1.   Uvod

Komisija je v pomladanskem svežnju evropskega semestra 2026 poudarila, da bodo imele države članice možnost, da zaprosijo za razširitev področja uporabe svoje obstoječe nacionalne odstopne klavzule za obrambo, da bi vključevala ukrepe, ki krepijo strukturno odpornost evropskega energetskega sistema in pospešujejo prehod s fosilnih goriv (1) (v nadaljnjem besedilu: ukrepi za energetsko varnost). To je izhajalo iz spoznanja, da bi se lahko države članice soočile z znatnimi vnaprejšnjimi fiskalnimi stroški, da bi pospešile izvajanje ukrepov, ki zagotavljajo dolgoročno energetsko varnost Evrope.

V priloženem obvestilu je podrobneje predstavljeno stališče služb Komisije o tem, kako bi bilo mogoče nacionalno odstopno klavzulo za odhodke za obrambo razširiti, da bi vključevala ukrepe za energetsko varnost. V obvestilu je poudarjeno, da morajo vsi ukrepi, s katerimi se izkoristi ta prožnost, neposredno prispevati k pospešitvi energetskega prehoda, to načelo pa se odraža v področju uporabe in merilih za upravičenost do prožnosti.

V obvestilu je pojasnjeno tudi, kako bo razširjena nacionalna odstopna klavzula vključena v obstoječi okvir fiskalnega nadzora ob hkratnem ohranjanju fiskalne vzdržnosti. Z omejitvijo obsega skupne prožnosti v okviru nacionalne odstopne klavzule se lahko omejijo tveganja za fiskalno vzdržnost. Poleg tega bo uvedba jasno opredeljenih in namenskih zgornjih mej za ukrepe za energetsko varnost pripomogla k vzpostavitvi ustreznega ravnovesja med podporo za naložbe, povezane z energijo, in prožnostjo, ki je že na voljo za odhodke za obrambo.

V obvestilu sta določena tudi postopek za prošnjo za razširitev področja uporabe nacionalne odstopne klavzule in pristop Komisije k spremljanju prožnosti v prihodnosti.

2.   Opredelitev upravičenih energetskih ukrepov

Področje uporabe prožnosti

Razširjeno področje uporabe nacionalne odstopne klavzule za obrambo bo omejeno na ukrepe, ki krepijo strukturno varnost in odpornost evropskega energetskega sistema ter pospešujejo prehod s fosilnih goriv  (2) . Upravičeni ukrepi bi se morali financirati na nacionalni ravni z neposrednim učinkom na proračun. Upravičeni ukrepi vključujejo podporo gospodinjstvom in podjetjem za zmanjšanje njihove odvisnosti od fosilnih goriv in spodbujanje razogljičenja, tudi ukrepe za pospešitev elektrifikacije sektorjev končne porabe, podpirajo naložbe v električna omrežja, shranjevanje čiste energije (npr. baterije), varčevanje z energijo in povečanje zmogljivosti čistih virov energije. Spodnja tabela vsebuje ponazoritven in neizčrpen seznam potencialno upravičenih ukrepov. Države članice bi lahko upoštevale tudi širši nabor ukrepov, vključenih v sporočilo AccelerateEU (3) in akcijski načrt za elektrifikacijo, ki so usklajeni z merili za upravičenost iz tega obvestila. Države članice bi morale pojasniti, kako ukrepi prispevajo h krepitvi evropske energetske varnosti in odpornosti. Komisija bo upravičenost meril ocenila za vsak posamezen primer posebej.

Tabela 1

ponazoritven in neizčrpen seznam ukrepov za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in povečanje energetske varnosti

Ciljna skupina	Vrsta ukrepov
Gospodinjstva	subvencije za geotermalno in sončno energijo
	subvencije za stanovanjske sisteme za shranjevanje energije
	subvencije za zamenjavo kotlov na fosilna goriva s čistimi alternativami, kot so toplotne črpalke
	subvencije za naložbe v polnilno infrastrukturo za električna vozila doma
	subvencije in/ali posojila z znižanimi obrestmi za srednje obsežne ali celovite prenove stanovanjskih stavb (4).
Javni sektor	naložbe v proizvodnjo in shranjevanje energije iz obnovljivih virov na kraju samem
	naložbe v srednje obsežne ali celovite prenove stavb
Podjetja	fiskalne spodbude za polnilno infrastrukturo za električna vozila
	subvencije in/ali posojila z znižanimi obrestmi za srednje obsežne ali celovite prenove stavb
	ciljno usmerjene finančne spodbude za povečanje stopnje uvajanja tehnologij za razogljičenje industrije, kot so opredeljene v Prilogi k Uredbi (EU) 2024/1735 Evropskega parlamenta in Sveta (5).
Prometna infrastruktura	javne naložbe v polnilno infrastrukturo za električna vozila
	javne naložbe v infrastrukturo za čist mestni promet in tirna vozila, kot so tramvaji in podzemne železnice
	javne naložbe v železniško infrastrukturo in tirna vozila
Energetski sektor	naložbe v projekte na področju energije iz obnovljivih virov, vključno s proizvodnjo električne energije in ogrevanjem
	naložbe v baterijske tehnologije in tehnologije za shranjevanje energije
	naložbe v jedrske elektrarne
	naložbe v infrastrukturo in tehnologije električnega omrežja
	naložbe v tehnologije za proizvodnjo vodika z elektrolizo z uporabo električne energije iz obnovljivih ali nizkoogljičnih virov (6)
	naložbe v tehnologije za energijsko učinkovitost, povezane z energetskim sistemom
	naložbe v trajnostna obnovljiva goriva
	dvosmerne pogodbe na razliko za proizvodnjo čiste energije
	naložbe za izboljšanje fizične in kibernetske varnosti energetskih sistemov (7)
(4)  V skladu s členom 2(20) Direktive (EU) 2024/1275 o energetski učinkovitosti stavb „celovita prenova“ pomeni prenovo, s katero se stavba ali stavbna enota spremeni v skoraj ničenergijsko stavbo. Koncept srednje obsežne prenove je določen v odstavku 2.3.1.1 Priporočila Komisije (EU) 2019/786 o prenovi stavb in zahteva vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije. (5)  Zlasti preobrazbene industrijske tehnologije za razogljičenje, tehnologije toplotnih črpalk in geotermalne energije, vodikove tehnologije, baterijske tehnologije in tehnologije za shranjevanje energije, tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika, tehnologije vetrne energije na kopnem in energije iz obnovljivih virov na morju, sončne tehnologije, tehnologije za goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora in tehnologije električnega omrežja. (6)  To vključuje naložbe, povezane z infrastrukturo za vodik, če bodo ostale osredotočene na ukrepe z jasno, kratkoročno vrednostjo za energetsko varnost EU ali stopnjo odvisnosti od fosilnih goriv. To lahko na primer vključuje obstoječe projekte skupnega interesa in projekte vzajemnega interesa ter spremembo namena obstoječe infrastrukture za zemeljski plin za izključno uporabo vodika, ne glede na to, ali so taki projekti za spremembo namena sami vključeni na seznam projektov skupnega ali vzajemnega interesa Unije ali ne. (7)  Povečanje fizične odpornosti infrastrukture, ustreznosti sistema in prožnosti na področju uporabe energije iz nefosilnih virov, zaščite pred kibernetskimi in hibridnimi grožnjami, diverzifikacije kritičnih energetskih dobavnih verig in odpornosti strateških energetskih sredstev.

Nasprotno pa ukrepi z drugimi cilji, tudi če so do določene mere povezani s krizo na Bližnjem vzhodu, ne bodo upravičeni do te prožnosti. Na primer, znižanja trošarin ali drugih davkov na fosilna goriva, fiksne cene, subvencije za fosilna goriva, dohodkovne pogojene podpore ali druge subvencije, namenjene ublažitvi učinka visokih cen energije, ali ukrepi, ki ustvarjajo le posredne prihranke energije, ne da bi zagotovili strukturno izboljšanje odpornosti evropskega energetskega sistema, ne bodo spadali na področje uporabe prožnosti.

Dodatnost: upravičeni so samo novi ukrepi, sprejeti po 28. februarju 2026.

Do prožnosti bodo upravičeni samo proračunski ukrepi, sprejeti po 28. februarju. Čeprav je Evropa že dosegla znaten napredek pri diverzifikaciji virov energije in povečanju naložb v energijo iz obnovljivih virov, je pomembno, da prožnost olajša pospešitev prehoda s fosilnih goriv, katerega nujnost se je z vojno na Bližnjem vzhodu še povečala. V skladu s tem bodo v okviru razširjenega področja uporabe nacionalne odstopne klavzule upravičeni le ukrepi politike, sprejeti po 28. februarju. Retroaktivna uporaba, ki bi zajemala prej sprejete ukrepe, ne bi prispevala k pospešitvi energetskega prehoda in bi namesto tega zgolj ustvarila fiskalni manevrski prostor za druge namene, s čimer bi bil izničen namen te prožnosti.

Nacionalna odstopna klavzula ostaja veljavna do leta 2028. Po obdobju veljavnosti nacionalne odstopne klavzule za obrambo (po letu 2028) bo treba ukrepe za energetsko varnost, ki bodo ostali v veljavi, vključiti v nacionalne proračune z novo opredelitvijo prednostnih področij. Višji javnofinančni primanjkljaji ali ravni dolga zaradi uporabe prožnosti se bodo upoštevali pri določanju zahtev za naslednje srednjeročne fiskalno-strukturne načrte in bodo zahtevali dodatne fiskalne prilagoditve v prihodnjih letih. Države članice bi zato morale skrbno oceniti srednjeročne proračunske posledice ukrepov, ki bi privedli do odstopanj od priporočene poti gibanja odhodkov, tudi če so ta odstopanja trenutno zajeta v nacionalni odstopni klavzuli.

Ciljna usmerjenost in stroškovna učinkovitost

Ukrepi za energetsko varnost v okviru prožnosti bi morali biti zasnovani tako, da bi imeli čim večji učinek in bi čim bolj zmanjšali fiskalne stroške. Države članice bodo morale predložiti dokaze, da so ukrepi, za katere zaprosijo za prožnost, ciljno usmerjeni in stroškovno učinkoviti, na primer z dajanjem prednosti tistim ukrepom, ki podpirajo energetski prehod za najranljivejša gospodinjstva in podjetja, vključno z energijsko intenzivnimi podjetji.

3.   Vključitev prožnosti v fiskalni nadzor

Tri zgornje meje: skupna, letna in kumulativna meja za energijo

Zaščitni ukrepi za fiskalno vzdržnost bodo še vedno v celoti veljali. Obstoječa zgornja meja prožnosti v okviru nacionalne odstopne klavzule za odhodke za obrambo, in sicer do 1,5 % BDP dodatnih odhodkov, bo ostala nespremenjena. Čeprav se lahko področje uporabe prožnosti razširi, bosta tveganje za fiskalno vzdržnost in povečanje fiskalne prilagoditve v naslednjih obdobjih ostala omejena. Pomembno je tudi, da se z razširitvijo področja uporabe nacionalne odstopne klavzule ne izrine potrebna okrepitev evropskih obrambnih zmogljivosti. Namenske zgornje meje letne in kumulativne uporabe prožnosti za ukrepe za energetsko varnost bodo pomagale zagotoviti ravnovesje med prožnostjo, zagotovljeno za ukrepe, povezane z energijo, in prožnostjo, ki je na voljo za odhodke za obrambo.

Prožnost bo omejena na podlagi fiskalnih stroškov ukrepov. Skupna zgornja meja 1,5 % BDP v okviru prožnosti nacionalne odstopne klavzule se bo še naprej ocenjevala na podlagi kumulativnega odstopanja držav članic od njihove poti rasti očiščenih odhodkov. Poleg tega se bodo zgornje meje prožnosti za ukrepe za energetsko varnost uporabljale za skupne fiskalne stroške upravičenih ukrepov (8). V praksi to pomeni, da ko skupni fiskalni stroški uporabljene prožnosti, ki temeljijo na naknadnih podatkih, dosežejo kumulativno zgornjo mejo, nadaljnja prožnost za ukrepe za energetsko varnost ne bo več na voljo. Zato bi bilo treba vse dodatne ukrepe sprejeti z zmanjšanjem očiščenih odhodkov drugje.

Stroški upravičenih ukrepov za energetsko varnost bodo v obdobju 2026–2028 omejeni na 0,3 % BDP letno in 0,6 % BDP kumulativno. To je treba razlagati na naslednji način:

(i)	največja razpoložljiva prožnost za ukrepe za energetsko varnost v vsakem letu znaša do največ 0,3 % BDP proračunskih stroškov ukrepov, ki jih sporoči država članica in jih Komisija šteje za upravičene za namene izvajanja nacionalne odstopne klavzule za zadevno leto;

(ii)

največji znesek uporabljene prožnosti za ukrepe za energetsko varnost v celotnem obdobju 2026–2028 do konca leta 2028 ne sme preseči 0,6 % BDP (9). Če bi na primer država članica uporabila prožnost za ukrepe za energetsko varnost v višini 0,3 % BDP v letih 2026 in 2027, bi bila kumulativna prožnost (0,6 % BDP) izkoriščena v celoti. Druga možnost je, da bi država članica v vsakem od treh let (2026–2028) uporabila prožnost v višini 0,2 % BDP ali 0,3 % BDP v letu 2026, 0,2 % BDP v letu 2027 in 0,1 % BDP v letu 2028.

Države članice, ki se približujejo zgornji meji 1,5 % BDP zaradi odhodkov za obrambo, bodo lahko zaprosile za začasno in omejeno dodatno prožnost, če fiskalna vzdržnost ne bo ogrožena. V letih 2026, 2027 ali 2028 je država članica morda že načrtovala uporabo 1,2 % BDP ali več prožnosti za povečanje odhodkov za obrambo (10). Če taka država članica zaprosi tudi za prožnost za ukrepe za energetsko varnost (do 0,3 % BDP), je lahko zgornja meja 1,5 % dosežena, preden se lahko prožnost pri ukrepih za energetsko varnost izkoristi v celoti. Države članice, ki se znajdejo v taki situaciji, bi lahko zaprosile za izvzetje, da bi presegle zgornjo mejo 1,5 % BDP, pri čemer bi ustrezno upoštevale tveganja, ki jih to predstavlja za vzdržnost njihovih javnih financ. V praksi bo tako izvzetje pomenilo dodatne fiskalne prilagoditve v naslednjem načrtu, h katerim bi se morale države članice zavezati, da bi zagotovile ohranitev fiskalne vzdržnosti v srednjeročnem obdobju. Tak premislek bo zlasti pomemben za tiste države članice, ki so trenutno ocenjene kot države z visokim tveganjem za fiskalno vzdržnost (11). Še vedno bi veljale namenske letne (0,3 % BDP) in kumulativne (0,6 % BDP) zgornje meje za ukrepe za energetsko varnost.

4.   Postopek za prošnjo za prožnost in spremljanje

Prošnja za razširitev nacionalne odstopne klavzule za obrambo, da bi vključevala energetsko varnost

Odločitev o prošnji za razširitev področja uporabe nacionalne odstopne klavzule je prepuščena presoji vsake države članice, odobriti pa jo bo moral Svet na priporočilo Komisije  (12) . Države članice so pozvane, naj predložijo svoje prošnje za razširitev področja uporabe nacionalne odstopne klavzule do konca julija/sredine avgusta 2026, vendar bodo obravnavane tudi poznejše prošnje. Komisija lahko po oceni prošnje v skladu z zahtevami iz člena 26 Uredbe 2024/1263 Svetu priporoči, naj jo odobri. Priporočila Komisije bi lahko bila pripravljena septembra, Svet pa bi jih lahko sprejel na oktobrski seji Sveta ECOFIN.

Za države članice, ki prvič zaprosijo za nacionalno odstopno klavzulo, bo prožnost v okviru klavzule zajemala odhodke za obrambo in ukrepe za energetsko varnost kot dva stebra evropske varnosti. Kot do sedaj bo Komisija preučila vse nove prejete prošnje, da bi zagotovila, da razširitev področja uporabe ali aktivacija klavzule srednjeročno ne ogroža fiskalne vzdržnosti.

Od držav članic se pričakuje, da v svoji prošnji predložijo začetni seznam načrtovanih ukrepov za energetsko varnost, za katere želijo izkoristiti prožnost, skupaj z ocenjenimi proračunskimi stroški. Te informacije bodo služile za ponazoritev načrtovane strategije za povečanje energetske varnosti ter omogočile prvo oceno dodatnosti ukrepov in dolgoročnejših fiskalnih posledic. Kot je podrobneje opisano v nadaljevanju, bo prožnost odobrena na podlagi naknadnih podatkov.

Spremljanje prožnosti za ukrepe za energetsko varnost pri fiskalnem nadzoru

Za operacionalizacijo prožnosti bo potrebno dodatno poročanje držav članic, da bo Komisija lahko ocenila, ali ukrepi izpolnjujejo pogoje za upravičenost. V nasprotju s prožnostjo za odhodke za obrambo nobena uveljavljena statistična kategorija odhodkov v okviru Evropskega sistema nacionalnih in regionalnih računov (ESR) ne zajema v celoti nabora upravičenih ukrepov, zajetih v okviru prožnosti za energetsko varnost. Zato bodo za države članice, ki želijo razširiti področje uporabe nacionalne odstopne klavzule, veljale strožje zahteve glede poročanja. Države članice bodo morale Komisiji predložiti zadostne dokaze, da energetski ukrepi, za katere želijo izkoristiti prožnost, izpolnjujejo merila za upravičenost v smislu področja uporabe, dodatnosti in ciljne usmerjenosti/stroškovne učinkovitosti. V ta namen bo Komisija državam članicam zagotovila predlogo za poročanje, v kateri bo opisana raven podrobnosti, ki se zahteva za vsak ukrep. To redno poročanje o energetskih ukrepih bo del procesa fiskalnega nadzora, ki se izvaja dvakrat letno. Države članice, ki bodo imele koristi od dodatne prožnosti, bodo morale pred vsakim ciklom nadzora zagotoviti posodobljene informacije o takih ukrepih in njihovih proračunskih posledicah (tj. pred 15. aprilom spomladi in pred 15. oktobrom jeseni).

---

(1)  Evropska komisija (2026), Evropski semester 2026: Sporočilo o pomladanskem svežnju, na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52026DC0200&qid=1784639856310.

(2)  Skrbno bi bilo treba razmisliti tudi o oblikovanju ukrepov, da bi se izognili pretirani odvisnosti od posameznih dobaviteljev ali novim strateškim odvisnostim, ki bi lahko imele nasproten učinek na energetsko varnost.

(3)  Evropska komisija (2026), AccelerateEU – Energetska unija: cenovno dostopna in varna energija s pospešenim ukrepanjem, COM(2026) 370 final z dne 22. aprila 2026.

(4)  V skladu s členom 2(20) Direktive (EU) 2024/1275 o energetski učinkovitosti stavb „celovita prenova“ pomeni prenovo, s katero se stavba ali stavbna enota spremeni v skoraj ničenergijsko stavbo. Koncept srednje obsežne prenove je določen v odstavku 2.3.1.1 Priporočila Komisije (EU) 2019/786 o prenovi stavb in zahteva vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije.

(5)  Zlasti preobrazbene industrijske tehnologije za razogljičenje, tehnologije toplotnih črpalk in geotermalne energije, vodikove tehnologije, baterijske tehnologije in tehnologije za shranjevanje energije, tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika, tehnologije vetrne energije na kopnem in energije iz obnovljivih virov na morju, sončne tehnologije, tehnologije za goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora in tehnologije električnega omrežja.

(6)  To vključuje naložbe, povezane z infrastrukturo za vodik, če bodo ostale osredotočene na ukrepe z jasno, kratkoročno vrednostjo za energetsko varnost EU ali stopnjo odvisnosti od fosilnih goriv. To lahko na primer vključuje obstoječe projekte skupnega interesa in projekte vzajemnega interesa ter spremembo namena obstoječe infrastrukture za zemeljski plin za izključno uporabo vodika, ne glede na to, ali so taki projekti za spremembo namena sami vključeni na seznam projektov skupnega ali vzajemnega interesa Unije ali ne.

(7)  Povečanje fizične odpornosti infrastrukture, ustreznosti sistema in prožnosti na področju uporabe energije iz nefosilnih virov, zaščite pred kibernetskimi in hibridnimi grožnjami, diverzifikacije kritičnih energetskih dobavnih verig in odpornosti strateških energetskih sredstev.

(8)  Do te prožnosti bodo upravičeni samo ukrepi za energetsko varnost, ki jih bodo Komisiji predložile države članice.

(9)  Uporabljena prožnost je pozitivno odstopanje v kontrolnem računu, ki ga je mogoče pojasniti s povečanjem odhodkov za obrambo in se zato ne evidentira kot obremenitev. To je znesek razpoložljive prožnosti, ki je potreben, da se pozitivno stanje na kontrolnem računu čim bolj približa ničli. Uporabljena prožnost za ukrepe za energetsko varnost bo izračunana po upoštevanju prožnosti za odhodke za obrambo.

(10)  To se meri glede na dogovorjeno referenčno leto, ki je bodisi leto 2021 bodisi leto 2024.

(11)  Evropska komisija, 2026, Debt Sustainability Monitor 2025 (Spremljanje vzdržnosti dolga za leto 2025). Na voljo na: https://economy-finance.ec.europa.eu/publications/debt-sustainability-monitor-2025_sl.

(12)  To je bilo uvedeno s členom 26 Uredbe (EU) 2024/1263 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2024 o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru.