20.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 246/1

(1)

Evropska satelitska radio-navigacijska politika se sedaj izvaja v okviru programov EGNOS in GALILEO.

(2)

GALILEO je prvi evropski vesoljski program, ki ga financira in upravlja Evropska unija v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo (v nadaljevanju „ESA“). Pričakuje se, da bo program prispeval k razvoju številnih aplikacij na različnih področjih, ki so neposredno ali posredno povezana s politikami Skupnosti, npr. na področju prometa (pozicioniranje in merjenje hitrosti premikajočih se teles), zavarovanj, cestnin na avtocestah, pregona (nadzor osumljencev, boj proti kriminalu), ukrepanja v zvezi s carinami in trošarinami (preiskave na licu mesta itd.), kmetijstva (prilagoditve odmerkov za zrna ali pesticide, odvisno od terena, itd.) ali ribištva (spremljanje premikov ladij).

(3)

EGNOS je tristranski program Evropske skupnosti, ESA in agencije Eurocontrol, namenjen ojačevanju signalov ameriškega GPS in ruskega GLONASS ter s tem doseganju višje stopnje zanesljivosti na obsežnejšem geografskem območju. Je neodvisen od GALILEA in ga dopolnjuje.

(4)

V sklepih Evropskega sveta iz zasedanj v Kölnu (3. in 4. junija 1999), Feiri (19. in 20. junija 2000), Nici (7. do 11. december 2000), Stockholmu (23. in 24. marca 2001), Laeknu (14. in 15. decembra 2001), Barceloni (15. in 16. marca 2002) in Bruslju (20. in 21. marca 2003) se je poudarila strateška narava GALILEA.

(5)

Glede na strateško naravo evropskih satelitskih radio-navigacijskih programov in glede na to, da je potrebno zagotoviti primerno zaščito in zastopanost ključnih interesov javnosti, je naslednje faze sistema ter uporabo sredstev Skupnosti, dodeljenih za programe v skladu z ustreznimi političnimi usmeritvami Sveta ter finančnimi sklepi proračunskih organov, nujno treba nadzorovati; zato je treba ustanoviti Evropski nadzorni organ (v nadaljevanju „Organ“) za Globalni navigacijski satelitski sistem (v nadaljevanju „GNSS“).

(6)

Svet je večkrat, zlasti pa v svojih sklepih z dne 5. aprila 2001 in z dne 26. marca 2002, poudaril, da je bistvena udeleženost zasebnega sektorja temeljni predpogoj za uspeh programa GALILEO v fazi uvajanja in v fazi delovanja.

(7)

V ta namen naj Organ sklene koncesijsko pogodbo s konzorcijem, ki bo izbran po končani razvojni fazi programa GALILEO in poskrbi, da bo ta konzorcij ravnal v skladu z obveznostmi (zlasti obveznostmi javnih služb), ki izhajajo iz koncesijske pogodbe.

(8)

Glede frekvenc naj bo Organ edini sogovornik koncesionarja.

(9)

Vzporedno s tem naj države članice, ki so pri Mednarodni telekomunikacijski uniji vložile prošnjo za uporabljanje frekvenc, ki so nujne za zagotovitev delovanja sistema, dopustijo, da Organ pravico uporabe teh frekvenc dodeli koncesionarju za čas trajanja koncesije, tako da bi ta lahko opravljal zahtevane storitve, določene v specifikacijah.

(10)

Organ naj bo odgovoren za upravljanje ter za nadzor nad uporabo sredstev, ki so mu posebej dodeljena za te programe.

(11)

Organ naj Komisiji pomaga pri vprašanjih, ki zadevajo satelitsko radio-navigacijo, zlasti kadar se izkaže, da je treba sprejeti zakonodajne in regulatorne ukrepe.

(12)

Organ naj uporablja izsledke dejavnosti v zvezi s stalnim ocenjevanjem raziskav, razvoja in tehnologije, zlasti tistih, ki se izvajajo v okviru ESA. Ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 16. novembra 2000 o Evropski vesoljski strategiji (2) se pri sodelovanju z ESA, kjer je potrebno, kar najbolje izkoristijo možnosti, ki jih ponuja Okvirni sporazum med Evropsko skupnostjo in ESA.

(13)

Organ naj zaščiti in ovrednoti pretekle naložbe Skupnosti v vesoljsko tehnologijo in infrastrukturo.

(14)

Ob razpustitvi skupnega podjetja GALILEO je treba skladno z ustreznimi pravili iz njegovega statuta vse premoženje, ki si ga je to pridobilo, prenesti na Organ. Vse premoženje, ki ga koncesionar razvije v fazi uvajanja, razen če ni vnaprejšnjega drugačnega dogovora, pripade Organu, saj se je opredeljevanje, razvoj in potrjevanje programa skoraj v celoti financiralo iz javnih sredstev, vse tako razvite komponente pa naj se dajo na razpolago koncesionarju.

(15)

Pravni status naj Organu dopušča, da pri opravljanju svojih nalog nastopa kot pravna oseba.

(16)

Da bi bilo zagotavljanje izpolnjevanja nalog Organa učinkovito, naj bodo države članice in Komisija zastopane v Upravnem svetu, ki so mu poverjene pristojnosti, potrebne za določanje proračuna, preverjanje njegovega izvrševanja, sprejemanje finančnih pravil, določanje preglednih delovnih postopkov pri odločanju Organa, odobritev njegovega programa dela ter imenovanje izvršilnega direktorja.

(17)

Da bi Organ deloval nemoteno, je treba njegovega izvršilnega direktorja imenovati na podlagi zaslug in z dokazili izkazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti; ustrezno mora biti usposobljen in izkušen, svoje naloge pa mora opravljati popolnoma neodvisno ter, kar zadeva organizacijo notranjega delovanja Organa, prožno. Izvršilni direktor naj pripravi in sprejme vse potrebne ukrepe, da bi bil delovni progam Organa zagotovo izpeljan ustrezno, vsako leto naj pripravi osnutek splošnega poročila, ki se predloži Upravnemu svetu, sestavi naj tudi predlog načrta prihodkov in odhodkov Organa ter izvršuje proračun.

(18)

Postopki po katerih so imenovani zaposleni so pregledni.

(19)

Upravni svet naj ima možnost ustanoviti Znanstveno-tehnični odbor, ki bi Organu pomagal pri tehničnih vprašanjih ter v zvezi s posodabljanjem sistema.

(20)

Ustanovi naj se Odbor za varnost in varovanje sistema, ki Organu pomaga pri vseh vprašanjih, povezanih z varnostjo in varovanjem sistema.

(21)

Da bi zagotovili popolno samostojnost in neodvisnost Organa, se šteje, da mu je treba dodeliti samostojen proračun, v katerem prispevek Skupnosti predstavlja bistveni vir njegovih prihodkov. Vselej, kadar gre za pomoči v breme splošnega proračuna Evropske unije, se uporablja proračunski postopek Skupnosti. Računsko sodišče opravlja revizijo računovodskih izkazov.

(22)

Na svojem področju, v okviru ciljev in pri opravljanju nalog, Organ upošteva zlasti določbe, ki se uporabljajo za institucije Skupnosti.

(23)

Organ naj uporablja zadevno zakonodajo Skupnosti o dostopu javnosti do dokumentov ter varstvu posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, prav tako naj upošteva načela, ki se glede varnosti uporabljajo za Svet in službe Komisije.

(24)

Tretje države bi morale imeti možnost sodelovanja v Organu, pod pogojem, da prej sklenejo sporazum s Skupnostjo, zlasti če so bile te države s svojim prispevkom v okviru ESA programa GALILEOSAT vključene v predhodne faze programa.

(25)

Z vidika varnosti in zanesljivosti je treba Evropski GNSS šteti za občutljivo infrastrukturo.

(26)

Treba je predvideti ukrepe za zagotavljanje varnosti in zanesljivosti sistema, da bi ga zavarovali pred zlonamernimi (ali drugačnimi) posegi vanj ter preprečili njegovo uporabo v namene, ki bi lahko prizadeli varnost Evropske unije ali njenih držav članic.

(27)

Če država članica meni, da je ogrožena njena nacionalna varnost, se uporablja postopek iz Skupnega ukrepa Sveta 2004/552/SZVP z dne 12. julija 2004 o vidikih delovanja Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema, ki vplivajo na varnost Evropske Unije (3).

(28)

Pogodba za sprejem te uredbe ne predvideva drugih pristojnosti kakor tistih iz člena 308 –

(a)

Je licenčni organ v razmerju do zasebnega koncesionarja, ki je pristojen za izvajanje in vodenje faze uvajanja in faze delovanja GALILEA (v nadaljevanju „koncesionar“); v tem kontekstu sklene s koncesionarjem koncesijsko pogodbo; zagotavlja, da koncesionar upošteva koncesijsko pogodbo in k njej priložene specifikacije, v primeru neizpolnjevanja obveznosti koncesionarja pa sprejme vse ustrezne ukrepe, da zagotovi kontinuiteto storitev; koncesionarju dodeli pravico uporabe opredmetenih in neopredmetenih sredstev iz člena 3(1) v času trajanja koncesije.

(b)

Upravlja sredstva, ki so mu posebej dodeljena za Evropske programe GNSS, ter nadzira finančno upravljanje nasploh, da bi se tako z njim bilo mogoče posvetovati o prispevkih iz javnega sektorja.

(c)

Poverjena mu je odgovornost – prevzeta od skupnega podjetja GALILEO – za vodenje dogovorov z gospodarskimi subjekti, zadolženimi za delovanje EGNOS, in za predstavitev okvirnih političnih možnosti v zvezi s sistemom EGNOS, pri čemer ustrezno upošteva mnenja strank, ki so prispevale k financiranju razvojne ter uvajalne faze EGNOS.

(d)

Usklajuje ukrepe držav članic v zvezi s frekvencami, ki so potrebne za delovanje sistema; ima pravico do uporabe vseh teh frekvenc, ne glede na to, kje je sistem lociran; o vprašanjih, ki zadevajo uporabo teh frekvenc, se dogovarja neposredno s koncesionarjem.

(e)

Pripravlja ustrezne osnutke, da bi Komisiji z njimi pomagal pri pripravi predlogov za evropske programe GNSS, ki jih ta predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, ter pri sprejemanju izvedbenih pravil.

(f)

Pristojen je za posodabljanje ter razvoj novih generacij sistema.

(g)

Izpolnjuje lahko tiste naloge v okviru izvrševanja proračuna, ki mu jih poveri Komisija in se navezujejo na evropske programe GNSS v skladu z določbami člena 54(2)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni ureditvi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4).

(h)

Skrbi za to, da so komponente sistema ustrezno certificirane; primerne odobrene certifikacijske organe pooblasti za izdajanje ustreznih potrdil ter spremljanje skladnosti z zadevnimi standardi in tehničnimi specifikacijami.

(i)

Skrbi za to, da koncesionar ravna skladno z navodili, izdanimi na podlagi Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP, ter to preverja.

(j)

Brez poseganja v člen 22, je Organ pristojen za vse vidike, povezane z varnostjo in varovanjem sistema, zlasti:

(a)

na podlagi člena 7(2) imenuje izvršilnega direktorja;

(b)

vsako leto do 30. novembra, potem ko prejme mnenje Komisije, sprejme program dela Organa za prihajajoče leto in ga posreduje državam članicam, Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Program dela se sprejme brez poseganja v letni proračunski postopek Skupnosti;

(c)

na podlagi členov 11 in 12 opravlja naloge v zvezi s proračunom Organa;

(d)

odgovarja za vse sklepe v povezavi z nalogami iz člena 2(j), ki se v vsakem primeru sprejemajo po posvetovanju z Odborom za varnost in varovanje sistema, ali na podlagi njegovih predlogov;

(e)

ukrepa zoper disciplinske kršitve izvršilnega direktorja;

(f)

v skladu s členom 19 sprejme posebne določbe, potrebne za izvajanje pravice dostopa do dokumentov Organa;

(g)

sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa in izgledih zanj ter ga do 15. junija posreduje državam članicam, Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Računskemu sodišču; Organ proračunskemu organu posreduje vse informacije, ki so pomembne za izid postopkov ocenjevanja;

(h)

sprejme svoj poslovnik.

(a)

je odgovoren za predstavljanje Organa in skrbi za njegovo vodenje;

(b)

pripravlja delo Upravnega sveta. Sodeluje pri delu Upravnega sveta, vendar nima pravice glasovanja;

(c)

je odgovoren za izvajanje letnega programa dela Organa pod nadzorom Upravnega sveta;

(d)

sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s sprejetjem notranjih upravnih navodil in objavo obvestil, da bi zagotovil delovanje Organa v skladu s to uredbo;

(e)

sestavi načrt prihodkov in odhodkov Organa v skladu s členom 11 ter izvršuje proračun v skladu s členom 12;

(f)

vsako leto pripravi osnutek splošnega poročila in ga predloži Upravnemu svetu;

(g)

določi organizacijsko strukturo Organa in jo predloži v odobritev Upravnemu svetu. Vzpostavi tudi primerno stalno strukturo za izvajanje odločitev povezanih z varnostjo in potrebne operativne stike v zvezi z varnostjo;

(h)

v zvezi z osebjem izvaja pooblastila iz člena 16;

(i)

lahko potem, ko to odobri Upravni svet, sprejme potrebne ukrepe za vzpostavitev lokalnih pisarn v državah članicah v skladu s členom 4.

(a)

mnenja o tehničnih vprašanjih ali predlogih, ki bistveno posegajo v zasnovo evropskega sistema GNSS;

(b)

priporočila glede posodabljanja sistema;

(c)

druge naloge, nujne za razvoj strokovnega znanja na področju satelitske radio-navigacije.

20.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 246/10

(1)

Z Uredbo (ES) št. 2320/97 (2) je Svet uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi, izdelanih iz železa ali nelegiranega jekla, s poreklom iz Madžarske, Poljske, Rusije, Češke, Romunije in Slovaške. Zaveze, ki so jih ponudili proizvajalci izvozniki na Madžarskem, Poljskem, Češkem, v Romuniji in na Slovaškem, je Komisija sprejela z Odločbo 97/790/ES (3), zaveze, ki so jih ponudili proizvajalci izvozniki v Rusiji, pa so bile sprejete z Odločbo Komisije 2000/70/ES (4).

(2)

Evropska unija je 1. maja 2004 sprejela desetih novih držav članic. Od tega datuma so bili protidampinški ukrepi, veljavni v Skupnosti 15 držav članic, samodejno podaljšani in jih za uvoz iz tretjih držav uporabljajo tudi nove države članice. Ukrepi proti novim državam članicam so na ta datum samodejno prenehali veljati.

(3)

Trenutno veljavni ukrepi se uporabljajo za uvoz s poreklom iz Rusije (protidampinška dajatev v višini 26,8 % in tri cenovno zavezujoče ponudbe) in Romunije (protidampinške dajatve od 9,8 do 38,2 % in štiri cenovno zavezujoče ponudbe).

(4)

Komisija je 23. novembra 2002 objavila obvestilo o uvedbi pregleda pred morebitno ukinitvijo protidampinških ukrepov in vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za izvoz nekaterih brezšivnih cevi, izdelanih iz železa ali nelegiranega jekla, s poreklom iz Poljske, Rusije, Češke, Romunije in Slovaške (5).

(5)

Pregled je zahteval Zaščitni odbor industrije brezšivnih cevi Evropske unije v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo velik delež skupne proizvodnje nekaterih brezšivnih cevi, izdelanih iz železa ali nelegiranega jekla Skupnosti.

(6)

Zahtevek za pregled pred morebitno ukinitvijo protidampinških ukrepov temelji na domnevi, da se bosta damping in škoda industriji Skupnosti nadaljevala ali ponovila. Zahtevek za vmesni pregled temelji na izhodišču, da oblika in obseg ukrepov nista ustrezna za preprečevanje škodljivega dampinga.

(7)

Pregledi v zvezi z Rusijo in Romunijo še potekajo.

(8)

Skupine proizvodov, zajete v pregledih pred morebitno ukinitvijo protidampinških ukrepov in v vmesnih pregledih (člen 11(2) in člen 11(3) osnovne uredbe) (v nadaljevanju „zadevni proizvodi“), ustrezajo tistim v Uredbi (ES) št. 2320/97, t.j.

(„zadevni proizvodi“) trenutno uvrščeni pod oznake KN ex 7304 10 10, ex 7304 10 30, 7304 31 99, 7304 39 91 in 7304 39 93. Oznake KN so navedene samo v vednost.

(9)

Z Odločbo Komisije 2003/382/ES (6) („Odločba o konkurenci“), je bilo več proizvajalcev iz Skupnosti zaradi vpletenosti v dva primera kršitev člena 81(1) Pogodbe ES kaznovanih z denarno kaznijo.

(10)

Po sprejetju Odločbe o konkurenci je sprva veljalo, da morebitna povezava z Uredbo Sveta (ES) št. 2320/97, če je sploh obstajala, ni bila takšna, da bi bilo treba predvideti ponovno preučitev ugotovitev te uredbe. Vendar pa je po objavi Odločbe o konkurenci ena od zainteresiranih strank sprožila vprašanje možnega učinka protikonkurenčnega ravnanja na veljavne protidampinške ukrepe in predložila dodatne informacije glede vprašanj v zvezi z ugotovitvami Uredbe (ES) št. 2320/97 o škodi in povzročitvi škode. Namen te uredbe je preučitev morebitnih posledic Odločbe o konkurenci za trenutno veljavne protidampinške ukrepe.

(11)

Proizvodi iz Odločbe o konkurenci, so brezšivne cevi iz ogljikovega jekla, zlasti tisti, ki se uporabljajo v naftni in plinski industriji. Delijo se na dve skupini, in sicer na cevi za cevovode (line pipes) za prenos nafte in plina na srednje in kratke razdalje („LP“) in na vrtalne cevi, znane kot cevi OCTG (oil country tubular goods). Cevi tipa LP so uvrščene pod oznako KN ex 7304 10, cevi tipa OCTG pa pod oznako KN 7304 21.

(12)

Število proizvodov, ki so predmet protidampinške preiskave, zajema več proizvodov, kot jih obravnava Odločba o konkurenci. Primerjava pa je pokazala, da so skupine proizvodov, ki sodijo pod oznaki KN ex 7304 10 10 in ex 7304 10 30, to so cevi za plinovode in naftovode z zunanjim premerom do vključno 406,4 mm, predmet protidampinške preiskave in kršitve konkurence, čeprav gre le za omejen del trga Skupnosti, kjer se zadevni proizvod pojavlja.

(13)

V protidampinški preiskavi je sodelovalo deset proizvajalcev iz Skupnosti, ki v njej pokrivajo več kot 90 % skupne proizvodnje proizvoda, ki je predmet preiskave. Tri od desetih podjetij so bila tudi vpletena v kršitev določb člena 81(1) Pogodbe ES.

(14)

Obdobje, v katerem se je izvajala preiskava v zvezi z dampingom in kršitvami, je trajalo od 1. septembra 1995 do 31. avgusta 1996 („obdobje preiskave“), obravnavanje trendov, ki so pomembni za presojo kršitev v protidampinški preiskavi, pa se je izvajalo od januarja leta 1992 do zaključka obdobja preiskave, 31. avgusta 1996 („zadevno obdobje“).

(15)

Med obdobjem preiskave in zadevnim obdobjem je prišlo do dveh kršitev:

(16)

Kršitev, omenjena v uvodni navedbi 15(b), neposredno ne vpliva na protidampinško preiskavo, ker zadevni proizvod sodi pod oznako KN 7304 21, ki pa ni predmet protidampinške preiskave.

(17)

Upoštevajoč kršitev, omenjeno v uvodni navedbi 15(a), je obdobje protidampinške preiskave sovpadalo z obdobjem poslovanja kartela EU–Japonska, in sicer od 1. septembra 1995 do 31. decembra 1995. Upoštevajoč zadevno obdobje sta obdobji sovpadali od januarja 1992 do 31. decembra 1995.

(18)

Kot je navedeno zgoraj, je prihajalo do delnega prekrivanja med protidampinškim postopkom in pojavom protikonkurenčnega ravnanja. Proizvod, ki je predmet protikonkurenčnega ravnanja, delno sodi med proizvode, ki so bili predmet protidampinške preiskave (uvodna navedba 12). Obdobje preiskave in zadevno obdobje protidampinškega postopka ter obdobje, za katero je bilo ugotovljena kršitev predpisov o konkurenci, delno sovpadajo (uvodna navedba 17). Nekateri proizvajalci iz Skupnosti, ki so bili vpleteni v protikonkurenčno ravnanje, so bili tudi del industrije Skupnosti, kot je bilo ugotovljeno v okviru protidampinškega postopka (uvodna navedba 13).

(19)

Glede na to, da proizvodi, vpletena podjetja in obdobji obeh postopkov sovpadajo le delno, je bilo ugotovljeno, da je imelo to protikonkurenčno ravnanje omejen vpliv na protidampinško preiskavo, na kateri so temeljile dokončne dajatve, uvedene leta 1997. Poleg tega ob neupoštevanju podatkov o podjetjih, ki so kršila določbe člena 81(1) Pogodbe ES, rezultati ostajajo primerljivi s tistimi, ki so bili izračunani na podlagi podatkov o desetih sodelujočih proizvajalcih iz Skupnosti, vključno s tistimi, ki so sodelovali v zgoraj omenjenem protikonkurenčnem ravnanju, t.j. škodljivi damping je vedno obstajal. Zato je skrajno neverjetno, da je protikonkurenčno ravnanje proizvajalcev iz Skupnosti znatno vplivalo na prvotne ugotovitve protidampinške preiskave. Ni pa mogoče z gotovostjo potrditi, da bi bili splošni pogoji na trgu enaki ob odsotnosti tega protikonkurenčnega ravnanja.

(20)

Glede na zgoraj omenjeno je smiselno ukiniti izvajanje ukrepov, ki jih določa Uredba Sveta (ES) št. 2320/97. To je v skladu z načeli dobrega upravljanja in dobre upravne prakse. Prav tako je treba omeniti, da bi glede na tekoče začasne preglede in preglede pred morebitno ukinitvijo protidampinških ukrepov morale biti v prihodnosti na voljo nove ugotovitve, ki bi omogočile oblikovanje ocen za prihodnost na podlagi podatkov, za katere je jasno, da niso bili pod vplivom protikonkurenčnega ravnanja. Do zaključka tekočih pregledov bi bilo treba prekiniti pobiranje dajatev. Iz zgoraj omenjenega tudi sledi, da se trenutno veljavne zaveze ne upoštevajo do zaključka tekočih pregledov pred morebitno ukinitvijo protidampinških ukrepov in vmesnih pregledov.

(21)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o nameri, da se ne uporabljajo ukrepi, določeni z Uredbo Sveta (ES) št. 2320/97. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za podajo stališč.

(22)

Argumenti, ki so jih stranke podale ustno in pisno, so bili obravnavani in, če so bili ustrezni, tudi upoštevani –

20.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 246/14

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1601/1999 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz žice iz nerjavnega jekla premera manj kot 1 mm („zadevni izdelek“), ki se uvršča pod oznako KN ex 7223 00 19, s poreklom iz Indije. Ukrepi so bili sprejeti kot dajatev ad valorem v obsegu od 0 % do 42,9 % za posamezne izvoznike, s stopnjo 44,4 % za nesodelujoče izvoznike.

(2)

Komisija je po uvedbi dokončnih ukrepov od enega indijskega proizvajalca, VSL Wires Limited („vlagatelj“), prejela zahtevo za uvedbo pospešene revizije Uredbe (ES) št. 1601/1999 na podlagi člena 20 osnovne uredbe. Vlagatelj je trdil, da ni povezan z nobenim drugim izvoznikom zadevnega izdelka v Indiji. Trdil je tudi, da zadevnega izdelka v Skupnost ni izvažal v prvotnem obdobju preiskave (t. j. od 1. aprila 1997 do 31. marca 1998), pač pa šele po tem obdobju. Na podlagi zgoraj navedenega je zahteval določitev individualne stopnje dajatve za izdelek.

(3)

Komisija je preučila dokaze, ki jih je predložil vlagatelj, in ugotovila, da so zadostni za utemeljitev uvedbe revizije v skladu z določbami člena 20 osnovne uredbe. Po tem ko se je Komisija posvetovala s Svetovalnim odborom in je zadevni gospodarski panogi Skupnosti dala možnost za pripombe, je z objavo v Uradnem listu Evropske unije  (3) uvedla pospešeno revizijo Uredbe (ES) št. 1601/1999 v zvezi z zadevno družbo in začela preiskavo.

(4)

Izdelek, ki je predmet sedanje revizije, je isti izdelek, kot ga obravnava Uredba (ES) št. 1601/1999, in sicer žica iz nerjavnega jekla premera manj kot 1 mm, ki vsebuje 2,5 mas. % ali več niklja, razen žice, ki vsebuje 28 mas. % ali več, vendar največ 31 mas. % niklja in 20 mas. % ali več, vendar največ 22 mas. % kroma.

(5)

Preiskava subvencioniranja je zajela obdobje od 1. aprila 2002 do 31. marca 2003 („obdobje preiskave za revizijo“).

(6)

Komisija je vlagatelja in indijsko vlado („IV“) uradno obvestila o začetku postopka. Poleg tega je dala drugim strankam, ki jih to neposredno zadeva, možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Vendar Komisija ni prejela nobenih takih stališč ali zahteve za zaslišanje.

(7)

Komisija je vlagatelju poslala vprašalnik in v zahtevanem roku prejela popoln odgovor. Komisija je iskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo, ter opravila preveritveni obisk vlagateljevih prostorov.

(8)

Ker vlagatelj ni vložil nobene zahteve za revizijo ugotovitev o škodi, se je revizija omejila na vprašanje subvencioniranja.

(9)

Komisija je preučila iste subvencijske sheme, kot jih je že analizirala v prvotni preiskavi. Preučila je tudi, ali je vlagatelj uporabil subvencijske sheme, ki naj bi po prvotni pritožbi dodeljevale ugodnosti, vendar je prvotna preiskava pokazala, da niso bile izkoriščene. Kot zadnje je preučila še, ali je vlagatelj uporabil subvencijske sheme, ki so bile uvedene po koncu prvotnega obdobja preiskave, ali če je po tem obdobju prejel ad hoc subvencije.

(10)

Vlagatelj je zadovoljivo dokazal, da ni niti neposredno niti posredno povezan s katerim koli indijskim proizvajalcem – izvoznikom, za katerega veljajo izravnalni ukrepi v zvezi z zadevnim izdelkom.

(11)

Preiskava je potrdila, da vlagatelj ni izvažal zadevnega izdelka v obdobju prvotne preiskave, tj. od 1. aprila 1997 do 31. marca 1998.

(12)

Ugotovljeno je bilo, da je vlagatelj realiziral samo eno prodajo v Skupnost, kar se je v resnici zgodilo avgusta 2001, t. j. po obdobju prvotne preiskave, vendar veliko pred obdobjem preiskave za revizijo.

(13)

V odgovoru na vprašalnik je vlagatelj navedel samo eno pogodbo, ki je bila podpisana v obdobju preiskave za revizijo, vendar je preverjanje na kraju samem potrdilo, da prodaja ni bila nikoli realizirana. Zato vlagatelj ni prevzel nobene nepreklicne pogodbene obveznosti za izvoz v Skupnost.

(14)

Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je družba v obdobju preiskave za revizijo realizirala znaten obseg izvozne prodaje v druge države, kar je omogočilo izračun dodeljenih koristi, ki jih je ustvarila subvencionirana izvozna prodaja, ker se takšne koristi dodeljujejo ne glede na namembni kraj te prodaje.

S tem v zvezi se je Komisija odločila, da preveri vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za namene preiskave pospešene revizije, da bi izračunala višino subvencije, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, z dodelitvijo tega zneska za celotni zadevni prihodek od izvoza vlagatelja v obdobju preiskave za revizijo.

(15)

Na podlagi informacij, pridobljenih iz odgovora vlagatelja na vprašalnik Komisije, je bilo preiskanih naslednjih pet shem:

(16)

Ugotovljeno je bilo, da je vlagatelj koristil ugodnosti iz te sheme v obdobju preiskave za revizijo. DEPB je uporabil na poizvozni osnovi. Podroben opis sheme je v odstavku 4.3 Izvozne in uvozne politike (Obvestilo št. 1/2002-07 z dne 31. marca 2002 Ministrstva za gospodarstvo in industrijo indijske vlade).

V okviru te sheme lahko vsak upravičeni izvoznik zaprosi za posojila, ki se izračunajo kot odstotek vrednosti izvoženih končnih izdelkov. Indijske oblasti so takšne DEPB stopnje na podlagi standardnih input/output normativov (SION) določile za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Potrdilo o višini odobrenega posojila se izda avtomatično.

Shema DEPB na poizvozni osnovi za uporabo takšnih posojil dovoljuje nadomestitev carin za vsak naslednji uvoz (npr. surovin ali industrijskega blaga), razen za blago, za katerega veljajo uvozne omejitve ali prepovedi. Tako uvoženo blago se lahko proda na notranjem trgu (predmet davka na promet) ali se uporabi kako drugače.

Posojila DEPB so prosto prenosljiva. Dovoljenje DEPB velja 12 mesecev od datuma izdaje.

(17)

Značilnosti DEPB se od prvotne preiskave niso spremenile. Shema predstavlja subvencijo, v zakonodaji pogojeno z izvozno dejavnostjo, in jo je mogoče pridobiti le z izvažanjem,, in zato je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da se v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe šteje za specifično in se proti njej lahko uvede izravnalni ukrep.

(18)

Ugotovljeno je bilo, da je vlagatelj vsa posojila DEPB prenesel na svojo povezano družbo Viraj Alloys Ltd. Enake prakse so se držale tudi druge tri povezane indijske družbe vlagatelja, t. j. Viraj Forgings Ltd, Viraj Impoexpo Ltd in Viraj Profiles Ltd. Preiskava je potrdila, da je Viraj Alloys Ltd. dobavitelj surovin za vse prej omenjene družbe in je uporabil njihova prenesena posojila DEPB za dajatev prosti uvoz.

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je izvoz zadevnega izdelka potekal prek več povezanih družb. Ob upoštevanju dejstva, da imajo lastniki vlagatelja nadzor nad vsemi temi povezanimi družbami prek razširjenega sistema lastništva delnic in da povezane družbe sodelujejo pri nekaterih vidikih proizvodnje in distribucije zadevnega izdelka, se je zdelo ustrezno vse te družbe obravnavati kot enega samega prejemnika ugodnosti.

Zato je višina subvencije po shemi DEPB temeljila na znesku vseh posojil, odobrenih v dovoljenjih za vlagatelja kot tudi za njegove povezane družbe. Glede na to, da subvencija ni bila odobrena s sklicem na izvožene količine, je bila višina subvencije dodeljena za celotni prihodek od izvoza vlagatelja in njegovih povezanih družb v skladu z določbami člena 7(2) osnovne uredbe.

Končno je bilo ugotovljeno, da je imela družba VSL Wires Limited korist od te sheme v obdobju preiskave za revizijo in je pridobila subvencije v višini 12,7 %.

(19)

Ugotovljeno je bilo, da je vlagatelj imel koristi po tej shemi in zlasti po Oddelku 80HHC indijskega Zakona o davku na dohodek.

Indijski Zakon o davku na dohodek iz leta 1961 določa osnovo za oprostitve, ki jih družbe lahko zahtevajo ob pobiranju davkov. Med oprostitvami, ki jih družbe lahko zahtevajo, so tiste iz Oddelkov 10A (uporabljajo se za družbe, ki so v conah proste trgovine), 10B (uporabljajo se za družbe, ki so izvozno naravnane enote) in 80HHC (uporabljajo se za družbe, ki izvažajo blago) Zakona. Da bi imela družba korist od ITES, mora podati ustrezno zahtevo, ko vlaga napoved za odmero davka davčnim organom. Davčno leto traja od 1. aprila do 31. marca in napoved za odmero davka je treba vložiti do 30. novembra prihodnjega leta. V tem primeru je obdobje preiskave za revizijo sovpadlo z davčnim in finančnim letom od 1. aprila 2002 do 31. marca 2003.

(20)

Značilnosti ITES se od prvotne preiskave niso spremenile. Med prvotno preiskavo je bilo ugotovljeno, da je ITES subvencija, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, ker IV prenese finančni prispevek na družbo tako, da se odreče vladnemu prihodku v obliki neposrednih davkov na dobiček od izvoza, ki bi ga sicer prejela, če družba ne bi zahtevala oprostitve davka na dohodek. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da se ITES po Oddelku 80HHC postopoma odpravlja od finančnega leta 2000–2001 do finančnega leta 2004–2005, ko noben dobiček od izvoza ne bo več oproščen davka na dohodek. V obdobju preiskave za revizijo je bilo le 50 % dobička od izvoza oproščeno davka na dohodek.

(21)

Subvencija je v zakonodaji pogojena z izvozno dejavnostjo v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe, saj izvzema samo dobičke od izvozne prodaje, in se zato šteje za specifično.

(22)

Korist, ki jo je imel vlagatelj, je bila izračunana na podlagi razlike med višino davkov, ki bi jih bilo sicer treba plačati z oprostitvijo ali brez nje v obdobju preiskave za revizijo. Stopnja davka na dohodek, vključno z davkom na dohodek pravnih oseb in dodatnimi dajatvami, ki se je uporabljala v tem obdobju, je znašala 36,75 %. Da bi se ugotovila celotna korist vlagatelja in glede na to, da so tudi tri z vlagateljem povezane družbe v obdobju preiskave za revizijo izvažale zadevne izdelke (glej uvodno izjavo (18) zgoraj), je bila višina subvencije ugotovljena z upoštevanjem oprostitev od davka na dohodek po Oddelku 80HHC za vlagatelja, Viraj Forgings Ltd, Viraj Impoexpo Ltd in Viraj Profiles Ltd. Glede na to, da subvencija ni bila odobrena s sklicem na izvožene količine, je bila višina subvencije dodeljena za celotni prihodek od izvoza vlagatelja in njegovih povezanih družb v skladu z določbami člena 7(2) osnovne uredbe. Na tej osnovi je bilo ugotovljeno, da je VSL Wires Limited po tej shemi prejel subvencije v višini 1,4 %.

(23)

Ugotovljeno je bilo, da vlagatelj ni uporabil sheme EPCGS.

(24)

Ugotovljeno je bilo, da vlagatelj ni bil v EPZ in EOU, zato te sheme ni uporabil.

(25)

Ugotovljeno je bilo, da vlagatelj ni uporabil novih subvencijskih shem, ki so bile uvedene po koncu prvotnega obdobja preiskave, niti ni po tem času prejel ad hoc subvencij.

(26)

Ob upoštevanju zgornjih dokončnih ugotovitev, povezanih s posameznimi zgoraj opisanimi shemami, je višina subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep, za vlagatelja naslednja:

(27)

Na podlagi rezultatov preiskave se zagovarja stališče, da mora za uvoz žice iz nerjavnega jekla premera manj kot 1 mm v Skupnost, ki jo je proizvedel in izvozil VSL Wires Limited, veljati raven izravnalne dajatve v višini posameznih subvencij, ugotovljenih za to družbo v obdobju preiskave za revizijo.

(28)

Zato je treba Uredbo (ES) št. 1601/1999 ustrezno spremeniti.

(29)

Komisija je vlagatelja in IV obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala predlagati spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 1601/1999. Hkrati jima je dala tudi razumen rok, v katerem sta lahko predložila svoje pripombe.

(30)

V odgovor na obvestilo o ukrepih je vlagatelj trdil, da je DEPB na poizvozni osnovi shema nadomestnega odpusta/povračila, ki jo je Komisija napačno ocenila v smislu obsega subvencije in višine izravnalne koristi. Trdil je, da je Komisija napačno ocenila koristi po tej shemi, ker je mogoče za subvencijo šteti le povračilo presežne dajatve, in da Komisija ni preiskovala praktičnega delovanja sistema.

Komisija je ponovno sklenila (glej na primer Uredbo Sveta (ES) št. 1338/2002 (4), in zlasti uvodne izjave (14) do (20)), da DEPB na poizvozni osnovi ni shema povračila ali nadomestnega povračila, ker ni v skladu z nobeno od določb prilog I do III osnovne uredbe v povezavi z njenim členom 2(1)(ii). Shema ne predpisuje obveznosti, da se sme uvažati samo blago, ki se porabi pri proizvodnji izvoženega blaga (Priloga II k osnovni uredbi), kar bi zagotovilo, da bi bile zahteve Priloge I(i) izpolnjene. Poleg tega ni nobenega sistema, s katerim bi bilo mogoče preveriti, ali se uvoženo blago dejansko porabi v proizvodnem procesu. Prav tako ta shema ni shema nadomestnega povračila, saj se za uvoženo blago ne zahteva, da je enake kakovosti in enakih lastnosti kakor doma nabavljeni vložki, ki so bili uporabljeni pri proizvodnji izvoženega blaga (Priloga III osnovne uredbe). In končno, proizvajalci – izvozniki so upravičeni do koristi v okviru DEPB ne glede na to, ali vložke sploh uvažajo.

V vlagateljevem primeru je preiskava potrdila, da je surovine dajatev prosto uvozila ena od njegovih povezanih družb z uporabo prenesenih posojil DEPB vseh povezanih družb, ki so se pridobila od izvoza različnih izdelkov. Kljub temu ni bilo mogoče ugotoviti povezave med posojili vsake družbe in dejansko uvoženim blagom iz ene same povezane družbe, ki je bila zadolžena za uvoz surovin. Poleg tega IV ni imela nobenega sistema, s katerim bi lahko preverila, katero uvoženo blago je bilo dejansko uporabljeno za kateri izdelek in katera družba ga je uporabila. Ker torej ne velja zgornja izjema od opredelitve subvencije, je izravnalna korist višina skupnega posojila po tej shemi. Iz teh razlogov zahtevka ni mogoče sprejeti.

Vlagatelj je tudi trdil, da „službe Komisije niso odpisale uvoznih dajatev od stroškov, zaradi česar so izračuni subvencije nepravilni in pretirani“. V tem smislu je treba omeniti, da se je od vlagatelja vnaprej in na podlagi položaja, opisanega v uvodni izjavi (18) zgoraj, zahtevalo, da predloži posojila iz DEPB na poizvozni osnovi za svoj celotni izvoz, realiziran v obdobju preiskave za revizijo. Prav tako se je vlagatelja zaprosilo, da predloži te informacije za celoten izvoz, ki so ga realizirale njegove povezane družbe v enakem obdobju, skupaj s podrobnostmi o morebitnih pristojbinah za vloge ali drugih stroških, ki so nastali ob pridobivanju posojil. Toda vlagatelj ni navedel nobenih takih podrobnosti in ni mogel zagotoviti takšnih informacij med preverjanjem na kraju samem. Zato zaradi pomanjkanja slehernih ustreznih informacij višine subvencije, kakor je bila ugotovljena v uvodni izjavi (18) zgoraj, ni mogoče prilagoditi za znesek takšnih stroškov.

(31)

Ta revizija ne vpliva na datum prenehanja veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 1601/1999 na podlagi člena 18(1) osnovne uredbe –

20.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 246/19

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

20.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 246/21

(1)

Člen (2)(1) Uredbe Komisije (ES) št. 2921/90 dne 10. oktobra 1990 o pomoči za proizvodnjo kazeina in kazeinatov iz posnetega mleka (2) določa višino pomoči za proizvodnjo kazeina in kazeinatov iz posnetega mleka. V skladu z razvojem cen kazeina in kazeinatov na trgu Skupnosti in svetovnem trgu, se naj višina pomoči zmanjša.

(2)

Uredba (EGS) št. 2921/90 se zatorej spremni.

(3)

Ker Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

20.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 246/22

(1)

Zgoraj omenjena Uredba (ES) št. 603/95 v členu 3, odstavkih 2 in 3 določa višino pomoči, ki naj bo izplačana podjetjem, ki so v tržnem letu 2003/2004 predelala suho krmo in krmo, sušeno na soncu, v najvišjih zajamčenih določenih količinah, omenjenih v členu 4, odstavkih 1 in 3 omenjene odločbe.

(2)

Države članice morajo Komisijo, v skladu s členom 15, točko (a), drugo črtico Uredbe (ES) št. 785/95, z dne 6. aprila 1995, o pogojih uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 603/95 o skupni ureditvi trgov s področja suhe krme (2), obveščati ali je bila najvišja zajamčena količina suhe krme presežena in ali najvišja zajamčena količina krme, sušene na soncu, ni bila presežena.

(3)

Od takrat je treba navesti, da se višina pomoči, predvidena v omenjeni Uredbi (ES) št. 603/95 zmanjša v skladu s členom 5 omenjene uredbe; pomoč za suho krmo in krmo, sušeno na soncu, je v celoti izplačana upravičencem.

(4)

Predvideni ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem upravljalnega odbora za področje suhe krme –

(a)

višina pomoči za suho krmo je v vseh državah članicah znižana na 66,45 EUR za tono;

(b)

višina pomoči za krmo, sušeno na soncu, je izplačana v celoti.

20.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 246/23

(1)

Z ozirom na stanje trga sladkorja v skupnosti in na svetovnem trgu, je očitno smotrno objaviti kakor hitro je to mogoče stalni javni razpis za izvoz belega sladkorja v okviru tržnega leta 2004/2005, ki, z ozirom na možna nihanja svetovnih cen, odpira možnost določitve izvoznih prelevmanov in/ali povračil pri izvozu.

(2)

Treba je uporabiti splošna pravila postopka javnega razpisa za določitev povračil pri izvozu sladkorja, določena v členu 28 Uredbe (ES) št. 1260/2001.

(3)

Z ozirom na posebnosti postopka, je nujno določiti ustrezne predpise glede izvoznih certifikatov izdanih zaradi stalnega javnega razpisa in s tem odstopiti od določb Uredbe Komisije (ES) št. 1464/95 z dne 27. junija 1995 o posebnih načinih uporabe ureditve uvoznih in izvoznih certifikatov v sektorju sladkorja (2). Vendar pa morajo določbe Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o skupnih načinih uporabe ureditve uvoznih certifikatov, izvoznih certifikatov in standardov za poljedelske proizvode (3), kot tudi določbe Uredbe Komisije (EGS) št. 120/89 z dne 19. januarja 1989 o skupnih načinih uporabe prelevmanov in davkov pri izvozu poljedelskih proizvodov (4), ostati veljavne.

(4)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so skladni z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

(a)

prične teči 23. julija 2004;

(b)

izteče se v četrtek 29. julija 2004 ob 10. uri po srednjeevropskem času.

(a)

prične teči prvi delovni dan, ki sledi dnevu poteka roka za prejšnji posamični javni razpis;

(b)

izteče se na naslednje datume ob 10. uri po srednjeevropskem času:

(a)

z oddajo pisne ponudbe pri pristojnem organu države članice, proti potrdilu o prejetju;

(b)

s priporočenim pismom ali s telegramom naslovljenim na službo navedeno v obvestilu o razpisu;

(c)

po teleksu, telefaksu ali elektronski pošti naslovljeni na službo navedeno v obvestilu o razpisu, v kolikor le-ta sprejema takšne oblike komunikacije.

(a)

Ponudba vsebuje:

(b)

Najmanjša količina za izvoz je 250 ton belega sladkorja.

(c)

Pred potekom roka za predstavitev ponudb se predloži potrdilo, da je ponudnik položil finančno jamstvo, navedeno v ponudbi.

(d)

Ponudba vsebuje izjavo ponudnika, s katero se v primeru, da bo njegova ponudba izbrana, zavezuje zaprositi v roku navedenem v drugi alinei odstavka 2 člena 12 za izvozni certifikat ali certifikate za količine belega sladkorja za izvoz.

(e)

Ponudba vsebuje izjavo ponudnika, s katero se v primeru, da bo njegova ponudba izbrana, zavezuje:

(a)

odločitev o minimalni višini izvoznega prelevmana ali eventualno maksimalni višini povračila pri izvozu mora biti sprejeta na dan poteka roka za predložitev predmetnih ponudb;

(b)

dodelitev v okviru javnega razpisa se mora nanašati na celotno ali na določen del ponujene količine.

(a)

iz razloga na strani ponudnikov, za količino, za katero ni bila dana nadaljnja ponudba;

(b)

iz razloga na strani izbranih ponudnikov, ki niso zaprosili za izvozni certifikat v roku iz druge alinee odstavka 2 člena 12, v višini 10 evrov za 100 kilogramov belega sladkorja;

(c)

iz razloga na strani izbranih ponudnikov, za količino, za katero so izpolnili, v smislu točke (b) člena 31 in točke (b)(i) odstavka 1 člena 32 Uredbe (ES) št. 1291/2000, obveznost izvoza, ki izhaja iz certifikata iz odstavka 2 člena 12, pod pogoji iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1291/2000.

(a)

razliko med maksimalno višino povračila pri izvozu, določeno za tekoči posamični javni razpis in maksimalno višino povračila pri izvozu, določeno za naslednji posamični javni razpis, kadar je zadnji znesek višji od prvega;

(b)

razliko med minimalno višino izvoznega prelevmana, določeno za tekoči posamični javni razpis in minimalno višino izvoznega prelevmana, določeno za naslednji posamični javni razpis, kadar je zadnji znesek nižji od prvega.

(a)

bodisi minimalna višina izvoznega prelevmana;

(b)

bodisi maksimalna višina povračila pri izvozu.

(a)

bodisi v sorazmerju do celotne količine, navedene v vsaki od ponudb;

(b)

bodisi z dodeljevanjem, do višine maksimalne tonaže, ki jo je treba določiti;

(c)

bodisi z žrebanjem.

(a)

oznako razpisa;

(b)

količino belega sladkorja za izvoz;

(c)

višino izvoznega prelevmana za prejem, izraženo v evrih, ali, če je to potrebno, višino povračila, ki se ga prizna pri izvozu, za 100 kilogramov belega sladkorja za količino iz točke (b).

(a)

zadnji delovni dan pred posamičnim javnim razpisom predvidenim za naslednji teden;

(b)

zadnji delovni dan naslednjega tedna, kadar posamični javni razpis ni predviden v teku navedenega tedna.

(a)

izvozni prelevman, naveden v certifikatu, zmanjšan za prelevman iz druge alinee odstavka 1 člena 33 Uredbe (ES) št. 1260/2001 v veljavi zadnji dan veljavnosti navedenega certifikata;

(b)

vsota izvoznega prelevmana, navedenega v certifikatu, in povračila iz odstavka 2 člena 28 Uredbe (ES) št. 1260/2001 v veljavi zadnji dan veljavnosti navedenega certifikata;

(c)

povračilo pri izvozu iz odstavka 2 člena 28 Uredbe (ES) št. 1260/2001 v veljavi zadnji dan veljavnosti certifikata, zmanjšano za povračilo, označeno v navedenem certifikatu.

20.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 246/28

20.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 246/30

(1)

Z Uredbo Sveta ES št. 1321/2004 z dne 12. julija 2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskih satelitskih radio-navigacijskih programov (1) je bila ustanovljena agencija Skupnosti, imenovana Evropski GNSS nadzorni organ.

(2)

Ta uredba določa, da bo nadzorni organ med drugim pristojen za upravljanje z vsemi vidiki varnosti in varovanja radio-navigacijskega sistema, brez poseganja v tiste vidike, ki zadevajo varnost Evropske unije in njenih držav članic.

(3)

Prav tako predvideva, da bo nadzorni organ licenčni organ za zasebnega koncesionarja, ki bo pristojen za izvajanje in upravljanje delovanja sistema in bo po koncesijski pogodbi z nadzornim organom obvezan izvajati navodila, ki bi jih na podlagi tega skupnega ukrepa izdal Svet.

(4)

Svet naj v primerih, ko bi delovanje sistema lahko vplivalo na varnost Evropske unije ali njenih držav članic, odloči o sprejetju potrebnih ukrepov.

(5)

Generalni sekretar Sveta in visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko (GS/VP), naj se za potrebe tega skupnega ukrepa pooblasti za ukrepanje, potrebno v nujnih primerih, prav tako naj mu bo omogočeno zagotavljati stalen nadzor nad delovanjem sistema –

20.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 246/32

(1)

Svet je 7. julija 2004 sprejel Skupno stališče 2003/495/SZVP o Iraku (1) za izvajanje Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (RVSZN) 1483 (2003).

(2)

Varnostni svet Združenih narodov je 8. junija 2004 sprejel RVSZN 1546 (2004), s katero pozdravlja oblikovanje suverene začasne iraške vlade, ki naj bi najkasneje 30. junija 2004 prevzela popolno odgovornost in oblast v Iraku. Okupacija Iraka naj bi se končala 30. junija 2004, začasne koalicijske oblasti naj bi prenehale obstajati in Irak naj bi ponovno vzpostavil svojo popolno suverenost, toda ob poudarjanju, da morajo vse države spoštovati prepovedi prodaje ali dobave orožja in njemu sorodnih materialov Iraku, ki jih določa RVSZN 661 (1990) in naslednjih resolucij, vključno z RVSZN 148 (2003), razen orožja in njemu sorodnega materiala, ki ga potrebuje vlada Iraka ali multinacionalne sile, ustanovljene na podlagi RVSZN 1511 (2003), in opozarja na nadaljnje obveznosti držav članic, da zamrznejo in prenesejo določena sredstva na podlagi RVSZN 1483 (2003), kot tudi na še vedno veljavne prepovedi ali obveznosti držav v zvezi s predmeti iz odstavkov 8 in 12 RVSZN 687 (1991) ali dejavnostmi, opisanimi v odstavku 3(f) RVSZN 707 (1991).

(3)

Začasne koalicijske oblasti so prenehale obstajati 28. junija 2004, Irak pa je ponovno vzpostavil svojo popolno suverenost.

(4)

Skupno stališče 2003/495/SZVP je treba zato spremeniti.

(5)

Za izvajanje določenih ukrepov je potrebno ukrepanje Skupnosti –