(1)

Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (3), vsebuje opredelitev javnega dolga ob koncu leta, ki je pomemben za postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem in določa časovni načrt za poročanje Komisiji o letnem javnem dolgu in drugih letnih javnofinančnih podatkih.

(2)

Dostopnost javnofinančnih podatkov, vključno s četrtletnimi podatki o javnem dolgu, je izrednega pomena za ekonomsko analizo in ustrezno spremljanje proračunskega stanja v državah članicah. Uredba Komisije (ES) št. 264/2000 z dne 3. februarja 2000 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 2223/96 glede kratkoročne statistike javnih financ (4), Uredba (ES) št. 1221/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o četrtletnih nefinančnih računih sektorja država (5) in Uredba (ES) št. 501/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o četrtletnih finančnih računih sektorja država (6) urejajo zbiranje in posredovanje četrtletnih podatkov o državnih nefinančnih in finančnih računih, vendar ne zajemajo četrtletnega javnega dolga.

(3)

Zaradi jasnosti in ob upoštevanju posebne vloge Uredbe (ES) št. 3605/93 pri izvajanju postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, mora biti zbiranje in posredovanje podatkov o četrtletnem javnem dolgu urejeno s samostojnim pravnim aktom.

(4)

Četrtletni javni dolg mora biti opredeljen tako, da zagotavlja usklajenost z opredelitvijo javnega dolga ob koncu leta iz Uredbe (ES) št. 3605/93. To usklajenost je treba ohraniti v primeru, če Svet spremeni Uredbo (ES) št. 3605/93 ali če Komisija v Uredbo (ES) št. 3605/93 vključi nova sklicevanja na Evropski sistem računov („ESR 95“), vzpostavljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (7).

(5)

Uredbe (ES) št. 264/2000, št. 1221/2002 in št. 501/2004 določajo, da se četrtletni podatki o nefinančnih in finančnih računih sektorja država posredujejo v treh mesecih po koncu četrtletja, na katerega se nanašajo. Takšen zamik je primeren tudi za posredovanje podatkov o četrtletnem javnem dolgu –

„Država“ pomeni sektor države v širšem smislu, kot je opredeljen v Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (v nadaljnjem besedilu „ESR 95“), sprejetim z Uredbo (ES) št. 2223/96. Šifre v oklepajih se nanašajo na ESR 95.

„Četrtletni javni dolg“ pomeni stanje skupnega bruto dolga v nominalni vrednosti sektorja države v širšem smislu (S.13), neplačanega ob koncu leta, razen obveznosti, za katere ima sektor države v širšem smislu (S.13) ustrezna finančna sredstva.

Četrtletni javni dolg sestavljajo obveznosti sektorja države v širšem smislu v naslednjih kategorijah: gotovina in vloge (AF.2); vrednostni papirji, ki niso delnice, razen izvedenih finančnih instrumentov (AF.33), in posojila (AF.4), kot so opredeljene v ESR 95.

Nominalna vrednost obveznosti, neplačanih ob koncu vsakega četrtletja, je njihova imenska vrednost.

Nominalna vrednost obveznosti, ki so vezane na indeks, je njihova imenska vrednost, popravljena za spremembo vrednosti glavnice z upoštevanjem indeksa, ugotovljenega ob koncu vsakega četrtletja.

Obveznosti v tuji valuti ali na podlagi pogodbe zamenjane iz ene tuje valute v eno ali več drugih tujih valut se preračunajo v druge tuje valute po menjalnem tečaju, dogovorjenem v teh pogodbah, in v nacionalno valuto na podlagi reprezentativnega tržnega menjalnega tečaja, ki velja na zadnji delovni dan vsakega četrtletja.

Obveznosti v nacionalni valuti in na podlagi pogodbe zamenjane v tujo valuto se preračunajo v tujo valuto po menjalnem tečaju, dogovorjenem v teh pogodbah, in v nacionalno valuto na podlagi reprezentativnega tržnega menjalnega tečaja, ki velja na zadnji delovni dan vsakega četrtletja.

Obveznosti v tuji valuti in na podlagi pogodbe zamenjane v nacionalno valuto se preračunajo v nacionalno valuto po tečaju, dogovorjenem v teh pogodbah.

(1)

Uredba (ES) št. 1228/2003 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o pogojih dostopa do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (1) ima namen, da se oblikujejo pravična pravila za čezmejne izmenjave električne energije. Omenjena uredba se začne uporabljati s 1. julijem 2004.

(2)

V skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 1228/2003 se bodo težave prezasedenosti omrežij reševale s pomočjo tržnih rešitev, ki niso diskriminatorne in dajejo učinkovite ekonomske signale vključenim udeležencem na trgu in upravljavcem prenosnih sistemov.

(3)

Smernice o upravljanju in dodeljevanju razpoložljivih prenosnih zmogljivosti in povezav med nacionalnimi sistemi iz priloge k Uredbi (ES) št. 1228/2003 vsebujejo pravila, ki se neposredno navezujejo na splošno načelo iz člena 6(1) te uredbe.

(4)

Slovenija je zaprosila za prehodno obdobje do 1. julija 2007 za začetek uporabljanja člena 6(1) te uredbe in z njim povezanih določb v teh smernicah.

(5)

Slovenija je dokazala, da bi brez prehodnega obdobja višja cena električne energije, uvožene iz Avstrije, negativno vplivala na energetsko intenzivne industrijske panoge, isti učinek pa bi imeli nižji prihodki določenih proizvajalcev električne energije, ki izvažajo električno energijo v Italijo. Tako stanje bi oviralo prizadevanja, ki so v teku v zadevnih industrijskih panogah, da se prestrukturirajo oziroma uskladijo s pravnim redom Skupnosti, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije.

(6)

Razlogi, ki jih je predložila Slovenija, upravičujejo odstopanje. Prav tako bo zaradi majhne zmogljivosti medmrežnega povezovanja dveh zadevnih povezovalnih daljnovodov in glede na to, da se stanje verjetno ne bo spremenilo pred 1. julijem 2007, dejanski učinek takega odstopanja na notranji trg zelo majhen.

(7)

Odstopanje se omeji na to, kar je nujno potrebno glede na zahtevo Slovenije. Zato mora pokrivati samo tisti del zmogljivosti medmrežnega povezovanja, ki ga dodeli slovenski upravljavec prenosnih sistemov in se uporablja samo, če ta zmogljivost ne preseže polovice skupne razpoložljive zmogljivosti.

(8)

Uredba (ES) št. 1228/2003 se zato ustrezno spremeni –

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1422/95 z dne 23. junija 1995 o podrobnih pravilih uporabe za uvoz melase v sektorju sladkorja in spremembi Uredbe (EGS) št. 785/68 (2) predvideva, da se cena CIF pri uvozu melase, določena v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 785/68 (3), upošteva kot „reprezentativna cena“. Ta cena velja za standardno kakovost, določeno v členu 1 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(2)

Pri določitvi reprezentativnih cen je treba upoštevati vse razpoložljive podatke iz člena 3 Uredbe (EGS) št. 785/68, razen v primerih iz člena 4 te uredbe ter, če je to primerno, se lahko cene določijo na način iz člena 7 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(3)

Za prilagoditev cen za nestandardno kakovost je treba glede na kakovost ponujene melase cene zvišati ali znižati v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 785/68.

(4)

V primeru razlik med sprožitveno ceno zadevnega proizvoda in reprezentativno ceno je treba določiti dodatne uvozne dajatve pod pogoji, predvidenimi v členu 3 Uredbe (ES) št. 1422/95. V primeru odprave uvoznih dajatev v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1422/95 je treba določiti posebne količine za te dajatve.

(5)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za zadevne proizvode je treba določiti v skladu s členom 1(2) ter členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1422/95.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

(1)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 1260/2001 določa, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, navedenih v členu 1(1)(a) te uredbe, na svetovnem trgu ter cenami teh proizvodov v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Uredba (ES) št. 1260/2001 predvideva, da je pri določitvi nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor, nedenaturiran in izvožen brez nadaljnje predelave, treba upoštevati položaj na trgu Skupnosti ter na svetovnem trgu za sladkor in zlasti elemente cene in stroškov, določene v členu 28 te uredbe. Isti člen določa, da je treba upoštevati tudi ekonomski vidik predvidenega izvoza.

(3)

Nadomestilo za surovi sladkor je treba določiti glede na standardno kakovost. Slednja je določena v točki II Priloge I Uredbe (ES) št. 1260/2001. Poleg tega je treba to nadomestilo določiti v skladu s členom 28(4) Uredbe (ES) št. 1260/2001. Kandirani sladkor je opredeljen v Uredbi Komisije (ES) št. 2135/95 z dne 7. septembra 1995 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za dodelitev izvoznih nadomestil v sektorju sladkorja (2). Tako izračunano nadomestilo za aromatiziran ali obarvan sladkor velja za njegovo vsebnost saharoze in je skladno s tem določeno za 1 % te vsebnosti.

(4)

V posebnih primerih je mogoče višino nadomestila določiti z drugimi pravnimi instrumenti.

(5)

Nadomestilo je treba določiti vsake dva tedna. V vmesnem obdobju ga je mogoče spremeniti.

(6)

Prvi pododstavek člena 27(5) Uredbe (ES) št. 1260/2001 predvideva, da so lahko nadomestila za proizvode iz člena 1 te uredbe različno določena glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(7)

Precejšnje in hitro povečanje preferencialnega uvoza sladkorja iz zahodnih balkanskih držav od začetka leta 2001 ter izvoza sladkorja iz Skupnosti v te dežele velja za zelo umetno.

(8)

Da bi preprečili vsakršne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom proizvodov, ki jim je bilo dodeljeno izvozno nadomestilo, v Skupnost, se nadomestila za proizvode, zajete v tej uredbi, ne določijo za vse države zahodnega Balkana.

(9)

Ob upoštevanju teh dejavnikov in trenutnega položaja na trgu za sladkor ter zlasti kotacij ali cen za sladkor znotraj Skupnosti in na svetovnem trgu je treba določiti ustrezno višino nadomestil.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1290/2003 z dne 18. julija 2003 o stalnem razpisu za določitev prelevmanov in/ali nadomestil za izvoz belega sladkorja (2) za tržno leto 2003/2004 zahteva, da se izda delni razpis za izvoz sladkorja v nekatere tretje države.

(2)

V skladu z določbami člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1290/2003 se po potrebi določi najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis, ob upoštevanju zlasti stanja in predvidenega razvoja na trgu za sladkor v Skupnosti ter na svetovnem trgu.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1221/2004 (3) določa uvozne dajatve v sektorju žit.

(2)

Člen 2(1) Uredbe (CE) št. 1249/96 določa, da se mora opraviti ustrezna prilagoditev, če se v obdobju uporabe uvoznih dajatev njihova izračunana povprečna vrednost razlikuje za 5 EUR/t od določene dajatve. Takšna razlika je dejansko nastala. Zato je treba prilagoditi uvozne dajatve, določene v Uredbi (ES) št. 1221/2004 –

(1)

S Skupnim stališčem 2004/293/SZVP je Svet sprejel ukrepe za preprečevanje vstopa ali prehoda prek ozemelj držav članic za posameznike, ki osebam na prostosti pomagajo, da se še naprej izogibajo roki pravice za kazniva dejanja, za katera jih je obdolžilo MKSJ.

(2)

V skladu s priporočili urada visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino se ti ukrepi usmerijo še proti drugim posameznikom –