1.1

varnost državljanov (na primer zaščita pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, preprečevanje proizvodnje prepovedanih drog), vključno z upravljanjem krize in izrednih razmer;

1.2

varnost in odpornost ključne infrastrukture, glavnih virov, kmetijstva, javnih služb, komunikacijske infrastrukture in finančnih storitev;

1.3

medsebojni vplivi varnosti in družbe, vključno z vmesnikom človek/tehnologija, vedenjske raziskave, vprašanja v zvezi z varnostjo zasebnosti ter biometrija;

1.4

varnost mejnih kontrol in mejnih prehodov, vključno s kopenskimi in obalnimi mejami;

1.5

optimizacija obstoječih tehnologij in njihove interoperabilnosti;

1.6

razvoj tehnologij in opreme za končnega uporabnika, da se zapolnijo obstoječe vrzeli in izpolnijo zahteve, na primer v zvezi s civilno zaščito in organi, ki prvi nudijo pomoč;

1.7

razvoj in izmenjava ustreznih zahtev, standardov, ocen šibkih točk, analiz soodvisnosti, certificiranja, dobrih praks, smernic, programov usposabljanja, poročil o preskusih, podatkov, programske opreme, opreme in osebja.

2.1

Dejavnosti sodelovanja lahko vključujejo, niso pa omejene na:

3.1

Cilj Združenih držav Amerike in Evropske komisije je tesno sodelovati pri usklajevanju skupnih dejavnosti. Zato mora imeti vsaka stran dva predstavnika, ki se jima dodeli usklajevanje dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalna skupina). Predstavniki se lahko srečajo po potrebi, na splošno pa enkrat letno. Sestanki predvidoma potekajo izmenično v Evropski uniji in Združenih državah Amerike, pri čemer gostujoča država zagotovi organizacijsko in upravno podporo.

3.2

Po potrebi lahko vsaka stran določi dodatne udeležence, da sodelujejo na navedenih sestankih. Sestankom morata sopredsedovati podsekretar za znanost in tehnologijo na Ministrstvu za domovinsko varnost, s strani Evropske komisije pa direktor, pristojen za raziskave na področju varnosti. Ta usmerjevalna skupina nima uradnega statusa.

3.3

Naloga usmerjevalne skupine je nadzirati in spodbujati dejavnosti sodelovanja iz tega dogovora o izvajanju. Izmenjati mora informacije o praksah, zakonih, predpisih in programih, ki spadajo v okvir sodelovanja iz tega dogovora o izvajanju. Za vsako naslednje leto mora načrtovati ter opredeliti cilje in priložnosti, predlagati ad hoc dejavnosti ter pregledati dejavnosti, stopnjo udeležbe in podobna prizadevanja v programih vsake strani v okviru tega dogovora o izvajanju. Predložiti mora redno poročilo o napredku na področju sodelovanja.

4.1

Dejavnostim sodelovanja iz tega dogovora o izvajanju so na voljo odobrena sredstva, zanje veljajo zakoni in predpisi, politike in programi vsake strani ter so v skladu s Sporazumom in tem dogovorom o izvajanju. S tem dogovorom o izvajanju ne nastajajo nobene finančne obveznosti.

4.2

Vsaka stran krije stroške svoje udeležbe na sestankih usmerjevalnega odbora. Stroške, razen potnih in bivalnih stroškov, ki so neposredno povezani s sestanki usmerjevalnega odbora, pa nosi gostujoča država, razen če ni dogovorjeno drugače.

4.3

Vsaka stran je odgovorna za revizijo svojih ukrepov v podporo dejavnostim sodelovanja, vključno z dejavnostmi vseh njenih udeležencev. Revizije obeh strani morajo biti v skladu z njunima običajnima praksama.

6.1

Tajni podatki, ki si jih strani izmenjata ali ustvarita, se označijo, obravnavajo in zaščitijo v skladu s Sporazumom med Evropsko unijo in vlado Združenih držav Amerike o varnosti tajnih podatkov z dne 30. aprila 2007 in ustreznim dogovorom o izvajanju ter varnostnim dogovorom med Varnostnim uradom Generalnega sekretariata Sveta EU, Varnostnim direktoratom Evropske komisije ter Ministrstvom za zunanje zadeve Združenih držav Amerike za zaščito tajnih podatkov, izmenjanih med EU in Združenimi državami Amerike.

6.2

Vsaka stran določi varnostni organ kot edino kontaktno točko in kot organ, pristojen za razvojne postopke, ki urejajo varnost tajnih podatkov iz tega dogovora o izvajanju.

6.3

Tajni podatki, oprema in materiali, ki se zagotovijo ali ustvarijo v skladu s tem dogovorom o izvajanju, so v Združenih državah Amerike označeni s SECRET, v EU pa s SECRET UE/EU SECRET.

7.1

„Controlled Unclassified Information“ (nadzorovani netajni podatki) Združenih držav Amerike in občutljivi netajni podatki EU so predhodni podatki ali podatki pred sprejetjem odločitev, ki niso označeni za tajne, vendar se zanje uporabljajo omejitve dostopa in širjenja ter navodila za ravnanje v skladu z ustreznimi zakoni, predpisi, politikami ali smernicami strani.

7.2

Kadar so podatki zagotovljeni ali ustvarjeni v skladu s tem dogovorom o izvajanju, jih je treba po potrebi označiti, da se opredeli raven njihove občutljivosti v skladu z ustreznimi zakoni, predpisi, politikami ali smernicami strani.

7.3

V Združenih državah Amerike zajemajo „Controlled Unclassified Information“ med drugim podatke, označene s: „Sensitive Security Information“, „For Official Use Only“, „Law Enforcement Sensitive Information“, „Protected Critical Infrastructure Information“, „Sensitive But Unclassified (SBU)“, in lahko tudi zaupne poslovne informacije. Za Evropsko komisijo so občutljivi netajni podatki tisti, ki jim je Varnostni direktorat Evropske komisije podelil oznako, da so uradno odobreni.

7.4

V skladu s tem dogovorom o izvajanju „Controlled Unclassified Information“ Združenih držav Amerike in občutljivi netajni podatki EU:

7.5

Strani v skladu s svojimi zakoni in predpisi sprejmeta vse potrebne ukrepe, ki jih imata na voljo, da preprečita nepooblaščeno razkrivanje netajnih podatkov, ki zahtevajo omejitve dostopa in širjenja.

7.6

Strani lahko vzpostavita podrobne varnostne dogovore za označevanje, shranjevanje, obravnavo in zaščito nadzorovanih netajnih podatkov.

8.1

Spori v zvezi z intelektualno lastnino se rešijo v skladu s Prilogo k Sporazumu.

8.2

Razen sporov v zvezi z intelektualno lastnino, vsa vprašanja ali spore v zvezi s tem dogovorom o izvajanju strani rešujeta sporazumno v skladu s pogoji Sporazuma, vključno s členom 12.