16.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 244/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1600/1999 (3) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz žice iz nerjavnega jekla premera 1 mm ali več („zadevni izdelek“), ki se uvršča pod oznako KN ex 7223 00 19, s poreklom iz Indije. Ukrepi so bili sprejeti kot dajatev ad valorem v obsegu od 0 % do 55,6 %.

(2)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1599/1999 (4) sočasno uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz istega izdelka s poreklom iz Indije. Ukrepi so bili sprejeti kot dajatev ad valorem v obsegu od 0 % do 35,4 % za posamezne izvoznike, s stopnjo 48,8 % za nesodelujoče izvoznike.

(3)

Komisija je po uvedbi dokončnih ukrepov od indijskega proizvajalca VSL Wires Limited (v nadaljnjem besedilu „vlagatelj“) prejela zahtevo za uvedbo pregleda Uredbe (ES) št. 1600/1999 za „novega izvoznika“ v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe. Vlagatelj je trdil, da ni povezan z nobenim od izvoznikov zadevnega izdelka v Indiji. Trdil je tudi, da zadevnega izdelka ni izvažal v Skupnost v prvotnem obdobju preiskave (t. j. od 1. aprila 1997 do 31. marca 1998), pač pa šele po tem obdobju. Na podlagi navedenega je zahteval, da se v primeru ugotovitve dampinga zanj določi individualna stopnja dajatve.

(4)

Komisija je preučila dokaze, ki jih je predložil vlagatelj, in ugotovila, da so zadostni za utemeljitev uvedbe pregleda v skladu z določbami člena 11(4) osnovne uredbe. Komisija je po posvetovanju s Svetovalnim odborom in potem, ko je bila zadevni gospodarski panogi Skupnosti dana priložnost dati svoje pripombe, z Uredbo Komisije (ES) št. 1225/2003 (5), uvedla pregled Uredbe (ES) št. 1600/1999 za „novega izvoznika“ v zvezi z vlagateljem in začela preiskavo. Hkrati je bila preklicana veljavna protidampinška dajatev na uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja in izvaža v Skupnost vlagatelj, uvoz pa podrejen registraciji v skladu s členoma 11(4) in 14(5) osnovne uredbe.

(5)

Komisija je sočasno in na podlagi enakih dejstev na zahtevo vlagatelja uvedla pospešen pregled Uredbe Sveta (ES) št. 1599/1999 (6) po členu 20 Uredbe (ES) št. 2026/97.

(6)

Izdelek, ki je predmet sedanjega pregleda, je isti izdelek, kot ga obravnava Uredba (ES) št. 1600/1999, in sicer žica iz nerjavnega jekla premera 1 mm ali več, ki vsebuje 2,5 mas. % ali več niklja, razen žice, ki vsebuje 28 mas. % ali več, vendar največ 31 mas. % niklja in 20 mas. % ali več, vendar največ 22 mas. % kroma.

(7)

Obdobje preiskave je zajelo obdobje od 1. aprila 2002 do 31. marca 2003 („obdobje preiskave za pregled“).

(8)

Komisija je vlagatelja in indijsko vlado („IV“) uradno obvestila o začetku postopka. Poleg tega je dala drugim strankam, ki jih to neposredno zadeva, možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Vendar Komisija ni prejela nobenih takšnih stališč ali zahteve za zaslišanje.

(9)

Komisija je vlagatelju poslala vprašalnik in v zahtevanem roku prejela popoln odgovor. Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za namene preiskave, ter opravila preveritveni obisk vlagateljevih prostorov.

(10)

Ker vlagatelj ni vložil nobene zahteve za pregled ugotovitev o škodi, je bil pregled omejen na damping.

(11)

Vlagatelj je zadovoljivo dokazal, da ni niti neposredno niti posredno povezan z nobenim indijskim proizvajalcem – izvoznikom, za katerega veljajo protidampinški ukrepi v zvezi z zadevnim izdelkom.

(12)

Preiskava je potrdila, da vlagatelj ni izvažal zadevnega izdelka v prvotnem obdobju preiskave, t. j. od 1. aprila 1997 do 31. marca 1998.

(13)

Komisija je preverila, ali je vlagatelj izvažal zadevni izdelek v Skupnost po prvotnem obdobju preiskave. Glede tega je bilo ugotovljeno, da vlagatelj ni realiziral nobene prodaje v Skupnost niti ni v obdobju preiskave za pregled prevzel nobene nepreklicne pogodbene obveznosti, da izvozi znatno količino zadevnega izdelka v Skupnost.

(14)

Ugotovljeno je bilo, da je vlagatelj realiziral samo eno prodajo v Skupnost, in sicer avgusta 2001, t. j. po prvotnem obdobju preiskave, vendar veliko pred obdobjem preiskave za pregled.

(15)

Vlagatelj je Komisijo zaprosil za podaljšanje obdobja preiskave za pregled, tako da bo zajeto tudi obdobje, v katerem je bila realizirana prodaja iz uvodne izjave 14. Glede tega je trdil, da je zahteval pregled „novega izvoznika“ avgusta 2001 in predlagal obdobje preiskave od 1. julija 2001 do 31. marca 2003.

V tem pogledu je treba poudariti, da je po členu 6(1) osnovne uredbe Komisija tista, ki za reprezentativne ugotovitve določi obdobje preiskave, ki pri dampingu običajno pokriva obdobje najmanj šestih mesecev neposredno pred začetkom postopka. Dejstvo, da je vlagatelj šele po skoraj dveh letih in številnih izmenjanih dopisih predložil ustrezno izpolnjeno zahtevo za pregled, ne upravičuje odstopanja od pravila iz člena 6(1) osnovne uredbe. Poleg tega bi lahko sprejetje takega podaljšanega obdobja preiskave skupaj z dejstvom, da bi pokrivalo samo to izvozno transakcijo, privedlo do tega, da bi se uporabili zastareli podatki in računovodske informacije, kar bi zelo ogrozilo točnost ugotovitev preiskave glede trenutnega položaja vlagatelja.

Treba je tudi zabeležiti, da četudi bi bilo izbrano tako dolgo obdobje preiskave in bi zajelo navedeno edino prodajo iz avgusta 2001, ta prodaja ne bi predstavljala reprezentativne osnove za oceno dampinga in določitev individualne stopnje dampinga. Ta edina transakcija je predstavljala samo 0,2 % vlagateljeve letne proizvodnje zadevnega izdelka, njena cena pa je bila dvakrat višja od izvozne cene istega izdelka v vse druge tretje države v tistem obdobju. Zato take prodaje ni bilo mogoče uporabiti za določitev reprezentativnega dampinga za vlagatelja.

(16)

Vlagatelj je v odgovoru na vprašalnik navedel samo eno pogodbo, ki je bila podpisana v obdobju preiskave za pregled, vendar je pri preverjanju na kraju samem potrdil, da prodaja ni bila nikoli realizirana. Zato je bilo ugotovljeno, da vlagatelj ni prevzel nepreklicne obveznosti, da izvozi znatno količino v Skupnost, in da se vlagateljeva izjava, da ima „namen še naprej izvažati v ES“ po prodaji v letu 2001 ni uresničila. Iz navedenih razlogov se šteje, da za vlagatelja ni mogoče določiti individualne stopnje dampinga v skladu z določbami člena 11(4) osnovne uredbe, saj v obdobju preiskave za pregled ni bilo nobenih izvoznih transakcij v Skupnost niti ni bila prevzeta nobena nepreklicna pogodbena obveznost. Zato bi bilo treba uporabiti stopnjo dampinga, določeno za stranke, ki niso bile posamezno preiskovane, t. j. 76,2 % (glej uvodno izjavo 23 v Uredbi (ES) št. 1600/1999).

(17)

Glede na to, da je najvišja stopnja za odstranitev škode, ugotovljena med prvotno preiskavo, 55,6 % nižja od stopnje dampinga, določene za vlagatelja, ki znaša 76,2 % (glej uvodno izjavo 16 zgoraj), stopnja protidampinške dajatve za vlagatelja ne bi smela biti višja od te stopnje za odstranitev škode v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe.

(18)

Čeprav vlagatelj ni izvažal v Skupnost v obdobju preiskave za pregled, je bila zanj med vzporednim pospešenim pregledom Uredbe (ES) št. 1599/1999 po členu 20 Uredbe (ES) št. 2026/97 (glej uvodno izjavo 5 zgoraj) izračunana individualna izravnalna dajatev na osnovi višine izvozne subvencije (ad valorem 14,1 %).

(19)

V skladu s členom 14(1) osnovne uredbe in členom 24(1) Uredbe (ES) št. 2026/97 ne sme biti noben izdelek hkrati predmet protidampinških in izravnalnih dajatev, če sta obe vrsti dajatev namenjeni reševanju iste situacije, ki izhaja iz dampinga ali iz izvoznega subvencioniranja.

(20)

Na podlagi navedenega bi morala dokončna protidampinška dajatev, uvedena za uvoz nerjavne jeklene žice s premerom 1 mm ali več, ki jo proizvaja in izvaža VSL Wires Limited, v Skupnost, izražena kot odstotek CIF cene na mejah Skupnosti (neplačana carina) in ob upoštevanju rezultatov vzporednega pospešenega pregleda veljavnih izravnalnih ukrepov, znašati 41,5 %, t. j. 55,6 % minus 14,1 %. Zato je treba Uredbo (ES) št. 1600/1999 ustrezno spremeniti.

(21)

Protidampinška dajatev, ki velja za VSL Wires Limited, se na uvoz, ki je bil podrejen registraciji v skladu s členom 3 Uredbe Komisije (ES) 1225/2003, obračuna tudi retroaktivno.

(22)

Komisija je vlagatelja in IV obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala predlagati spremembe Uredbe (ES) št. 1600/1999. Hkrati jima je dala tudi razumen rok, v katerem sta lahko dala svoje pripombe.

