativna vendar pričakuje Norveška v letu 2003, ko se odpre kitajski trg, obrat te rasti.

(33)

Dejanska norveška proizvodnja v letu 2003 je bila 509 000 ton izdelkov iz lososa (približno 63 000 ton več, kot je napovedala norveška vlada) ulova pa je bilo za 6 % več, kot ga je napovedal Kontali. Proizvodnja je bila za 64 000 ton (ali 14 %) višja kot proizvodnja Norveške v letu 2002. V istem času, daleč od obrata negative rasti prodaje na Daljnem vzhodu, je stopnja negativne rasti padla na –6,0 %. Poleg tega je rast na novo nastalih trgih prav tako padla z 47 % na 32 % v Rusiji in s 50 % na 30 % v evropskih državah zunaj Skupnosti. Globalna poraba je narasla le za 6 %, v primerjavi z 9 % v letu 2002 in 14 % v letu 2001. Kot se je izkazalo, je bila nepravilna napoved proizvodnje, skupaj z razvojem svetovne porabe, nepredvidljiva.

(34)

Posledično je Norveška naletela na resen problem presežne proizvodnje. Avgusta 2003 so nekateri norveški proizvajalci, v prizadevanju za umik presežne proizvodnje s trga, razmišljali o zamrznitvi 30 000 ton gojenega lososa. Vendar so to idejo kasneje opustili zato je bil trg še naprej prezaseden.

(35)

Poleg tega je decembra 2002 Komisija razglasila predlog o končanju protidampinških in protisubvencijskih ukrepov proti Norveški. Ti so bili posledično ukinjeni maja 2003. Ukrepi so bili v glavnem v obliki MIP-a, ki zagotavlja minimalno ceno za proizvajalce izvoznike. Ko je bila najavljena predlagana ukinitev ukrepov je več norveških proizvajalcev izvoznikov prostovoljno prenehalo s svojim izvajanjem ali pa prenehalo z opazovanjem. Norveški proizvajalci kot celota so zelo zadolženi pri norveških bankah. S padcem cen v odsotnosti MIP-a so banke posojilodajalke v zvezi z norveškimi proizvajalci začele ukrepati v smeri zmanjševanja izpostavljenosti in zahtevale poplačilo. Tako se je ustvaril začaran krog, ki vodi k povišanju izkoriščanja lososov in nadaljnji pritisk na cene in izvoz. Čeprav je bilo nekatere začasne in male prilagoditve uvoznih cen pričakovati kot rezultat preklica ukrepov proti Norveški, sta razpon padca cen (poslabšanje problema presežne proizvodnje) in začaran krog, ki so ga ustvarile dejavnosti opisanega bančnega sistema, nepredvidljiva.

(36)

V letu 2003 je vrednost norveške krone padla za 13 % glede na evro, 12 % glede na dansko krono in za 14 % glede na švedsko krono. Čeprav so bile spremembe tečaja pričakovane so bile te vseeno velike, nihanja pa so bila zunaj normalnega okvira nihanja tečajev. Čeprav je bil v primerjavi z britanskim funtom evro močnejši, je britanski funt padel le za 6 % in tako v evropskem prostoru, v primerjavi z uvozom Norveške z začetka leta, dvignil cene gojenega lososa, proizvedenega v Združenem kraljestvu. Glavni uvozniki norveškega gojenega lososa v Skupnost so Danska, Švedska, Nemčija in Poljska. Vendar je večina tega uvoza neposredno poslana v države Skupnosti, kot sta Francija in Španija. Poleg tega je več kot polovica gojenega lososa, uvoženega v Dansko, in skoraj vsa količina, uvožena v Poljsko in ostale nove države članice predelana in nato prodana znotraj evro območja. Posledično je imel padec vrednosti norveške krone, povezan z evrom, posledice ne le neposredno za uvoz iz Norveške v evro območje, ampak tudi za uvoz v druge države, kot sta Danska in Poljska, ki predelata gojenega lososa predelata in ga prodajata v evro območju. Učinek teh tečajnih razlik je bil posledica namena narediti Skupni trg bolj privlačen za norveške proizvajalce izvoznike in jih do neke mere izolirali pred učinki padca cen v evrih in kronah ter jim tako pomagali vzdrževati prihodke iz izvoza v domači valuti. Vendar so cene enot padle celo v norveških kronah. V istem obdobju so ta nihanja valut znižala cene lososa v Skupnosti in tako naredila bolj privlačne pogoje za uvoznike in uporabnike predelovalne industrije. Posledično je bilo veliko presežne proizvodnje iz Norveške izvoženo v Evropsko skupnost.

(37)

Predhodna analiza nepredvidljivega razpleta je pokazala, da so krivci za povečanje uvoza presežna proizvodnja v Norveški (kljub nizkim napovedim), neuspeh norveške industrije pri doseganju napovedanega izvoza na trge zunaj Skupnosti in nepričakovan porast učinkov zaradi prenehanja ukrepov trgovinske zaščite proti Norveški ter proti dejavnostim norveškega bančnega sistema, opisanega zgoraj, skupaj s porastom vrednosti evra, ki je trg Skupnosti naredil še bolj privlačnega za norveške izvoznike. Ta razvoj in posledični učinki bodo nadalje raziskani na določeni stopnji tega postopka.

(38)

Da bi določili začasne odločbe o resni škodi, ki so jo utrpeli pridelovalci Skupnosti podobnega izdelka, je bilo treba izvesti predčasno vrednotenje vseh pomembnih dejavnikov objektivne in kvantitativne narave, ob upoštevanju njihove situacije. Zaradi zadevnega izdelka je bilo izvedeno vrednotenje razvoja skupnih podatkov o porabi, proizvodni zmogljivosti, izkoriščenosti zmogljivosti, zaposlitvi, produktivnosti, skupni prodaji in tržnem deležu. Ti globalni podatki so osnovani na statističnih informacijah, ki sta jih zbrali Združeno kraljestvo in Irska s celovitim pregledom industrije. Podatki, specifični za posamezna podjetja, so pridobljeni s sodelovanjem proizvajalcev Skupnosti v zvezi s tokom denarja, z donosom naložbenega kapitala, z delnicami, s cenami, z zbijanjem in z donosnostjo v obdobju od 2000 do 2003.

(39)

Na začetku je treba opozoriti, da je v industriji gojenja lososa v Skupnosti, tako kot drugod, dolg in relativno neprilagodljiv proizvodni cikel, ki vodi k odprodaji, in k temu. da ko je enkrat losos ulovljen, mora biti tudi prodan takoj, ker je lahko zamrznjen shranjen le nekaj dni. Zamrzovanje je drago, poleg tega pa so v Skupnosti zmogljivosti zamrzovanja omejene. Posledično je treba proizvodnjo načrtovati vsaj dve leti vnaprej in se tega načrta tudi držati, razen v mejnih vrednostih. Zato ima prekomerna dobava zapoznel učinek na proizvodnjo, vendar takojšen in resen učinek na cene.

(40)

Poraba zadevnega izdelka v Skupnosti je bila začasno ugotovljena na podlagi skupne proizvodnje vseh proizvajalcev Skupnosti in vsega uvoza zadevnega izdelka v Skupnost, na podlagi podatkov, ki jih navaja Eurostat, vendar brez upoštevanja izvoza Skupnosti.

(41)

Med leti 2000 in 2003 je poraba Skupnosti narasla za 19,7 %, z 507 705 ton na 607 728 ton.

(42)

Treba je opozoriti, da je cena lososa relativno elastična, zato lahko povečanje porabe v letu 2003 tako vsaj delno razložimo s padcem cen v prodaji na veliko.

(43)

Proizvodnja gojenega lososa v Evropski skupnosti je omejena z državnimi licencami, ki določajo najvišjo količino živih rib, ki jih lahko zadržujejo v vodi, kjer koli in kadar koli. Omenjene številke zmogljivosti temeljijo na skupni dovoljeni količini, ne pa na fizični zmogljivosti kletk, s katerimi upravljajo proizvajalci Skupnosti. Stroški prijave za licence in stroški podaljševanja licenc so relativno nizki zato je tudi strošek vzdrževanja presežnih zmogljivosti nizek.

(44)

Zmogljivost med leti 2000 in 2002 je ostala nespremenjena, zato kaže predhodna raziskava, da se je zmogljivost proizvodnje med leti 2000 in 2003 teoretično povečala za 2,2 %.

(45)

Izkoriščenost zmogljivosti (t.j. količine rib v vodi v primerjavi z dovoljeno količino) se je z 43 % v letu 2000 povečala na 48 % 2001 in nato ostala stabilna do leta 2003, ko je dosegla 52 %. To odraža dejstvo, da se je proizvodnja med leti 2000 in 2003 povečala za 23 %, medtem ko se je dovoljena zmogljivost povečala le za 2,2 %.

(46)

Proizvodnja (ujete ribe) je narasla za 23 %, z 146 664 ton v letu 2000 na 180 593 v letu 2003, z letnim povečanjem za 7 %.

(47)

Treba je opozoriti, da je treba zaradi dolgega proizvodnega cikla proizvodnjo načrtovati dve leti vnaprej in da, je proizvedeno količino, ko se enkrat proizvodni cikel začne, mogoče prilagajati le na zgornji in spodnji meji.

(48)

Zaposlitev je v povezavi z zadevno proizvodnjo padla za 6 %, z 1 269 zaposlenih v letu 2000 na 1 193 zaposlenih v letu 2003. Zmanjšanje zaposlitve je bilo moč opaziti v letu 2001, delno je narasla v letu 2002 in v letu 2003 pa je ostala stabilna.

(49)

Produktivnost je v tem obdobju dosledno rasla od 115 ton v letu 2000 do 151 ton v letu 2003. To odraža povečano uporabo samodejnih sistemov za krmljenje in drugih naprav, ki olajšajo delo, ter strog pritisk na zmanjševanje stroškov, v izogib izgubam.

(50)

Med leti 2000 in 2002 je prodaja podobnega izdelka proizvajalcev Skupnosti narasla za 14,3 %, z 134 916 na 154 171 ton. To povečanje se je pojavilo kot ozadje povečanja porabe za 8,5 %, v istem obdobju. Med leti 2002 in 2003 je prodaja proizvajalcev Skupnosti padla za 1,6 %, z 154 171 na 151 750 ton, ne glede na povečanje porabe za 10,3 % med leti 2002 in 2003.

(51)

Tržni delež proizvajalcev Skupnosti se je povečal z 26,5 % v letu 2000 na 28,1 % v letu 2001 in ostal stabilen v letu 2002, vendar je nato padel za 3,0 odstotne točke na 25,0 % v letu 2003, kar je bilo najnižje v omenjenem obdobju. To odraža dejstvo, da se je uvoz povečal tako absolutno kot relativno s porabo v letu 2003.

(52)

Denarni tok je mogoče raziskati le na ravni sodelovanja podjetij, ki proizvajajo zadevni izdelek, ne pa glede na količino izdelka samega. Ta indikator je bil takrat manj pomemben kot drugi prikazani indikatorji. Vseeno je mogoče opaziti zelo negativen denarni tok v letih 2001, 2002 in 2003.

(53)

Donos naložbenega kapitala je mogoče raziskati le na ravni sodelovanja podjetij, ki proizvajajo zadevni izdelek, ne pa glede na količino izdelka samega. Ta indikator je bil takrat manj pomemben kot drugi prikazani indikatorji. Vseeno le mogoče opaziti, da je donos naložbenega kapitala padel s 34 % v letu 2000 na skoraj nič v letu 2001 in 2002, pred padcem za – 20 % v letu 2003.

(54)

Povprečna cena podobnega proizvoda je med 2000 in 2003 padla za 20,3 % z rahlim padanjem cen v tem obdobju. Cene so dosegle najnižjo raven (2,79 EUR/kg) v letu 2003.

(55)

V prvem četrtletju leta 2004 so informacije, ki so na voljo pokazale, da je povprečna cena enote proizvajalcev Skupnosti rahlo narasla, skupaj s povprečnimi uvoznimi cenami. Vendar zadnje informacije kažejo, da cene ponovno padajo. Ena stran je ugovarjala (s sklicevanjem na letne menjalne tečaje), da je padec cen v britanskih funtih manj občuten. Vendar je Komisija odločila, da kot denarno enoto v primerih trgovinske zaščite uporablja evro.

(56)

Poleg razvoja cen je bil upoštevan tudi razvoj stroškov. Stroški so se v obdobju med leti 2000 in 2003 gibali med 3,0 in 3,2 EUR/kg.

(57)

Donosnost prodaje proizvajalcev Skupnosti je padla s 7,3 % v letu 2000 na – 3,3 % v letu 2001. Izgube so bile v letu 2002 manjše (– 2,5 %), a so v letu 2003 narasle na – 17,1 %. V letu 2003 je uvoz narasel na najvišjo raven zato je povprečna cena uvoženega izdelka padla na najnižjo raven (2,54 EUR/kg), povprečna cena izdelka Skupnosti pa je prav tako padla na najnižjo raven (2,79 EUR/kg). Padec donosa proizvajalcev Skupnosti v letih 2000 in 2003 se je pojavil istočasno s padcem cene na kg izdelka proizvajalcev Skupnosti padla s 3,50 na 2,79 EUR.

(58)

Zaloga se v tem kontekstu nanaša na žive ribe v vodi. Proizvajalci Skupnosti, tako kot vsi ostali, imajo zanemarljive zaloge ulovljenih rib, ker jih je treba prodati takoj. Tako kaže padec zadnje zaloge na zmanjšanje količine živih rib, ki čakajo na ulov v naslednjih letih. Tako je v tem primeru padec zaloge indikator povečanja škode.

(59)

Zaloge so se povečale s 36 332 ton v letu 2000 na 53 178 v letu 2002 in nato v letu 2003 padle na 43 024 tone. To predstavlja padec zalog med leti 2000 in 2003 za 19,1 %.

(60)

Preiskava je pokazala, da se je med leti 2000 in 2003, zlasti med leti 2002 in 2003, uvoz zadevnega izdelka na trg Skupnosti močno povečal.

(61)

Zmogljivost proizvajalcev Skupnosti je ostala med leti 2000 in 2002 bolj ali manj stabilna, medtem ko se je proizvodnja povečala na 14,8 %. Posledično se je izkoriščenost zmogljivosti v tem obdobju povečala s 43 % na 50 %. Prav tako so se povečale zaloge živih rib v vodi. Prišlo je tudi do izgube nekaj delovnih mest, in sicer v podjetjih, v katerih je produktivnost narasla na račun povečane avtomatizacije.

(62)

Obseg prodaje se je med leti 2000 in 2002 povečal za 14,3 % (v primerjavi z 8,5-odstotno rastjo porabe) tržni delež proizvajalcev Skupnosti pa se je s 26,5 % povečal na 28,0 %.

(63)

Vendar so v tem obdobju med leti 2000 in 2002 cene padle za 13,7 % in kljub manjšemu padcu stroškov v letu 2002 (zaradi visoke izkoriščenosti zmogljivosti in boljše produktivnosti) je to vodilo k padcu donosnosti s 7,3 % v letu 2000 na – 3,3 % in – 2,5 % v letih 2001 in 2002. ROCE in denarni tokovi so se razvijali v tem obdobju prav tako razvijali.

(64)

Med leti 2002 in 2003 se je položaj proizvajalcev Skupnosti opazno poslabšal. Čeprav sta se proizvodna zmogljivost in proizvodnja povečali (za 7,3 %) skladno z določenim planom proizvodnje, ter je to vodilo k večji proizvodnji zmogljivosti in izboljšani produktivnosti, pa so se vsi ostali indikatorji razvijali negativno. Zaloge živih rib v vodi so padle za 19,1 %. Zaradi 10,3 % rasti porabe je prodaja proizvajalcev Skupnosti padla za 1,6 %, zato so izgubili so tržni delež. Poleg tega so cene padle za nadaljnjih 7,6 %, medtem ko so se stroški glede na povprečno raven zadnjih štirih let povečali. Zaradi tega je prišlo do nenadnega padca donosnosti, in pridelovalci Skupnosti pa so utrpeli izgube v višini 17,1 %. Te izgube se v skupnem ROCE-ju odražajo za – 20 %. Medtem ko so se denarni tokovi izboljševali, se je to dejansko poznalo pri zmanjševanju zalog rib v vodi in nezmožnosti ponovnega vlaganja.

(65)

Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov je bil sprejet predhodni zaključek, in sicer ta, da so proizvajalci Skupnosti utrpeli resno škodo.

(66)

Da bi pregledali obstoj vzročne povezave med povečanim izvozom in resno škodo ter zagotovili, da škoda, ki bi jo povzročili drugi dejavniki, ne bi bila pripisana povečanemu uvozu, so bili škodni dejavniki ločeni med seboj, tako da so lahko škodni učinki pripisani različnim faktorjem. Nato pa je bilo ugotovljeno, da je povečanje uvoza res „pristni in bistveni“ vzrok za škodo.

(67)

Kot je prikazano zgoraj, se je med leti 2000 in 2003, zlasti med leti 2002 in 2003, uvoz zadevnega izdelka na trg Skupnosti zelo povečal.

(68)

Gojeni losos je blagovni izdelek, zato sta zadevni izdelek in podobni izdelek pri ceni konkurenčna. Splošno sprejeto je, da uvoz, zlasti z Norveške, določa cene na trgu. Posledično se nizek nivo nižanja cen kaže v padanju cen za proizvajalce Skupnosti.

(69)

V tem primeru je najpomembnejši škodni učinek na povečan uvoz velika finančna izguba proizvajalcev Skupnosti. Zaradi povečanja uvoza so cene po vsej Skupnosti padle. Če bi se uvoz povečal za manjšo stopnjo, bi bil pritisk na cene prav tako manjši. Če bi bilo povpraševanje v Skupnosti tako, da bi preneslo povečanje uvoza in občutno višjo ceno, čeprav bi tako povečanje povzročilo nižje cene in manjši tržni delež za proizvajalce Skupnosti, bi bilo mogoče, da proizvajalci Skupnosti ne bi utrpeli resne škode.

(70)

Med leti 2000 in 2002 so cene uvoza padle za 19 %, temu padcu pa so sledile cene proizvajalcev Skupnosti. Ko se je tržni delež prodaje proizvajalcev Skupnosti v tem obdobju povečeval, je to odražalo proizvodni načrt prejšnjih let, in je v obeh letih, 2001 in 2002, prodaja proizvajalcev Skupnosti prinesla izgubo.

(71)

V letih 2002 in 2003 je uvoz narasel za 15 %. Tržni delež uvoza je narasel z 72 % na 75 %, tržni delež proizvajalcev Skupnosti pa je padel z 28 % na 25 %. V istem obdobju je uvoz narasel z 235 % na 252 % proizvodnje Skupnosti. Tako se je uvoz relativno povečal s proizvodnjo in porabo Skupnosti, na račun proizvajalcev Skupnosti.

(72)

Vendar je najpomembnejši vidik povečanja uvoza učinek na cene in donosnost proizvajalcev Skupnosti. Kot je omenjeno zgoraj, je splošno sprejeto, da uvoz (zlasti z Norveške) določa cene gojenega lososa na trgu Skupnosti. Zaradi nižanja cen je bilo treba ugotoviti, ali zaradi nizkih cen uvoženega blaga padajo tudi cene blaga proizvajalcev Skupnosti.

(73)

Da bi dosegli predhodno odločitev o nivoju nižanja cen, so bile informacije o ceni pregledane za primerljivo obdobje, na isti ravni poslovanja in za prodajo podobnim kupcem. Na podlagi primerjave med cenami iz Glasgowa, ki jih določijo proizvajalci Skupnosti, in cenami proizvajalcev izvoznikov (CIF-meje Evropske skupnosti, ki vključuje carinske dajatve), se je izkazalo, da so bile cene na domačem trgu v zadnjih treh letih znižane za od 3,1 % do 7,1 %. To se je pokazalo pri padcu cen proizvajalcev Skupnosti saj zaradi velikih tržnih deležev cene določajo uvozniki. Zlasti je mogoče opaziti, da je povečan uvoz po nižji ceni do tretjega četrtletja leta 2003 prisilil proizvajalce Skupnosti k rednemu zniževanju cen vse do tretjega četrtletja leta 2003, kar je privedlo k izgubi, ki so jo utrpeli v tem letu.

(74)

Neposredna primerjava uvoznih cen in cen proizvajalcev Skupnosti potrjuje izsledke te analize. Uvozne cene so med leti 2000 in 2003 padle za 28,5 %, s 3,62 na 2,59 EUR/kg, vključno z dajatvami. V istem obdobju je povprečna cena podobnega proizvoda padla za 20 %, s 3,5 na 2,79 EUR/kg, z rahlim padanjem cen v tem obdobju.

(75)

Med leti 2002 in 2003 je povprečna cena uvozne enote padla z 2,93 % na 2,59 %, vključno z dajatvami. Ko se je uvoz povečal na najvišjo raven, je povprečna cena uvoza padla na najnižjo raven (na 2,59 EUR/kg, vključno z dajatvami), uvozne cene proizvajalcev skupnosti pa so padale in je zato povprečna cena izdelka Skupnosti je padla na najnižjo raven (na 2,79 EUR/kg). Povprečna cena enote izdelka Skupnosti (prilagojena iz Glasgowa) je padla s 3,02 na 2,79 EUR/kg, kar predstavlja padec za 8 %.

(76)

Padec cene proizvajalcev Skupnosti je glavni vzrok za padec donosnosti. Leta 2000, ko sta bili cena za kilogram 3,1 EUR in prodajna cena (prilagojena iz Glasgowa) 3,5 EUR imeli proizvajalci Skupnosti 7,3 % donosa. Leta 2001 in 2002 so proizvajalci Skupnosti kljub povečanju izkoriščenosti zmogljivosti, proizvodnje, produktivnosti, zalog živih rib, prodaje in tržnega deleža utrpeli finančno škodo, zmanjšali skupni ROCE in dosegli negativni denarni tok, potem ko je prodajna cena (prilagojena iz Glasgowa) padla na 3,23 in nato na 3,02 EUR in potem ko so se stroški povečali in nato padli na 3,2 EUR v letu 2001 in 3,0 EUR v letu 2002. Prav tako je padla tudi zaposlenost.

(77)

V letu 2003, ko so cene (prilagojene iz Glasgowa) padle na 2,79 EUR, pod pritiskom poceni uvozov in s stroški v višini 3,1 EUR v letu 2001, so proizvajalci Skupnosti utrpeli 17,1-odstotno izgubo. To se je odražalo v negativnem skupnem ROCE-ju in v denarnem toku. Ob istem času je obseg prodaje padel za 1,6 % tržni delež za 3 odstotne točke, obseg prodaje in tržni delež uvoznikov pa sta se povečala. Čeprav so se zmogljivost, proizvodna zmogljivost in produktivnost povečale in je zaposlenost ostala relativno stabilna, je učinek povečanja poceni uvoza pri izkoriščenosti zmogljivosti, zaposlitev in produktivnosti zakasnil Kot rezultat povečanega uvoza je mogoče pričakovati padec proizvodnje, kot prikazuje padec zalog živih rib v letu 2003.

(78)

Zaradi navedenih razlogov je bil sprejet predhodni sklep o tem, da obstaja povezava med uvozom in resno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Skupnosti, in o tem da ima povečanje poceni uvoza škodni učinek na proizvajalce Skupnosti, zlasti v povezavi s pritiskom na nižanje cen na trgu Skupnosti, kar se kaže kot velika finančna škoda, ki so jo utrpeli proizvajalci Skupnosti.

(79)

Ena stran je ugovarjala, da je prišlo do domnevnega padca porabe v Združenem Kraljestvu v letu 2003 in da je to povzročilo škodo pridelovalcem Skupnosti. Vendar trg Združenega Kraljestva ne more biti izoliran od skupnega trga Skupnosti, poraba Skupnosti pa se je med leti 2000 in 2003 povečala za 19,7 % ter med leti 2002 in 2003 za 10,3 %. Tako so razlog za izgubo proizvajalcev Skupnosti v letu 2003 nizke cene, ne pa domneven padec porabe.

(80)

Učinek sprememb na ravni izvoza je bil prav tako pregledan. Izvoz se je v omenjenem obdobju znatno povečal, med leti 2002 in 2003 se je celo podvojil; iz tega izhaja, kljub ugovoru ene stranke, da so spremembe v izvozu razlog resne škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Skupnosti. Podatki, povezani z donosnostjo, temeljijo na podatkih, povezanih le s prodajo v Skupnosti.

(81)

Prav tako je bilo preverjeno, ali škodni učinek izhaja tudi iz presežne zmogljivosti proizvajalcev Skupnosti. Teoretično se je zmogljivost med preiskovalnim obdobjem povečala za 2,2 % med leti 2000 in 2003 – za veliko manj, kot sta se proizvodnja in poraba. Poleg tega, kot je bilo omenjeno že prej, je teoretična zmogljivost skupna količina živih rib, za katere je pridobljena državna licenca. Stroški prijave za licence in podaljševanja licenc so relativno nizki. Glavni stroški so stroški za dveletne losose (mlade ribe), krmo in delo. Tako je bil sprejet predhodni sklep, da povečanje teoretične zmogljivosti ni povzročilo resne škode proizvajalcem Skupnosti.

(82)

Nekateri izvozniki so ugovarjali, da je razlog za padec cen na trgu Skupnosti prekomerna dobava proizvajalcev Skupnosti. Vendar, ko se je uvoz v letu 2003 povečal za 15 %, se je prodaja proizvajalcev Skupnosti zmanjšala. Nadalje, cene na tem trgu je določal uvoz, ne pa proizvajalci Skupnosti. Zato je pregled obnašanja cen za vse udeležence v letih 2002 in 2003 pokazal, da je bila cena uvoženega izdelka bistveni nižja od cene izdelka proizvajalcev Skupnosti in da so cene proizvajalcev Skupnosti sledile cenam uvoženih izdelkov ter se tako nižale. Učinek konkurence se med proizvajalci Skupnosti samodejno izravnava – izgube, ki jih je utrpel en, se nadomestijo z dobički drugega ceteris paribus (pod enakimi pogoji). Tako je bil sprejet predhodni sklep, da konkurenca med proizvajalci Skupnosti ni razlog za resno škodo.

(83)

Ena stran je ugovarjala, da so povečana umrljivost rib v Irski ter izbruhi bolezni v Združenem Kraljestvu in Irski v letih 2002 in 2003 lahko vzroki za povečanje proizvodnih stroškov in da je to zmotilo normalni proizvodni cikel nekaterih proizvajalcev. Informacije, ki so trenutno na voljo, kažejo, da je bil pojav omejen le na majhno število ribogojnic. Kot prikazuje spodnja tabela, so stroški proizvajalcev Skupnosti v letu 2002 padli in se v letu 2003 približali štiriletnemu povprečju. Tako predhodni sklep navaja, da visoka umrljivost rib ni razlog za resno škodo. Vendar bo ta argument še nadalje raziskan v okviru raziskave.

(84)

Ena stran je ugovarjala, da ima industrija na Norvēskem nižje proizvodne stroške kot proizvajalci Skupnosti in da je to razlog za povečanje uvoza in resno škodo. Informacije, ki so trenutno na voljo, kažejo, da ima Norveška ugodnosti pri določenih stroških, proizvajalci Skupnosti pa imajo prednosti glede na ostale proizvajalce. Ugotovi se, da so proizvajalci Skupnosti utrpeli resno škodo, proizvajalci na Norvēskem pa tudi. Kot je ugotovljeno v oddelku 8.2.12, so proizvajalci Skupnosti utrpeli škodo v višini –2,5 % v letu 2002. Podatki vlade Norveške prikazujejo, da so v letu 2002 za vzorec 151 ribogojnic lososov in amerikank utrpeli izgubo –13 %. (Za leto 2003 še ni objavljenih primerljivih podatkov.) Poleg tega so delovali pod bremenom dolga, kar predstavlja resnično razsežnost skupnih stroškov. Skupni dolg (razen lastniškega kapitala in določb) je znašal 6,8 milijard norveških kron, v primerjavi s skupnim prometom v višini 5,7 milijard norveških kron (9). Ta položaj je v nekaterih primerih norveške banke pripeljal do prevzemanja lastništva nad norveškimi proizvajalci. Tako predhodni sklep navaja, da norveški proizvajalci niso bolj učinkoviti kot proizvajalci Skupnosti, vendar bo ta argument še nadalje raziskan v okviru raziskave.

(85)

Ena stran je ugovarjala, da je v oddaljenih predelih Škotske infrastruktura manj razvita in da so zaradi tega stroški višji ter da to lahko povzroči škodo proizvajalcem Skupnosti. Ugotovljeno je, da gojenje rib na Norveškem, ki je glavna proizvajalka v Skupnosti, pogosto poteka na oddaljenih lokacijah s slabo prometno infrastrukturo.

(86)

Prevozni stroški ne predstavljajo velikega deleža skupnih stroškov proizvodnje gojenega lososa ter so različni glede na izvor in namen. Pri prevoznih stroških na Norveškem, Združenem Kraljestvu in Irski ter pri prevoznih stroških trga Skupnosti ni bilo ugotovljenih večjih odstopanj. Poleg tega imajo proizvajalci izvozniki (ki se nahajajo zunaj Evropske skupnosti) ponavadi višje stroške prevoza, ko blago prodajajo na trgu Skupnosti. Torej višji stroški prevoza na Škotskem ne prispevajo k resni škodi, ki so jo utrpeli proizvajalci Skupnosti.

(87)

Nadalje v nobenem primeru ni bilo nobenega dokaza, ki bi dokazoval, da so se prevozni stroški na Norveškem v zadnjih letih povišali, zato višji prevozni stroški ne upravičijo zadnjega povečanja finančne škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Skupnosti.

(88)

Med začasnim obdobjem raziskave niso bili ugotovljeni nobeni drugi dejavniki.

(89)

Povečanje uvoza je imelo omejene negativne učinke na količine, ki so jih prodajali proizvajalci Skupnosti, čeprav je prodaja v letu 2003 padla. Vendar je najpomembnejše, da ima povečan uvoz zaradi padca cen uničujoče posledice na donos proizvajalcev Skupnosti. Ker uvoz (s približno 70–75 % trga) določa cene, je padec uvoznih cen povzročil padec cen proizvajalcev Skupnosti. To se je pokazalo v resni škodi, ki so jo utrpeli proizvajalci Skupnosti. K takšni škodi ni pripomogel noben drug dejavnik, razen nizke uvozne cene.

(90)

Ker je bilo ugotovljeno, da resne škode niso povzročili drugi dejavniki, navaja prejšnji sklep, da obstaja bistvena povezava med nizkimi uvoznimi cenami in resno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Skupnosti.

(91)

V prejšnji odločitvi je ugotovljeno, da obstajajo kritične okoliščine, v katerih bi vsakršno zavlačevanje lahko škodilo proizvajalcem Skupnosti v taki meri, da bi bilo to težko popraviti. Utrpeli so resen padec, zlasti pri zalogah živih rib, cen enot, donosa in ROCE-ja, kot rezultat velike količine uvoženega zadevnega izdelka po nižji ceni.

(92)

Finančni položaj proizvajalcev Skupnosti je izjemno negotov. V letu 2003 so utrpeli velike izgube (–17,1 %). Posledično je število proizvajalcev Skupnosti že bankrotiralo ali šlo v stečaj, drugi pa načrtujejo zmanjševanje proizvodnje ali umik s trga. Veliko proizvajalcev Skupnosti poskuša svojo dejavnost prodati. Vendar je zaradi poslovanja z izgubo ter zaradi bankrotov in stečajev zanimanja za nakup malo. Drugi dejavnost preprosto zaprejo in tako ublažijo izgube.

(93)

Leta 2003 in v prvih mesecih leta 2004, je bankrotiralo ali šlo v stečaj pet proizvajalcev Skupnosti. Dve podjetji so prevzela podjetja, ki proizvajajo krmo (pri katerih so proizvajalci zelo zadolženi) in sta trenutno v postopku ustavljanja proizvodnje. Poleg tega je sedem proizvajalcev Skupnosti dejavnost zaprlo ali pa so v postopku zapiranja.

(94)

V letu 2003 so nekateri proizvajalci Skupnosti utrpeli izjemne izgube, zlasti neodvisna podjetja, ki ne prejemajo finančne pomoči večjih skupin in ki se zanašajo na podaljšanje posojila podjetij, ki proizvajajo krmo in koristijo prekoračitev kredita, kot vir sredstev dolgoročnega financiranja. Nekatera podjetja so na račun donosnosti zagotovila zadovoljiv denarni tok, ki ustreza finančnim obvezam (npr. z ulovom rib, preden le-te zrasejo do optimalne velikosti). Čeprav ta strategija zagotavlja preživetje za krajši čas, to nadaljnje zmanjšuje donos ter tako tudi kratko- in srednjeročno sposobnost preživetja.

(95)

Brez takojšnje in občutne spremembe pri gojenju lososa v Skupnosti, bo še več pridelovalcev Skupnosti prisiljeno bankrotirati ali iti v stečaj, kajti podjetja, ki proizvajajo krmo, in banke omejujejo izpostavljenost neizterljivim dolgovom. Nekaterim proizvajalcem Skupnosti je že pretekla prekoračitev kredita, ali pa se jim je le-ta zmanjšala. V Združenem Kraljestvu so pristojne oblasti v pogovorih z bankami ugotavljale vzroke za umik pomoči. Vendar so banke poudarile, da morajo poslovati v skladu s komercialnimi merili.

(96)

Mogoče je pričakovati, da bodo, brez začasnih varnostnih ukrepov na trgu Evropske skupnosti in ob nadaljevanju velikih količin uvoza zadevnega izdelka na trg Skupnosti ter zlasti ob padanju cen, ki ga vse našteto povzroča, proizvajalci Skupnosti še naprej trpeli škodo in bodo prisiljeni iti v stečaj. Takšno škodo bi bilo težko popraviti, zlasti zato, ker bi se bili zaradi zapiranja dejavnosti bivši zaposleni prisiljeni preseliti, da bi našli delo, posojilodajalci pa bi zelo previdno sodelovali pri financiranju neuspešnih dejavnosti. Če se temu želimo izogniti, je treba sprejeti varnostne ukrepe.

(97)

Zato je ob upoštevanju negotovega ekonomskega položaja proizvajalcev Skupnosti, kot rezultat velikih izgub, ki so jih utrpeli, in ob upoštevanju stalne grožnje, ki jo predstavljajo proizvajalci izvozniki, sklenjeno, da obstaja kritični položaj, pri katerem bi vsak zastoj pri sprejetju varnostnih ukrepov povzročil škodo, ki bi jo bilo težko popraviti. Zato je sklenjeno, da je treba začasne varnostne ukrepe sprejeti takoj.

(98)

Predhodna analiza ugotovitev raziskave potrjuje obstoj kritičnega položaja in potrebo po varnostnih ukrepih, da bi omejili nadaljnjo škodo proizvajalcev Skupnosti, ki bi jo bilo težko popraviti.

(99)

Proizvodnja Skupnosti gojenega lososa ne zmore dohitevati povpraševanja in je zato nujno zagotoviti, da sprejeti ukrepi ne omejujejo izvoza proizvajalcev na trg Skupnosti. Ker je glavni vzrok za škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Skupnosti velika količina uvoza, ki vodi k zmanjšanju cen, morajo sprejeti ukrepi zvišati cene, vendar ne nujno omejiti dobave.

(100)

Uredbi (ES) št. 3285/94 in 519/94 vsebujeta določbe, ki začasne varnostne ukrepe določajo v obliki povečanja tarif. Zato je treba, če je to primerno, dati prednost tarifam. V tem primeru je za vzdrževanje odprtosti trga Skupnosti in za zagotavljanje dostopnosti dobave, ki naj ustreza povpraševanju, treba določiti kvote, za katere varnostne dajatve ne veljajo in ki so v okviru standardnega uvoza. Za količine, ki te kvote presegajo, je treba plačati dodatne dajatve na uvoz. Standardna raven uvoza gojenega lososa se lahko nadaljuje brez plačila dodatnih dajatev, neomejene količine pa se lahko uvozi ob plačilu dajatev.

(101)

Da bi ohranili standardne trgovinske tokove in zagotovili, da trg Skupnosti ostane odprt tudi za manjše akterje, so tarifne kvote razdeljene med tiste države/regije, ki se zanimajo za dobavo zadevnega izdelka, drugi del pa je dodeljen ostalim državam. Po posvetovanjih z Norveško in s Ferskimi otoki, ki imata znaten interes ter predstavljata znatne uvozne deleže, je vsaki od teh držav primerno dodeliti določeno kvoto, ki temelji na razmerju med skupno količino dobavljenega izdelka v triletnem obdobju, med 2001 in 2003. Velika večina uvoza v tem obdobju je prišla iz Norveške in s Ferskih otokov, tako da bi bilo treba omenjenima državama določiti posebne kvote, ostala kvota pa bi veljala za preostale države skupaj. Da bi se izognili nepotrebnemu administrativnemu bremenu, morajo tarifne kvote delovati po načelu „prvi prispe, prvi dobi“.

(102)

V normalnih okoliščinah raste poraba gojenega lososa v Skupnosti med 4 in 5 % letno, ob upoštevanju visoke rasti nivojev, opazovanih v novih državah članicah. Za upoštevanje te rasti se morajo tarifne kvote (glede na povprečni uvoz v obdobju med 2001 in 2003) povečati za 5 %. Ker je trg lososa sezonski, z velikimi količinami uvoza in prodaje v drugi polovici leta, morajo biti tarifne kvote sezonsko prilagojene. Kvote so izračunane na podlagi ekvivalenta cele ribe (WFE-ja) in na podlagi pretvorbe razmerij dejansko uvoženih filetov in nefiletov, ko sta ti dve vrsti lososa torej v razmerjih je 1:0,65 in 1:0,9.

(103)

Dodatno dajatev je treba določiti tako, da omogoča primerno olajšavo proizvajalcem Skupnosti, vendar obenem ne predstavlja nepotrebnega bremena za uvoznike in uporabnike. Dajatev ad valorem je neprimerna, ker deluje kot spodbuda za zniževanje uvoznih cen, za katere se ne plačujejo dajatve, in bi tako povečala ceno izdelka. Tako je treba določiti fiksni znesek dajatve.

(104)

Nivo prodaje z nizko ceno, ki se odraža v razponu cen uvoženega izdelka, ki so nižje od cen proizvajalcev Skupnosti, je realna osnova za določanje zneska dajatve. Da bi v tem primeru upoštevali načelo proporcionalnosti (če je 70-75 % zadevnega izdelka uvoženega), je nivo prodaje z nizko ceno začasno izračunan na podlagi povprečne cene, ki ne škoduje, in sicer na tono za izdelek Skupnosti, ki temelji na strošku proizvodnje izdelka Skupnosti in minimalnega nivoja donosa te industrije (5 %). Ta cena, ki ne povzroča škode, je bila primerjana s prejšnjo tehtano povprečno ceno za tono uvoženega izdelka v prvem četrtletju leta 2004 (10). Razlika med tema cenama je izražena v odstotkih CIF-a/mejne cene Skupnosti za uvožen izdelek in se odraža v prodaji z nizko ceno ter znaša 17,8 %, kar predstavlja dajatev v višini 469 EUR na tono (WFE-ja), ki je, glede na pretvorbo opisanih razmerij, enak 522 EUR na tono za ribe brez drobovja in 722 EUR na tono filetov.

(105)

Treba je sprejeti predpise za pregledovanje ukrepov Komisije, če bi se okoliščine spremenile.

(106)

V skladu z zakonodajo Skupnosti in z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti, se začasni varnostni ukrepi ne nanašajo na izdelke, ki izvirajo iz držav v razvoju, dokler delež uvoza tega izdelka v Skupnost ne preseže 3 %. V tem pogledu je ugotovljeno, da je uvoz iz Republike Čile za zadnje obdobje, za katero so podatki na voljo, (2. september 2003) pod 3 % in je zato Republiko Čile primerno izključiti iz dodatnih dajatvenih dolžnosti ter v določeni fazi preiskave ponovno pregledati položaj. Države v razvoju, za katere začasni ukrepi ne veljajo, so naštete v Prilogi 2.

(107)

Kot je omenjeno zgoraj, je ugotovljeno gibanje uvoza zadevnega izdelka povzročilo resno škodo proizvajalcem Skupnosti. Tako je ugotovljeno, da je v interesu Skupnosti, da se sestavi sistem naknadnega nadzora, skladno s členom 11 Uredbe (ES) št. 3285/94 in s členom 9 Uredbe (ES) št. 519/94 v zvezi z uvozom zadevnega izdelka, ki je bil dan v prosti promet v Skupnosti. To bo omogočalo nadzor za uvoz iz držav, za katere ne veljajo začasni ukrepi. Da bi zagotovili skladnost, je treba določiti nadzor za isto obdobje, kot za obdobje, v katerem trajajo začasni ukrepi. Nadzor je treba upravljati skladno z načrtom, omenjenim v členu 308 d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993, ki določa predpise za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92, ki določa Skupni carinski zakonik (11), nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2286/2003 (12), države članice pa morajo Komisiji podatke posredovati tedensko.

(108)

Začasni ukrepi naj ne trajajo dlje kot 200 dni. Ukrepi stopijo v veljavo dne 15. avgusta 2004 in morajo ostati v veljavi 176 dni, razen če začnejo medtem veljati dokončni ukrepi ali pa se preiskava konča predčasno, brez sprejetih ukrepov.

(109)

Poleg nepredvidljivega razvoja, povečanega uvoza, resnih poškodb, vzrokov in kritičnih okoliščin, se je preučilo, ali obstajajo kakršni koli tehtni razlogi, ki bi pripeljali do zaključka, da določanje začasnih ukrepov ni v interesu Skupnosti. V ta namen so vpliv možnih začasnih ukrepov na vse vpletene strani v postopke in možne posledice določanja ali nedoločanja začasnih ukrepov upoštevali na podlagi razpoložljivih dokazov.

(110)

Proizvajalci Skupnosti imajo skupni letni promet čez 500 milijonov evrov in neposredno zaposlujejo okoli 1 450 oseb, poleg tega pa se ocenjuje, da posredno prispevajo nadaljnjih 8 000 delovnih mest v sektorju predelave in drugih sektorjih. So del velike rasti industrije, ki je proizvodnjo med letoma 1995 in 2001 podvojila. Dosegajo povečano učinkovitost pri proizvodnji proizvodov, rastoči trg katerih je tako v Skupnosti kot drugje po svetu. Proizvajalci Skupnosti so sposobni za obstoj in konkurenčni v običajnih okoliščinah trgov ter kažejo povečano proizvodnjo.

(111)

Položaj proizvajalcev Skupnosti je očitno v nevarnosti, vse dokler se ne popravi sedanje ravni nizkih cen uvoza. Predlagani ukrepi bodo veljali za ves uvoz zadevnih proizvodov, razen tistih, ki so iz držav v razvoju, in katerih izvoz v Evropsko skupnost ne presega 3 % uvoza Skupnosti. Torej bodo veljali za okoli 95 % teh proizvodov. Lahko se pričakuje, da bodo ukrepi učinkoviti in bodo proizvajalcem Skupnosti omogočili dvig cen na primerno raven.

(112)

Področja, kjer se izvaja gojenje lososa, so bolj oddaljena, večinoma so na zahodni obali Škotske in Irske. Tam so priložnosti za zaposlitev omejene in zato delovanje gospodarstva, ki ga zagotavlja gojenje lososa, prispeva pomemben delež k lokalnemu gospodarstvu. Brez tega prispevka bi veliko manjših lokalnih poslov, ki zagotavljajo blago in storitve proizvajalcem Skupnosti in njihovim zaposlenim, prenehalo obstajati. Zato je v interesu odvisnih industrij, da se določi učinkovite začasne ukrepe.

(113)

V interesu glavnih dobaviteljev proizvajalcem Skupnosti (kot so proizvajalci dveletnih lososov in krme) je močna in predvidljiva zahteva po njihovih proizvodih po ceni, ki jih omogoča primeren dobiček. Število teh dobaviteljev je tudi podaljšalo znaten kredit proizvajalcem Skupnosti, zato je tudi v njihovem interesu, da proizvajalci Skupnosti ohranijo posel in so zmožni plačevati svoj dolg. Če se stanje proizvajalcev Skupnosti ne bo izboljšalo, bo veliko majhnih proizvajalcev dveletnih lososov utrpelo znatne neizterljive dolgove, ki bodo zmanjšali dobičkonosnost in lahko, v nekaterih primerih, ogrozili možnost nadaljnjega trgovanja. Enako velja tudi za proizvajalce krme. Zato je v interesu proizvajalcev dveletnih lososov in proizvajalcev krme, da se določi začasne ukrepe.

(114)

Da bi ocenili vpliv določitve ali nedoločitve ukrepov na uvoznike, predelovalce in uporabnike, je bil znanim uvoznikom, predelovalcem in uporabnikom zadevnih proizvodov na trgu Skupnosti poslan vprašalnik. Uvozniki/predelovalci/uporabniki so običajno isti, veliko jih je povezanih z izvoznimi proizvajalci zunaj Skupnosti, posebno na Norveškem. Dobljenih je bilo 6 odgovorov uvoznikov/predelovalcev/uporabnikov in združenja predelovalcev. Poleg tega so številna združenja predelovalcev Komisiji podala svoja stališča.

(115)

Nekateri so dokazovali, da ukrepi niso potrebni, ker je bil začasen padec cen gojenega lososa v dveh ali treh mesecih po ukinitvi protidampinških ukrepov proti Norveški maja 2003, potem pa so se cene vrnile na običajno raven. Predelovalci so poudarili, da bi vsako povišanje cen zvišalo njihove osnovne stroške, zmanjšalo njihove plače in dobičkonosnost ter pripeljalo do izgube zaposlitve in celo do ukinitve proizvodnje, s poudarkom, da je zaposlovanje v sektorju predelave rib veliko večje kot v industriji gojenja rib, v nekaterih primerih omogoča zaposlovanje na območjih, kjer so možnosti zaposlitve nizke.

(116)

Popolnoma zanesljivi podatki Eurostata o cenah za prvo četrtletje 2004 še niso na voljo. Vendar pa so informacije, ki so na voljo, pokazale, da sta se od zadnjega četrtletja leta 2003 zvišali obe uvozni ceni na povprečno 2,53 evra na kilogram v prvem četrtletju leta 2004 in da so se cene proizvajalcev Skupnosti tudi rahlo zvišale. Kljub temu so cene proizvajalcev Skupnosti ostale bistveno pod neškodljivimi cenami. Vendar zadnje informacije kažejo, da cene ponovno padajo.

(117)

Glavni stroški predelovalcev so stroški surovin in zaposlovanja; torej je res, da bi zvišanje cen surovin zvišalo tudi stroške predelovalcev. Vendar so se glede na informacije predelovalcev stroški surovin znižali za 10 % med letoma 2002 in 2003 potem, ko so se znižali že med letoma 2000 in 2002 za 18 %. V letu 2003 so bili glede na leto 2000 cenejši za 26 %. Istočasno njihove informacije kažejo, da so prodajne cene v letih 2002 in 2003 ostale približno enake. Informacije so v namen dobičkonosnosti njihove dejavnosti predelovanja lososa posredovali trije predelovalci. To nakazuje, da se je dobičkonosnost povišala s 15 % v letu 2000 na 31 % v letu 2002 in na 33 % v letu 2003. Čeprav to nujno ne predstavlja celotne predelovalne industrije, ta raven dobičkonosnosti ni atipična. Nekateri proizvajalci so ugovarjali taki ravni donosnosti, čeprav podatkov o lastnem dobičku niso posredovali. Takšne okoliščine kažejo, da je predelovalna industrija zmožna sprejeti rahlo zvišanje stroškov surovin, brez izgub zaposlitev ali ukinitve proizvodnje. Vsekakor je jasno, da je trenutna raven cen nevzdržna za srednje- in dolgoročno obdobje.

(118)

Predelovalci so poudarili tudi potrebo po trgovcih na glavnih evropskih trgih in po potrošnikih, ki bi še naprej imeli dostop do kakovostnih proizvodov po nizkih cenah. Izrazili so posebno skrb glede možnosti špekulativnega kupovanja takoj po uvedbi tarifnih kvot in zagotovili, da bodo, če se dosežejo tarifne kvote, morda ustavili proizvodnjo. Nazadnje so izjavili, da naj določeni ukrepi vzdržujejo ustreznost dobave in pomagajo pri stabilnosti cen na trgu, da bi lahko bolje predvidevali stroške. Medtem ko so nekateri ostajali pri dokončnem nasprotovanju vsaki obliki ukrepov, so drugi v zvezi s tem izrazili, da bi raje imeli sistem tarifnih kvot, nekateri pa bi raje imeli sistem izdajanja dovoljenj.

(119)

Treba je upoštevati, da so predlagani začasni ukrepi sestavljeni iz tarifnih kvot, ki temeljijo na povprečju uvoza v Skupnost (vključno z novimi državami članicami) v obdobju od 2001 do 2003, z dodanimi 5 %, k čemur se doda še dodatna carina. Zato mora imeti predelovalna industrija v Skupnosti še naprej dostop do primerne dobave surovin brez kakršnih koli dodatnih carin.

(120)

Zato pomanjkljivosti, značilne za predelovalce/uporabnike in uvoznike, če te sploh obstajajo, niso obravnavane kot protiutež koristim, ki jih pričakujejo predelovalci Skupnosti, in niso obravnavane kot posledica predlaganih začasnih ukrepov; le-ti so obravnavani kot nekaj, kar je nujno potrebno za preprečitev nadaljnjega resnega poslabšanja stanja predelovalcev Skupnosti.

(121)

Ker je zadevni proizvod potrošniški proizvod, je Komisija obvestila različne potrošniške organizacije o pričetku raziskave. S strani potrošniških organizacij ni bilo nobenega odziva. Glede na obseg marž med neposredno ribogojnico in maloprodajno ceno proizvodov predelanega lososa, ukrepi verjetno ne bodo imeli resnega učinka na maloprodajno ceno, zato naj bi bil vpliv na potrošnike minimalen.

(122)

Člen 7 Uredbe (ES) št. 3285/94 in člen 6 Uredbe (ES) št. 519/94 določata, da Komisija sprejme, če meni, da so nadzor ali varnostni ukrepi nujni, nujne odločitve najkasneje 9 mesecev po začetku raziskave, vendar se lahko rok v posebnih okoliščinah podaljša za obdobje največ 2 mesecev.

(123)

Za utemeljitev vzrokov se šteje dejstvo, da obstajajo posebne okoliščine, ki upravičujejo podaljšanje roka za zaključitev varnostnih raziskav v zvezi z zadevnimi proizvodi, za obdobje 2 mesecev.

(124)

1. maja 2004 se je Evropska skupnost razširila in se ji je pridružilo deset novih držav članic. Do tega datuma je bila raziskava v zvezi s trenutnimi postopki omejena na petnajsterico EU. Pri raziskavi, v zvezi z zadevnimi proizvodi, je do tega datuma sodelovalo veliko število zainteresiranih strani, zato je za pričakovati, da bodo tudi gospodarski subjekti v novih državah članicah želeli polno sodelovati pri nadaljnjih raziskavah. Da bi preverili nadaljnje prejete informacije, bo Komisija poslala nadaljnje vprašalnike proizvajalcem Skupnosti, proizvajalcem dveletnih lososov, proizvajalcem krme, uvoznikom, predelovalcem in uporabnikom novih držav članic, da bi ugotovila njihovo posebno stanje. Da bi omogočili zadevnim gospodarskim subjektom priložnost izvajanja njihovih pravic iz člena 6 Uredbe (ES) št. 3285/94 in iz člena 5 Uredbe (ES) št. 519/94, se jim mora zagotoviti primerno obdobje, v katerem lahko odgovorijo na vprašalnike. Poleg tega bodo morale službe Komisije nato preveriti dobljene informacije iz odgovorov na vprašalnike prek raziskav na kraju samem, na področjih zadevnih strank, še pred kakršnimi koli zaključki.

(125)

Po zaključku nadaljnjih raziskav Komisije in pred sprejetjem dokončnih varnostnih ukrepov v zvezi z zadevnimi proizvodi, če bodo ti sploh potrebni, je Evropska skupnost obvezana pravočasno obvestiti določene trgovske partnerje, s katerimi ima dvostranske sporazume, in tudi trgovske partnerje STO o katerih koli predlaganih ukrepih.

(126)

Če bi se začasni ukrepi (ki naj bi potekali istočasno z raziskavo) zaključili v zadnjem četrtletju leta 2004, bi to v najbolj obremenjenem obdobju pred božičem pripeljalo do negotovosti na trgu.

(127)

V zgoraj opisanih okoliščinah obstajajo posebne okoliščine, zato se roki za zaključek varnostnih raziskav v zvezi z gojenimi lososi podaljšajo za 2 meseca, od 6. decembra 2004 do 6. februarja 2005 –

(a)

predložitve potrdila o poreklu, ki ga izda pristojni nacionalni organ dotične države, ki izpolnjuje pogoje iz člena 47 Uredbe (EGS) št. 2454/93 in

(b)

pogoja, da je bil proizvod po definiciji iz člena 4, pripeljan neposredno iz dotične države v Skupnost.

(a)

proizvode, ki niso prepeljani prek ozemlja katere koli tretje države;

(b)

proizvode, prepeljane prek ene ali več tretjih držav, različnih od države porekla, s pretovarjanjem ali brez njega ali brez začasnega skladiščenja v teh državah, z zagotovilom, da je tak prevoz upravičen iz zemljepisnih vzrokov ali izključno zaradi zahtev prevoza, in z zagotovilom, da:

(a)

v obliki enotnega prevoznega dokumenta, izdanega v državi porekla, ki vključuje prehod prek države ali držav prevoza;

(b)

v obliki potrdila, ki ga izdajo carinski organi države ali držav prevoza in vsebuje:

—

zapustijo državo porekla pred datumom veljave te uredbe in

—

so odpremljeni s kraja natovarjanja države porekla na kraj raztovarjanja v Skupnosti, na podlagi veljavnega prevoznega dokumenta, izdanega pred datumom veljave te uredbe.

—

v primeru prevoza po morju, tovorni list, ki dokazuje, da je bilo natovarjanje opravljeno pred tem datumom,

—

v primeru železniškega prevoza, tovorni list, ki ga je sprejel organ železniškega prometa v državi porekla pred tem datumom,

—

v primeru cestnega prevoza, pogodbo CMR za prevoz blaga ali kateri koli drug prevozni dokument, izdan v državi porekla pred tem datumom,

—

v primeru prevoza po zraku, tovorni list, ki dokazuje, da je letalski prevoznik prevzel proizvode pred tem datumom.

14.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 267/30

(1)

Člen 21 Uredbe Komisije (ES) št. 2771/1999 (2) določa, da je moralo biti intervencijsko maslo, dano v prodajo, uskladiščeno pred 1. aprilom 2002.

(2)

Upoštevajoč situacijo na trgu masla in količine masla, ki se hranijo v intervencijskih skladiščih, je primerno, da je maslo, ki je bilo v skladišču pred 1. junijem 2002, na voljo za prodajo.

(3)

Ukrepi, ki jih določa ta uredba, so v skladu z mnenjem Upravnega odbora za mleko in mlečne izdelke —

14.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 267/31

(1)

V skladu s členom 1 Uredbe Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (2), je moralo biti maslo, namenjeno za prodajo, prevzeto v skladiščenje pred določenim datumom.

(2)

Upoštevajoč situacijo na trgu masla in količine masla, se sprejme datum iz člena 1 Uredbe Komisije (EGS) št. 1609/88 (3), nanaša na maslo iz Uredbe (ES) št. 2571/97.

(3)

Ukrepi, ki jih določa ta uredba, so v skladu z mnenjem Upravnega odbora za mleko in mlečne izdelke –

14.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 267/32

(1)

Odločba št. 1608/2003/ES je določila posamezne statistične ukrepe za vzpostavitev statistike Skupnosti o znanosti, tehnologiji in inovacijah.

(2)

V skladu s členom 2 Odločbe št. 1608/2003/ES je treba sprejeti določbe o izvajanju posameznih statističnih ukrepov.

(3)

Posamezni statistični ukrepi morajo upoštevati Odločbo št. 2367/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o statističnem programu Skupnosti za obdobje od 2003 do 2007 (2), ki je podrobno določila delovni program za pripravo in izboljšanje statističnih podatkov o inovacijah za obdobje od 2003 do 2007.

(4)

Potrebno je zagotoviti skladnost statističnih podatkov Skupnosti o inovacijah z drugimi mednarodnimi standardi, kar pomeni, da je treba upoštevati delo, ki ga opravljajo Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in druge mednarodne organizacije.

(5)

Pri izvajanju Odločbe št. 1608/2003/ES je treba upoštevati okvir, določen v Uredbi Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti (3), pri opredelitvi določb, ki bodo urejale dostop do administrativnih virov in zaupnost statističnih podatkov.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program –

14.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 267/36

(1)

Člen 10 Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se pri uvozu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe, zaračuna stopnja dajatve skupne carinske tarife. Vendar pa je za proizvode iz odstavka 2 tega člena uvozna dajatev enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 % in znižani za uvozno ceno cif, ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa dajatev ne sme preseči stopnje dajatve skupne carinske tarife.

(2)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 se uvozne cene cif izračunajo na podlagi reprezentančnih cen za zadevni proizvod na svetovnem trgu.

(3)

Uredba (ES) št. 1249/96 določa pogoje izvajanja Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede uvoznih dajatev v sektorju žit.

(4)

Uvozne dajatve veljajo do določitve in začetka veljavnosti novih.

(5)

Da se omogoči normalno delovanje sistema uvoznih dajatev, se za izračun dajatev uporabi reprezentančna tržna stopnja, evidentirana v referenčnem obdobju.

(6)

Uporaba Uredbe (ES) št. 1249/96 določa uvozne dajatev v skladu s Prilogo I k tej uredbi –

14.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 267/39

(1)

Mednarodno konvencijo o varstvu rastlin (v nadaljevanju „Konvencija IPPC“) je sprejela konferenca FAO leta 1951 in je začela veljati naslednje leto. Naknadno jo je spremenila konferenca FAO leta 1979 in spremembe so začele veljati leta 1991.

(2)

Leta 1997 je bila opravljena nadaljnja revizija Konvencije IPPC zaradi uskladitve s Sporazumom o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov iz Sklepne listine urugvajskega kroga, zagotovitve skladnosti z novim sistemom za oblikovanje mednarodnih standardov v okviru IPPC in da se organizacijam članicam FAO omogoči, da postanejo njene pogodbenice. Spremenjeno besedilo je bilo sprejeto z Resolucijo 12/97 konference FAO novembra 1997.

(3)

Spremembe revidiranega besedila začnejo veljati od tridesetega dne po tem, ko jih sprejmeta dve tretjini pogodbenic. Od tega dne ima Evropska skupnost pravico, da pristopi h Konvenciji IPPC. Spremenjeno besedilo je sedaj sprejelo 43 držav, od tega štiri države članice.

(4)

Eden od glavnih ciljev Konvencije IPPC je zagotoviti „skupne in učinkovite ukrepe za preprečevanje širjenja in vnašanja rastlinam in rastlinskim proizvodom škodljivih organizmov ter uveljavljati ustrezne ukrepe za njihovo zatiranje“.

(5)

Pristojnost Skupnosti za sklepanje mednarodnih sporazumov ali pogodb ali za pristopanje k njim ne izvira samo iz izrecne dodelitve pristojnosti v Pogodbi, temveč tudi iz drugih določb Pogodbe in iz aktov, ki jih v skladu z navedenimi določbami sprejmejo institucije Skupnosti.

(6)

Vsebina Konvencije IPPC spada tudi v okvir obstoječih predpisov Skupnosti na tem področju.

(7)

Iz navedenega sledi, da je vsebina Konvencije IPPC tako zadeva Skupnosti kot njenih držav članic.

(8)

Skupnost mora pristopiti h Konvenciji IPPC glede zadev, ki so v njeni pristojnosti.

(9)

Predsednika Sveta je treba pooblastiti za deponiranje listine o pristopu Skupnosti –

14.8.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 267/54

(1)

V Luksemburgu je leta 2003 izbruhnila klasična prašičja kuga. Pojav te bolezni resno ogroža populacijo živine v Skupnosti.

(2)

Z namenom pomoči pri izkoreninjenju te bolezni v najkrajšem času, lahko Skupnost finančno prispeva za upravičene stroške državi članici, kot je predvideno v Odločbi Sveta 90/424/EGS.

(3)

Na podlagi člena 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (2) se ukrepi na področju veterine in zdravstvenega varstva rastlin, izvedeni skladno s predpisi Skupnosti, financirajo iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada. Finančni nadzor teh ukrepov se izvaja po členih 8 in 9 omenjene uredbe.

(4)

Za plačilo finančnega prispevka iz Skupnosti je potrebno izpolniti pogoj, da so bile načrtovane dejavnosti dejansko izvedene in da pristojni organi predložijo vse potrebne podatke v določenih rokih.

(5)

Luksemburg je 12. marca 2004 predložil uradno prošnjo za povračilo stroškov, ki so nastali na njegovem ozemlju. Iz te prošnje je razvidno, da je bilo izločenih 1 351 živali.

(6)

Definirati je potrebno izraze „takojšnja primerna odškodnina za živinorejce“, ki je uporabljen v členu 3 Odločbe 90/424/EGS ter „plačila v razumni meri“ in „utemeljena plačila“ ter vse kategorije upravičenih stroškov „drugih stroškov“, ki so povezane s prisilnim izločanjem.

(7)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali –

(a)

takojšnje primerne odškodnine za živinorejce, ki so morali izločiti svoje živali v okviru ukrepov za izkoreninjenje izbruha klasične prašičje kuge leta 2003, ki so zahtevani na podlagi določb prve in sedme alinee člena 3(2) Odločbe 90/424/EGS in v skladu s to odločbo;

(b)

operativnih izdatkov povezanih z izločevanjem živali, uničevanjem trupov iz izdelkov, čiščenjem in razkuževanjem obratov ter čiščenjem in razkuževanjem opreme ali uničevanjem opreme, če je to potrebno, na podlagi določb prve, druge in tretje alinee člena 3(2) Odločbe 90/424/EGS in v skladu s to odločbo;

(a)

„takojšnja primerna odškodnina“ pomeni plačilo odškodnine, ki ustreza tržni vrednosti, kot je to opredeljeno v členu 3(1), v 90 dneh po izločitvi živali;

(b)

„plačila v razumni meri“ pomeni plačila za nakup sredstev ali storitev po cenah sorazmernih tržnim cenam pred izbruhom klasične prašičje kuge;

(c)

„utemeljena plačila“ pomeni plačila za nakup sredstev ali storitev, za katere se dokaže narava in neposredna zveza s prisilnim izločevanjem živali, na katerega se sklicuje člen 1(a).

—

25 % za plačila med 91. in 105. dnem po izločitvi živali,

—

50 % za plačila med 106. in 120. dnem po izločitvi živali,

—

75 % za plačila med 121. in 135. dnem po izločitvi živali,

—

100 % za plačila po 135. dnem po izločitvi živali.

(a)

davek na dodano vrednost,

(b)

plače državnih uslužbencev,

(c)

uporaba javnih sredstev, ki niso potrošno blago.

(a)

zahtevka predloženega v skladu s prilogama I in II in v časovnem obdobju, predvidenem v odstavku 2;

(b)

podrobne dokumente, ki potrjujejo številke v zahtevku, na katerega se sklicuje alinea (a);

(c)

rezultate končnega pregleda, če bodo, na kraju samem s strani Komisije, ki je opredeljen v členu 5.