(23)

Vlagatelj je v svojem odgovoru na obvestilo o ukrepih trdil, da Komisija pri izračunavanju stopnje dampinga ni upoštevala drugih razpoložljivih možnosti za ugotavljanje izvozne cene in zlasti ne uporabe vlagateljevih izvoznih cen za druge tretje države. V tem pogledu je treba zabeležiti, da se v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe za izračun dampinga kot izvozna cena šteje cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za izdelek, ko se ta proda za izvoz iz države izvoznice v Skupnost. Vendar pa ni nobene določbe, po kateri bi se lahko izvozna cena določala tudi na podlagi izvoza iz države izvoznice v druge države, razen Skupnost. To trditev je torej treba zavreči in potrditi ugotovitve iz uvodnih izjav 11 do 16 zgoraj.

(24)

Ta pregled ne vpliva na datum prenehanja veljavnosti Uredbe (ES) št. 1600/1999 v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe –

16.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 244/5

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1599/1999 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz žice iz nerjavnega jekla premera 1 mm ali več („zadevni izdelek“), ki se uvršča pod oznako KN ex 7223 00 19, s poreklom iz Indije. Ukrepi so bili sprejeti kot dajatev ad valorem v obsegu od 0 % do 35,4 % za posamezne izvoznike, s stopnjo 48,8 % za nesodelujoče izvoznike.

(2)

Komisija je po uvedbi dokončnih ukrepov od enega indijskega proizvajalca, VSL Wires Limited („vlagatelj“), prejela zahtevo za uvedbo pospešene revizije Uredbe (ES) št. 1599/1999 na podlagi člena 20 osnovne uredbe. Vlagatelj je trdil, da ni povezan z nobenim drugim izvoznikom zadevnega izdelka v Indiji. Trdil je tudi, da zadevnega izdelka v Skupnost ni izvažal v prvotnem obdobju preiskave (t. j. od 1. aprila 1997 do 31. marca 1998), pač pa šele po tem obdobju. Na podlagi zgoraj navedenega je zahteval določitev individualne stopnje dajatve za izdelek.

(3)

Komisija je preučila dokaze, ki jih je predložil vlagatelj, in ugotovila, da so zadostni za utemeljitev uvedbe revizije v skladu z določbami člena 20 osnovne uredbe. Po tem ko se je Komisija posvetovala s Svetovalnim odborom in je zadevni gospodarski panogi Skupnosti dala možnost za pripombe, je z objavo v Uradnem listu Evropske unije  (3) uvedla pospešeno revizijo Uredbe (ES) št. 1599/1999 v zvezi z zadevno družbo in začela preiskavo.

(4)

Izdelek, ki je predmet sedanje revizije, je isti izdelek, kot ga obravnava Uredba (ES) št. 1599/1999, in sicer žica iz nerjavnega jekla premera 1 mm ali več, ki vsebuje 2,5 mas. % ali več niklja, razen žice, ki vsebuje 28 mas. % ali več, vendar največ 31 mas. % niklja in 20 mas. % ali več, vendar največ 22 mas. % kroma.

(5)

Preiskava subvencioniranja je zajela obdobje od 1. aprila 2002 do 31. marca 2003 („obdobje preiskave za revizijo“).

(6)

Komisija je vlagatelja in indijsko vlado („IV“) uradno obvestila o začetku postopka. Poleg tega je dala drugim strankam, ki jih to neposredno zadeva, možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Vendar Komisija ni prejela nobenih takih stališč ali zahteve za zaslišanje.

(7)

Komisija je vlagatelju poslala vprašalnik in v zahtevanem roku prejela popoln odgovor. Komisija je iskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo, ter opravila preveritveni obisk vlagateljevih prostorov.

(8)

Ker vlagatelj ni vložil nobene zahteve za revizijo ugotovitev o škodi, se je revizija omejila na vprašanje subvencioniranja.

(9)

Komisija je preučila iste subvencijske sheme, kot jih je že analizirala v prvotni preiskavi. Preučila je tudi, ali je vlagatelj uporabil subvencijske sheme, ki naj bi po prvotni pritožbi dodeljevale ugodnosti, vendar je prvotna preiskava pokazala, da niso bile izkoriščene.

Kot zadnje je preučila še, ali je vlagatelj uporabil subvencijske sheme, ki so bile uvedene po koncu prvotnega obdobja preiskave, ali če je po tem obdobju prejel ad hoc subvencije.

(10)

Vlagatelj je zadovoljivo dokazal, da ni niti neposredno niti posredno povezan s katerim koli indijskim proizvajalcem – izvoznikom, za katerega veljajo izravnalni ukrepi v zvezi z zadevnim izdelkom.

(11)

Preiskava je potrdila, da vlagatelj ni izvažal zadevnega izdelka v obdobju prvotne preiskave, t. j. od 1. aprila 1997 do 31. marca 1998.

(12)

Ugotovljeno je bilo, da je vlagatelj realiziral samo eno prodajo v Skupnost, kar se je v resnici zgodilo avgusta 2001, t. j. po obdobju prvotne preiskave, vendar veliko pred obdobjem preiskave za revizijo.

(13)

V odgovoru na vprašalnik je vlagatelj navedel samo eno pogodbo, ki je bila podpisana v obdobju preiskave za revizijo, vendar je preverjanje na kraju samem potrdilo, da prodaja ni bila nikoli realizirana. Zato vlagatelj ni prevzel nobene nepreklicne pogodbene obveznosti za izvoz v Skupnost.

(14)

Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je družba v obdobju preiskave za revizijo realizirala znaten obseg izvozne prodaje v druge države, kar je omogočilo izračun dodeljenih koristi, ki jih je ustvarila subvencionirana izvozna prodaja, ker se takšne koristi dodeljujejo ne glede na namembni kraj te prodaje.

S tem v zvezi se je Komisija odločila, da preveri vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za namene preiskave pospešene revizije, da bi izračunala višino subvencije, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, z dodelitvijo tega zneska za celotni zadevni prihodek od izvoza vlagatelja v obdobju preiskave za revizijo.

(15)

Na podlagi informacij, pridobljenih iz odgovora vlagatelja na vprašalnik Komisije, so bile preiskane naslednje sheme:

(16)

Ugotovljeno je bilo, da je vlagatelj koristil ugodnosti iz te sheme v obdobju preiskave za revizijo. DEPB je uporabil na poizvozni osnovi. Podroben opis sheme je v odstavku 4.3 Izvozne in uvozne politike (Obvestilo št. 1/2002-07 z dne 31. marca 2002 Ministrstva za gospodarstvo in industrijo indijske vlade).

V okviru te sheme lahko vsak upravičeni izvoznik zaprosi za posojila, ki se izračunajo kot odstotek vrednosti izvoženih končnih izdelkov. Indijske oblasti so takšne DEPB stopnje na podlagi standardnih input/output normativov (SION) določile za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Potrdilo o višini odobrenega posojila se izda avtomatično.

Shema DEPB na poizvozni osnovi za uporabo takšnih posojil dovoljuje nadomestitev carin za vsak naslednji uvoz (npr. surovin ali industrijskega blaga), razen za blago, za katerega veljajo uvozne omejitve ali prepovedi. Tako uvoženo blago se lahko proda na notranjem trgu (predmet davka na promet) ali se uporabi kako drugače.

Posojila DEPB so prosto prenosljiva. Dovoljenje DEPB velja 12 mesecev od datuma izdaje.

(17)

Značilnosti DEPB se od prvotne preiskave niso spremenile. Shema predstavlja subvencijo, v zakonodaji pogojeno z izvozno dejavnostjo, in jo je mogoče pridobiti le z izvažanjem, in zato je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da se v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe šteje za specifično in se proti njej lahko uvede izravnalni ukrep.

(18)

Ugotovljeno je bilo, da je vlagatelj vsa posojila DEPB prenesel na svojo povezano družbo Viraj Alloys Ltd. Enake prakse so se držale tudi druge tri povezane indijske družbe vlagatelja, t. j. Viraj Forgings Ltd, Viraj Impoexpo Ltd in Viraj Profiles Ltd. Preiskava je potrdila, da je Viraj Alloys Ltd dobavitelj surovin za vse prej omenjene družbe in je uporabil njihova prenesena posojila DEPB za dajatev prosti uvoz.

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je izvoz zadevnega izdelka potekal prek več povezanih družb. Ob upoštevanju dejstva, da imajo lastniki vlagatelja nadzor nad vsemi temi povezanimi družbami prek razširjenega sistema lastništva delnic in da povezane družbe sodelujejo pri nekaterih vidikih proizvodnje in distribucije zadevnega izdelka, se je zdelo ustrezno vse te družbe obravnavati kot enega samega prejemnika ugodnosti.

Zato je višina subvencije po shemi DEPB temeljila na znesku vseh posojil, odobrenih v dovoljenjih za vlagatelja kot tudi za njegove povezane družbe. Glede na to, da subvencija ni bila odobrena s sklicem na izvožene količine, je bila višina subvencije dodeljena za celotni prihodek od izvoza vlagatelja in njegovih povezanih družb v skladu z določbami člena 7(2) osnovne uredbe.

Končno je bilo ugotovljeno, da je imela družba VSL Wires Limited korist od te sheme v obdobju preiskave za revizijo in je pridobila subvencije v višini 12,7 %.

(19)

Ugotovljeno je bilo, da je vlagatelj imel koristi po tej shemi in zlasti po oddelku 80HHC indijskega Zakona o davku na dohodek.

Indijski Zakon o davku na dohodek iz leta 1961 določa osnovo za oprostitve, ki jih družbe lahko zahtevajo ob pobiranju davkov. Med oprostitvami, ki jih družbe lahko zahtevajo, so tiste iz oddelkov 10A (uporabljajo se za družbe, ki so v conah proste trgovine), 10B (uporabljajo se za družbe, ki so izvozno naravnane enote) in 80HHC (uporabljajo se za družbe, ki izvažajo blago) Zakona. Da bi imela družba korist od ITES, mora podati ustrezno zahtevo, ko vlaga napoved za odmero davka davčnim organom. Davčno leto traja od 1. aprila do 31. marca in napoved za odmero davka je treba vložiti do 30. novembra prihodnjega leta. V tem primeru je obdobje preiskave za revizijo sovpadlo z davčnim in finančnim letom od 1. aprila 2002 do 31. marca 2003.

(20)

Značilnosti ITES se od prvotne preiskave niso spremenile. Med prvotno preiskavo je bilo ugotovljeno, da je ITES subvencija, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, ker IV prenese finančni prispevek na družbo tako, da se odreče vladnemu prihodku v obliki neposrednih davkov na dobiček od izvoza, ki bi ga sicer prejela, če družba ne bi zahtevala oprostitve davka na dohodek. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da se ITES po oddelku 80HHC postopoma odpravlja od finančnega leta 2000–2001 do finančnega leta 2004–2005, ko noben dobiček od izvoza ne bo več oproščen davka na dohodek. V obdobju preiskave za revizijo je bilo le 50 % dobička od izvoza oproščeno davka na dohodek.

(21)

Subvencija je v zakonodaji pogojena z izvozno dejavnostjo v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe, saj izvzema samo dobičke od izvozne prodaje, in se zato šteje za specifično.

(22)

Korist, ki jo je imel vlagatelj, je bila izračunana na podlagi razlike med višino davkov, ki bi jih bilo sicer treba plačati z oprostitvijo ali brez nje v obdobju preiskave za revizijo. Stopnja davka na dohodek, vključno z davkom na dohodek pravnih oseb in dodatnimi dajatvami, ki se je uporabljala v tem obdobju, je znašala 36,75 %. Da bi se ugotovila celotna korist vlagatelja in glede na to, da so tudi tri z vlagateljem povezane družbe v obdobju preiskave za revizijo izvažale zadevne izdelke (glej uvodno izjavo 18 zgoraj), je bila višina subvencije ugotovljena z upoštevanjem oprostitev od davka na dohodek po oddelku 80HHC za vlagatelja, Viraj Forgings Ltd, Viraj Impoexpo Ltd in Viraj Profiles Ltd. Glede na to, da subvencija ni bila odobrena s sklicem na izvožene količine, je bila višina subvencije dodeljena za celotni prihodek od izvoza vlagatelja in njegovih povezanih družb v skladu z določbami člena 7(2) osnovne uredbe. Na tej osnovi je bilo ugotovljeno, da je VSL Wires Limited po tej shemi prejel subvencije v višini 1,4 %.

(23)

Ugotovljeno je bilo, da vlagatelj ni uporabil sheme EPCGS.

(24)

Ugotovljeno je bilo, da vlagatelj ni bil v EPZ in EOU, zato te sheme ni uporabil.

(25)

Ugotovljeno je bilo, da vlagatelj ni uporabil novih subvencijskih shem, ki so bile uvedene po koncu prvotnega obdobja preiskave, niti ni po tem času prejel ad hoc subvencij.

(26)

Ob upoštevanju zgornjih dokončnih ugotovitev, povezanih s posameznimi zgoraj opisanimi shemami, je višina subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep, za vlagatelja naslednja:

(27)

Na podlagi rezultatov preiskave se zagovarja stališče, da mora za uvoz žice iz nerjavnega jekla premera 1 mm ali več v Skupnost, ki jo je proizvedel in izvozil VSL Wires Limited, veljati raven izravnalne dajatve v višini posameznih subvencij, ugotovljenih za to družbo v obdobju preiskave za revizijo.

(28)

Zato je treba Uredbo (ES) št. 1599/1999 ustrezno spremeniti.

(29)

Komisija je vlagatelja in IV obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala predlagati spremembe Uredbe (ES) št. 1599/1999. Hkrati jima je dala tudi razumen rok, v katerem sta lahko predložila svoje pripombe.

(30)

V odgovor na obvestilo o ukrepih je vlagatelj trdil, da je DEPB na poizvozni osnovi shema nadomestnega odpusta/povračila, ki jo je Komisija napačno ocenila v smislu obsega subvencije in višine izravnalne koristi. Trdil je, da je Komisija napačno ocenila koristi po tej shemi, ker je mogoče za subvencijo šteti le povračilo presežne dajatve, in da Komisija ni preiskovala praktičnega delovanja sistema.

Komisija je ponovno sklenila (glej na primer Uredbo Sveta (ES) št. 1338/2002 (4) in zlasti uvodne izjave 14 do 20), da DEPB na poizvozni osnovi ni shema povračila ali nadomestnega povračila, ker ni v skladu z nobeno od določb prilog I do III osnovne uredbe v povezavi z njenim členom 2(1)(ii). Shema ne predpisuje obveznosti, da se sme uvažati samo blago, ki se porabi pri proizvodnji izvoženega blaga (Priloga II k osnovni uredbi), kar bi zagotovilo, da bi bile zahteve Priloge I(i) izpolnjene. Poleg tega ni nobenega sistema, s katerim bi bilo mogoče preveriti, ali se uvoženo blago dejansko porabi v proizvodnem procesu. Prav tako ta shema ni shema nadomestnega povračila, saj se za uvoženo blago ne zahteva, da je enake kakovosti in enakih lastnosti kakor doma nabavljeni vložki, ki so bili uporabljeni pri proizvodnji izvoženega blaga (Priloga III osnovne uredbe). In končno, proizvajalci – izvozniki so upravičeni do koristi v okviru DEPB ne glede na to, ali vložke sploh uvažajo.

V vlagateljevem primeru je preiskava potrdila, da je surovine dajatev prosto uvozila ena od njegovih povezanih družb z uporabo prenesenih posojil DEPB vseh povezanih družb, ki so se pridobila od izvoza različnih izdelkov. Kljub temu ni bilo mogoče ugotoviti povezave med posojili vsake družbe in dejansko uvoženim blagom iz ene same povezane družbe, ki je bila zadolžena za uvoz surovin. Poleg tega IV ni imela nobenega sistema, s katerim bi lahko preverila, katero uvoženo blago je bilo dejansko uporabljeno za kateri izdelek in katera družba ga je uporabila. Ker torej ne velja zgornja izjema od opredelitve subvencije, je izravnalna korist višina skupnega posojila po tej shemi. Iz teh razlogov zahtevka ni mogoče sprejeti.

Vlagatelj je tudi trdil, da "službe Komisije niso odpisale uvoznih dajatev od stroškov, zaradi česar so izračuni subvencije nepravilni in pretirani". V tem smislu je treba omeniti, da se je od vlagatelja vnaprej in na podlagi položaja, opisanega v uvodni izjavi 18 zgoraj, zahtevalo, da predloži posojila iz DEPB na poizvozni osnovi za svoj celotni izvoz, realiziran v obdobju preiskave za revizijo. Prav tako se je vlagatelja zaprosilo, da predloži te informacije za celoten izvoz, ki so ga realizirale njegove povezane družbe v enakem obdobju, skupaj s podrobnostmi o morebitnih pristojbinah za vloge ali drugih stroških, ki so nastali ob pridobivanju posojil. Toda vlagatelj ni navedel nobenih takih podrobnosti in ni mogel zagotoviti takšnih informacij med preverjanjem na kraju samem. Zato zaradi pomanjkanja slehernih ustreznih informacij višine subvencije, kakor je bila ugotovljena v uvodni izjavi 18 zgoraj, ni mogoče prilagoditi za znesek takšnih stroškov.

(31)

Ta revizija ne vpliva na datum prenehanja veljavnosti Uredbe (ES) št. 1599/1999 na podlagi člena 18(1) osnovne uredbe –

16.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 244/10

(1)

15. decembra 1992 sta Evropska skupnost in Socialistična republika Vietnam parafirala Sporazum o trgovini s tekstilnimi izdelki in oblačili (1), ki je bil odobren s Sklepom 96/477/ES (2). Navedeni sporazum je bil nazadnje spremenjen z izmenjavo pisem med Evropsko skupnostjo in Socialistično republiko Vietnam, ki je bila parafirana 15. februarja 2003 in se začasno uporablja od 10. septembra 2003 (3).

(2)

V skladu s členom 9 omenjenega sporazuma se nekatere količinske omejitve lahko prenesejo na naslednje leto, če niso bile porabljene v tekočem letu.

(3)

V luči povečanja kvot, predvidenega v izmenjavi pisem z dne 15. februarja 2003, je Socialistična republika Vietnam 10. septembra 2003 vložila zahtevo, da se neporabljene količine povečane kvote za leto 2003 prenesejo na količinske omejitve za kvotno leto 2004.

(4)

Ker so subjekti iz Vietnama in Skupnosti povečanje kvote v letu 2003 lahko izkoristili le delno, je primerno, da se neporabljeni del teh dodatnih količin prenese v kvotno leto 2004 –

16.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 244/12

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

16.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 244/14

(1)

Stopnje nadomestil, ki se od 25. junija 2004 uporablajo za proizvode, navedene v Prilogi, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 1162/2004 (2).

(2)

Iz uporabe pravil in meril iz Uredbe (ES) št. 1162/2004 za informacije, ki so trenutno na razpolago Komisiji, izhaja, da je izvozna nadomestila, ki se trenutno uporabljajo, treba spremeniti v skladu s Prilogo k Uredbi –

16.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 244/16

(1)

Člen 5 Uredbe št. 136/66/EGS določa, da mora biti enotna pomoč za pridelavo primerno prilagojena v vsaki državi članici, v kateri pridelava presega količino, določeno v odstavku 3 tega člena. Za oceno pomembnosti kršitve, je treba za Grčijo, Španijo, Francijo, Italijo in Portugalsko upoštevati oceno pridelave namiznih oliv, izraženo v ustrezni količini oljčnega olja, na podlagi pripadajočih koeficientov, opisanih v naslednjih odločbah: za Grčijo v Odločbi Komisije 2001/649/ES (3), za Španijo v Odločbi Komisije 2001/650/ES (4), za Francijo v Odločbi Komisije 2001/648/ES (5), za Italijo v Odločbi Komisije 2001/658 (6) in za Portugalsko v Odločbi Komisije 2001/670/ES (7).

(2)

Člen 17(1)(a) Uredbe (EGS) št. 2261/84 določa, da je pred določitvijo enotnega zneska pomoči za pridelavo oljčnega olja treba določiti oceno proizvodnje ustreznega tržnega leta. Ta znesek mora biti določen tako, da se izogne neutemeljenim plačilom pridelovalcem. Omenjen znesek je določen za namizne olive, katerih količina je izražena v ustrezni količini oljčnega olja. Za tržno leto 2002/2003 je v Uredbi Komisije (ES) št. 1794/2003 (8) določena ocena pridelave in znesek enotne pomoči za pridelavo.

(3)

Pred določitvijo količine pridelka, za katerega je bila dodeljena pomoč, morajo države članice v skladu s členom 14, odstavkom 4 Uredbe (ES) št. 2366/98 (9) Komisiji za vsako državo članico posebej posredovati količino, za katero bodo prejele pomoč, in sicer do 15. maja vsakega tržnega leta. Po prejetju teh sporočil se izkaže, da je količina pridelave, za katero bo dodeljena pomoč v tržnem letu 2002/2003 za Grčijo 473 820 ton, za Španijo 960 716 ton, za Francijo 3 344 ton, za Italijo 686 342 ton in za Portugalsko 28 771 ton.

(4)

Dodelitev pomoči za te količine za države članice pomeni, da je bil opravljen nadzor, opisan v Uredbi (EGS) št. 2261/84 in Uredbi (ES) št. 2366/98. Vseeno določanje pridelave na podlagi informacij o količinah, določenih za pomoč, ki so jih posredovale države članice, ne implicira zaključkov, do katerih bi lahko prišlo zaradi preverjanja točnosti podatkov v okviru postopka poračunavanja stroškov.

(5)

Ob upoštevanju pridelave je treba prav tako določiti višino enotne pomoči za pridelavo, predvideno v členu 5(1) Uredbe (EGS) št. 136/66/EGS, ki je izplačljiva za upravičeno pridelane količine.

(6)

Predvideni ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem odbora za področje maščob –

—

473 820 v tonah za Grčijo,

—

960 716 v tonah za Španijo,

—

3 344 v tonah za Francijo,

—

686 342 v tonah za Italijo,

—

28 771 v tonah za Portugalsko.

—

118,35 evrov/100 kg za Grčijo,

—

103,43 evrov/100 kg za Španijo,

—

130,40 evrov/100 kg za Francijo,

—

102,85 evrov/100 kg za Italijo,

—

130,40 evrov/100 kg za Portugalsko.

16.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 244/18

(1)

Člen 2(1) Uredbe (ES) št. 1051/2001 predvideva določitev višine pomoči za pridelovanje neobranega bombaža na osnovi razlike med dejansko ceno, določeno v skladu s členom 3(1) in členom 7 omenjene uredbe, in ceno na svetovnem trgu, določeno v skladu s členom 4 omenjene uredbe.

(2)

Člen 4(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1591/2001, z dne 2. avgusta 2001 o pogojih uporabe programa pomoči za bombaž (3), predvideva določitev zneska pomoči za neobran bombaž, ki bo dodeljena za vsako obdobje, v katerem je določena cena tega proizvoda na svetovnem trgu, najkasneje do 30. junija tekočega tržnega leta.

(3)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1051/2001, Uredba Komisije (ES) št. 1123/2004 (4) v tržnem letu 2003/04 določa pridelavo neobranega bombaža, pa tudi znižanje cene, ki iz tega izhaja.

(4)

V skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1051/2001 je cena neobranega bombaža na svetovnem trgu za tržno leto 2003/04 določena periodično.

(5)

Posledično je za tržno leto 2003/04 treba določiti višino pomoči za vsako obdobje, v katerem se spremeni cena neobranega bombaža na svetovnem trgu –

16.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 244/21

(1)

Uredba (ES) št. 958/2003 odpira letno tarifno kvoto 275 000 ton navadne pšenice za tržno leto 2004/2005.

(2)

Količine, zaprošene 12. julija 2004; v skladu s členom 2(1) Uredbe (ES) št. 958/2003, presegajo razpoložljive količine. Torej je treba predvideti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo dovoljenja, in določiti koeficient znižanja, ki naj se uporabi za zaprošene količine –

16.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 244/22

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1422/95 z dne 23. junija 1995 o podrobnih pravilih uporabe za uvoz melase v sektorju sladkorja in spremembi Uredbe (EGS) št. 785/68 (2) predvideva, da se cena CIF pri uvozu melase, določena v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 785/68 (3), upošteva kot „reprezentativna cena“. Ta cena velja za standardno kakovost, določeno v členu 1 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(2)

Pri določitvi reprezentativnih cen je treba upoštevati vse razpoložljive podatke iz člena 3 Uredbe (EGS) št. 785/68, razen v primerih iz člena 4 te uredbe ter, če je to primerno, se lahko cene določijo na način iz člena 7 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(3)

Za prilagoditev cen za nestandardno kakovost je treba glede na kakovost ponujene melase cene zvišati ali znižati v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(4)

V primeru razlik med sprožitveno ceno zadevnega proizvoda in reprezentativno ceno je treba določiti dodatne uvozne dajatve pod pogoji, predvidenimi v členu 3 Uredbe (ES) št. 1422/95. V primeru odprave uvoznih dajatev v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1422/95 je treba določiti posebne količine za te dajatve.

(5)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za zadevne proizvode je treba določiti v skladu s členom 1(2) ter členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1422/95.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

16.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 244/24

(1)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1(1)(a) te uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Uredba (ES) št. 1260/2001 predvideva, da je pri določitvi nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor, nedenaturiran in izvožen brez nadaljnje predelave, treba upoštevati položaj na trgu Skupnosti ter na svetovnem trgu za sladkor in zlasti elemente cene in stroškov, določene v členu 28 te uredbe. Isti člen določa, da je treba upoštevati tudi ekonomski vidik predvidenega izvoza.

(3)

Nadomestilo za surovi sladkor je treba določiti glede na standardno kakovost. Slednja je določena v točki II Priloge I Uredbe (ES) št. 1260/2001. Poleg tega je treba to nadomestilo določiti v skladu s členom 28(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001. Kandirani sladkor je opredeljen v Uredbi Komisije (ES) št. 2135/95 z dne 7. septembra 1995 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za dodelitev izvoznih nadomestil v sektorju sladkorja (2). Tako izračunano nadomestilo za aromatiziran ali obarvan sladkor velja za njegovo vsebnost saharoze in je skladno s tem določeno za 1 % te vsebnosti.

(4)

V posebnih primerih je mogoče višino nadomestila določiti z drugimi pravnimi instrumenti.

(5)

Nadomestilo je treba določiti vsake dva tedna. V vmesnem obdobju ga je mogoče spremeniti.

(6)

Prvi pododstavek člena 27(5) Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva, da so lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 te uredbe različno določena glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(7)

Precejšnje in hitro povečanje preferencialnega uvoza sladkorja iz zahodnih balkanskih držav od začetka leta 2001 ter izvoza sladkorja iz Skupnosti v te dežele velja za zelo umetno.

(8)

Da bi preprečili vsakršne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom proizvodov, ki jim je bilo dodeljeno izvozno nadomestilo, v Skupnost, se nadomestila za proizvode, zajete v tej uredbi, ne določijo za vse države zahodnega Balkana.

(9)

Ob upoštevanju teh dejavnikov in trenutnega položaja na trgu za sladkor ter zlasti kotacij ali cen za sladkor znotraj Skupnosti in na svetovnem trgu je treba določiti ustrezno višino nadomestil.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

16.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 244/26

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1290/2003 z dne 18. julija 2003 o stalnem razpisu za določitev prelevmanov in/ali nadomestil za izvoz belega sladkorja (2) za tržno leto 2003/2004 zahteva, da se izda delni razpis za izvoz sladkorja v nekatere tretje države.

(2)

V skladu z določbami člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1290/2003 se po potrebi določi najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis, ob upoštevanju zlasti stanja in predvidenega razvoja na trgu za sladkor v Skupnosti ter na svetovnem trgu.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

16.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 244/27

(1)

Člen 31 Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se lahko za izdelke iz člena 1 navedene Uredbe razlika med cenami na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom v mejah, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(2)

Uredba (ES) št. 1255/1999 predvideva, da je po določitvi nadomestil za proizvode iz člena 1 zgoraj navedene uredbe, izvožene v naravnem stanju, treba upoštevati:

(3)

Člen 31(5) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da naj se pri določitvi cen v Skupnosti upoštevajo prevladujoče cene, ki se izkažejo za najugodnejše v zvezi z izvozom, in da se cene na svetovnem trgu določijo še posebej ob upoštevanju:

(4)

Člen 31(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 zgoraj navedene uredbe razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(5)

Člen 31(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999 predvideva, da se mora seznam proizvodov za katere se odobri izvozno nadomestilo in znesek tega nadomestila določiti vsaj enkrat na vsake štiri tedne; znesek nadomestila seveda lahko ostaja na isti ravni več kot štiri tedne.

(6)

V skladu s členom 16 Uredbe Komisije (ES) št. 174/1999 z dne 26. januarja 1999 o nekaterih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 804/68 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne proizvode (2), je nadomestilo za mlečne proizvode z dodanim sladkorjem enako vsoti dveh komponent: namen prve komponente je upoštevanje količine mlečnih proizvodov in se izračuna z množenjem osnovnega zneska nadomestila in vsebnosti mlečnega proizvoda v celotnem proizvodu. Namen druge komponente je upoštevanje količine dodane saharoze in se izračuna z množenjem vsebnosti saharoze v celotnem proizvodu in osnovnega zneska nadomestila, ki se uporablja na dan izvoza za proizvode, navedene v členu 1(1)(d) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trga za sladkor (3). Vendar se druga komponenta uporablja samo, če je bila dodana saharoza pridobljena iz sladkorne pese ali trsa, pridelanega v Skupnosti.

(7)

Uredba Komisije (EGS) št. 896/84 (4), je uvedla dodatne določbe v zvezi z dodeljevanjem nadomestil ob prehodu iz enega mlečnega leta v drugo. Te določbe uvajajo možnost različnih nadomestil glede na datum pridelave proizvodov.

(8)

Pri izračunavanju nadomestila za topljeni sir je določeno, kjer se dodajajo kazeini ali kazeinati, da se ta količina ne upošteva pri izračunavanju.

(9)

Iz zgoraj navedenih pravil sledi, da je treba, glede na trenutni položaj na trgu mleka in zlasti glede kotacij oziroma cen mlečnih proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu nadomestila določiti v zneskih, naoedenih v Prilogi k tej uredbi.

(10)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –