Mnenje Evropskega odbora regij – Uredba o Skladu za načrte za nacionalna in regionalna partnerstva

(C/2026/3461)

Poročevalca

Vasco ALVES CORDEIRO (PT/PES), član zakonodajne skupščine, Avtonomna regija Azori

Emil BOC (RO/EPP), župan, Cluj-Napoca

Referenčni dokument

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost za obdobje 2028–2034 ter spremembi Uredbe (EU) 2023/955 in Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509

COM(2025) 565 final/2

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Člen 2 – Splošni cilji Sklada

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

ESRR, ESS+, Kohezijski sklad, EKSRP, EKJS, ESPRA, Sklad za azil, migracije in vključevanje, Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko ter Sklad za notranjo varnost (SNV) podpirajo spodaj navedene cilje politike.

1. Sklad s splošnim ciljem spodbujanja ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, trajnostnega razvoja in konkurenčnosti Unije, njene varnosti in njene pripravljenosti podpira naslednje splošne cilje:

(a)

[...]

(a)

[...]

(aa)	podpiranje trajnostne blaginje Unije in pravičnega prehoda vseh regij ter zagotavljanje pogojev, potrebnih za konkurenčnost industrije Unije v skladu s tretjim delom, naslov XVII PDEU;

(b)

[...]

(b)

[...]

[…]

Obrazložitev

Ponovna uvedba sredstev, ki podpirajo načrte za NRP, in pravičnega prehoda. Dodajo se tudi splošni cilj glede konkurenčnosti v skladu z ustrezno podlago iz Pogodbe, pojasni, da mora politika podpirati vse regije, in zagotovi skladnost s členom 3.

Predlog spremembe 2

Člen 2(1) – Splošni cilji Sklada

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(b)

podpiranje kakovostne zaposlitve, izobraževanja in spretnosti ter socialnega vključevanja v skladu s tretjim delom, naslov XI in naslov XVIII, PDEU (Evropski socialni sklad) ter prispevanje k socialno pravičnemu prehodu na podnebno nevtralnost v skladu s členom 91(1), točka (d), členom 192(1) in členom 194(2) PDEU;

(b)

podpiranje kakovostne zaposlitve, izobraževanja in spretnosti ter socialnega vključevanja v skladu s tretjim delom, naslov XI in naslov XVIII, PDEU (Evropski socialni sklad) , odpravljanje neenakosti, spodbujanje enakosti spolov v skladu s členom 8 PDEU ter prispevanje k socialno pravičnemu prehodu na podnebno nevtralnost v skladu s členom 91(1), točka (d), členom 192(1) in členom 194(2) PDEU;

Predlog spremembe 3

Člen 3(1) – Specifični cilji Sklada

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Splošni cilji iz člena 2 se uresničujejo v vseh regijah prek naslednjih specifičnih ciljev:

(a)	podpiranje trajnostne blaginje Unije v vseh regijah s:

(a)	zmanjšanje razlik med stopnjami razvoja različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ter pravični prehod v vseh regijah s:

[…]

(b)	podpiranje obrambnih zmogljivosti in varnosti Unije v vseh regijah s:

(b)	zagotavljanje pogojev, potrebnih za konkurenčnost industrije Unije, s:

[…]

(i)

krepitvijo industrijske baze Unije, lokalnih inovacij, regionalnih inovacijskih ekosistemov, strategij pametne specializacije in odpornih dobavnih verig ter spodbujanjem trajnostne in konkurenčne proizvodnje, zlasti na področjih neto ničelnih tehnologij in tehnologij kritičnih surovin, s posebnim poudarkom na konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter z doslednim upoštevanjem okoljskih in podnebnih ambicij, da se pospeši čisti industrijski prehod;

(ii)	podpiranjem raziskav, razvoja in inovacij, vključno z razširjanjem inovacij po vseh regijah in medregionalnim sodelovanjem;

(iii)

podpiranjem ukrepov, vključno z reformami za razširitev unije prihrankov in naložb ter spodbujanjem razvoja možnosti tržnega financiranja;

(c)	krepitev socialne kohezije s podpiranjem ljudi ter krepitvijo družb in socialnega modela Unije s:

(c)	zviševanje življenjskega standarda v Uniji ter podpiranje kakovostnega zaposlovanja, izobraževanja, znanj in spretnosti ter vključevanja s:

[…]

(i)	podpiranjem naložb v socialno infrastrukturo, vključno s prenovo stavb, na primer bolnišnic ali šol; […]

(d)	ohranjanje kakovosti življenja v Uniji s:

(d)	podpiranje izvajanja SKP Unije s:

[…]

(e)	zaščita in krepitev temeljnih pravic, demokracije, enakosti in pravne države ter spoštovanje vrednot Unije z:

(e)	podpiranje izvajanja skupne ribiške politike s:

[…]

(f)	vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice ob spoštovanju temeljnih pravic s:

[…]

(g)	podpiranje obrambnih zmogljivosti in varnosti Unije v vseh regijah s: […]

[…]

Obrazložitev

Prerazporeditev prednostnih nalog in ciljev v skladu s členom 2.

Predlog spremembe 4

Člen 3(1) – Specifični cilji Sklada

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(vii)

podpiranjem socialnih in cenovno dostopnih stanovanj;

(vii)

podpiranjem gradnje in prenove socialnih , cenovno dostopnih , trajnostnih in dostojnih stanovanj;

Obrazložitev

S to spremembo se podpora na področju stanovanj razširi tako, da vključuje tudi trajnostnost in standarde kakovosti. Tako bodo cenovno dostopna stanovanja prinašala tudi okoljske rezultate, stanovanjske razmere v njih pa bodo dostojne.

Predlog spremembe 5

Člen 4 – Opredelitev pojmov

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(2)	„veljavno pravo“ pomeni pravo Unije in nacionalno pravo, ki je neposredno povezano z njegovo uporabo;

(2)	„veljavno pravo“ pomeni pravo Unije in nacionalno pravo, ki je neposredno povezano z njegovo uporabo;

(3)	„upravičenec“ pomeni:

(3)	„upravičenec“ pomeni:

(a)

osebo javnega ali zasebnega prava, subjekt, ki je ali ni pravna oseba, ali fizično osebo, ki ni udeleženec, ki je odgovorna za začetek ali tako za začetek kot tudi za izvajanje operacije v okviru načrta za NRP in načrta Interreg ter ji je bil predložen dokument, v katerem so določeni pogoji za podporo;

(a)

(b)	v okviru finančnih instrumentov telo, ki izvaja holdinški sklad, ali, kadar struktura holdinškega sklada ne obstaja, telo, ki izvaja posebni sklad, ali, kadar organ upravljanja upravlja finančni instrument, organ upravljanja;

(b)	v okviru finančnih instrumentov telo, ki izvaja holdinški sklad, ali, kadar struktura holdinškega sklada ne obstaja, telo, ki izvaja posebni sklad, ali, kadar organ upravljanja upravlja finančni instrument, organ upravljanja;

(c)	v okviru SKP kmet, ki je:

(i)	fizična ali pravna oseba, katere kmetijsko gospodarstvo je v Uniji in katere glavna dejavnost je kmetijska dejavnost v skladu z merili, ki jih opredelijo države članice v skladu s to uredbo, ali

(ii)	fizična ali mala pravna oseba, katere glavna dejavnost ni kmetijstvo, vendar opravlja vsaj minimalno raven kmetijske dejavnosti, kot jo opredelijo države članice;

(4)	„poglavje načrta za NRP“ pomeni del načrta za NRP, ki se osredotoča na določen izziv, sektor, politiko ali geografsko območje;

(4)	„poglavje načrta za NRP“ pomeni del načrta za NRP, ki se osredotoča na določen izziv, sektor, politiko ali geografsko območje;

(5)	„teritorialno poglavje“ pomeni del načrta za NRP, ki določa naložbe in reforme za specifičen teritorialni tip ali specifično teritorialno enoto, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) 2017/2391;

(5)	„izvajalec“ pomeni subjekt ali fizično osebo, s katero upravičenec ali prejemnik sklene pogodbo za poseben namen izvajanja ene ali več operacij ali njihovega dela;

( 6 )

„izvajalec“ pomeni subjekt ali fizično osebo, s katero upravičenec ali prejemnik sklene pogodbo za poseben namen izvajanja ene ali več operacij ali njihovega dela;

(6)	„prejemnik“ pomeni subjekt, ki je ali ni pravna oseba, ali fizično osebo, ki ni udeleženec, ki prek upravičenca prejema sredstva iz proračuna Unije;

( 7 )

„prejemnik“ pomeni subjekt, ki je ali ni pravna oseba, ali fizično osebo, ki ni udeleženec, ki prek upravičenca prejema sredstva iz proračuna Unije;

(7)	„končni prejemnik“ pomeni subjekt, ki je ali ni pravna oseba, ali fizično osebo, ki ni udeleženec, ki prejema podporo v okviru finančnega instrumenta ter se obravnava kot prejemnik za namene člena 38(1) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509;

( 8 )

„končni prejemnik“ pomeni subjekt, ki je ali ni pravna oseba, ali fizično osebo, ki ni udeleženec, ki prejema podporo v okviru finančnega instrumenta ter se obravnava kot prejemnik za namene člena 38(1) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509;

(8)	„udeleženec“ pomeni fizično osebo, ki ima neposredne koristi od operacije, ne da bi jo začela ali izvajala;

( 9 )

„udeleženec“ pomeni fizično osebo, ki ima neposredne koristi od operacije, ne da bi jo začela ali izvajala;

(9)	„operacija“ pomeni:

( 10 )

„operacija“ pomeni:

(a)	projekt, naročilo, ukrep ali skupino projektov ali skupino ukrepov, izbranih v okviru izvajanja ukrepa iz načrta;

(a)	projekt, naročilo, ukrep ali skupino projektov ali skupino ukrepov, izbranih v okviru izvajanja ukrepa iz načrta;

(b)	v okviru finančnih instrumentov: prispevek načrta za NRP in načrta Interreg v finančni instrument in nadaljnjo finančno podporo, ki jo ta finančni instrument zagotavlja končnim prejemnikom;

(b)	v okviru finančnih instrumentov: prispevek načrta za NRP in načrta Interreg v finančni instrument in nadaljnjo finančno podporo, ki jo ta finančni instrument zagotavlja končnim prejemnikom;

(c)	v okviru SKP: plačilo, odobreno kmetom v okviru intervencij dohodkovne podpore SKP, vezane na površine in živali, iz člena 35(1) [Vrsta intervencije], točke (a) do (g) ter (o) in (p);

(10)	„ukrep“ pomeni reformo, naložbo ali drugo intervencijo na nacionalni ali podnacionalni ravni, podprto v okviru načrta za NRP ali načrta Interreg;

( 11 )

„ukrep“ pomeni reformo, naložbo ali drugo intervencijo na nacionalni ali podnacionalni ravni, podprto v okviru načrta za NRP ali načrta Interreg;

(11)	„mejnik“ pomeni kvalitativni dosežek, ki se uporablja za merjenje napredka k uresničitvi ukrepa;

( 12 )

„mejnik“ pomeni kvalitativni dosežek, ki se uporablja za merjenje napredka k uresničitvi ukrepa;

(12)	„cilj“ pomeni kvantitativni dosežek, ki se uporablja za merjenje napredka k uresničitvi ukrepa;

( 13 )

„cilj“ pomeni kvantitativni dosežek, ki se uporablja za merjenje napredka k uresničitvi ukrepa;

(13)	„vrednost izplačila“ pomeni znesek, ki ga Komisija plača državi članici za napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov načrta, ob upoštevanju zneskov, rezerviranih za reforme;

( 14 )

„vrednost izplačila“ pomeni znesek, ki ga Komisija plača državi članici za napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov načrta, ob upoštevanju zneskov, rezerviranih za reforme;

(14)

„sistem znanja in informacij na področju kmetijstva“ ali „AKIS“ pomeni povezane organizacijske tokove in tokove znanja med posamezniki, organizacijami in institucijami, ki uporabljajo in ustvarjajo znanje in inovacije za kmetijstvo in medsebojno povezana področja, iz člena 20 Uredbe (EU) 202X/XXXX [uredba o SKP];

(15)	„ekološko kmetovanje“ pomeni sistem ekološke pridelave, certificiran v skladu z Uredbo (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta[1];

(16)	„kmetijsko gospodarstvo“ pomeni vse enote, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti in jih upravlja kmet ter se nahajajo na ozemlju iste države članice v okviru ozemeljske veljavnosti Pogodb, kot je opredeljena v členu 52 PEU v povezavi s členoma 349 in 355 PDEU;

(17)	„manjši egejski otoki“ pomeni vse otoke v Egejskem morju, razen Krete in Evie;

( 18 )

„pečati“ pomeni pečate odličnosti in suverenosti, podeljene pri izvajanju programov Unije v programskem obdobju 2021–2027, ter pečate, podeljene v okviru programov Unije, ki se izvajajo z neposrednim upravljanjem v obdobju 2028–2034, kot je pečat konkurenčnosti;

( 15 )

( 19 )

„podizvajalec“ pomeni osebo ali subjekt, s katerim je izvajalec sklenil pogodbo za izvedbo dela naročila za poseben namen izvajanja ene ali več operacij ali njihovega dela;

( 16 )

„podizvajalec“ pomeni osebo ali subjekt, s katerim je izvajalec sklenil pogodbo za izvedbo dela naročila za poseben namen izvajanja ene ali več operacij ali njihovega dela;

( 20 )

„krizna situacija“ pomeni krizne situacije, kakor so opredeljene v členu 2, točka 22, Uredbe (EU) 2024/2509;

( 17 )

„krizna situacija“ pomeni krizne situacije, kakor so opredeljene v členu 2, točka 22, Uredbe (EU) 2024/2509;

( 21 )

„stebrna ocena“ pomeni oceno iz člena 157(3) in (4) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509;

( 18 )

„stebrna ocena“ pomeni oceno iz člena 157(3) in (4) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509;

(22)	poleg tega države članice v svojih načrtih za NRP določijo opredelitve pojmov „kmetijska dejavnost“, „kmetijska površina“, „upravičeni hektar“ in „mladi kmet“ v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili ter načelom sorazmernosti;

(a)	„kmetijska dejavnost“ se določi glede na eno ali obe od naslednjih dejavnosti:

(i)	proizvodnjo kmetijskih proizvodov, ki vključuje vse dejavnosti, namenjene pridobivanju teh proizvodov; kadar kmetijski proizvodi pomenijo proizvode iz Priloge I k PDEU, razen ribiških proizvodov, tudi bombaža in panjevcev s kratko obhodnjo;

(ii)

vzdrževanje kmetijskih površin, ki vključuje dejavnosti za vzdrževanje zemljišča v stanju, primernem za pašo ali pridelavo; kadar je to ustrezno utemeljeno z dobrobitjo živali ali okoljskimi razlogi, se lahko za „vzdrževanje“ šteje tudi ekstenzivna paša na kmetijski površini, ki za zadevne kmete ne povzroči povečanja kmetijske proizvodnje;

(b)	„kmetijska površina“ se opredeli tako, da zajema samo zemljišča, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti, vključno s kmetijsko-gozdarskimi sistemi;

(c)	„upravičeni hektar“ se opredeli tako, da zajema samo površine, ki so na voljo kmetom in vključujejo:

(i)	kmetijske površine, na katerih se izvaja kmetijska dejavnost pod nadzorom kmeta v smislu upravljanja, koristi in finančnih tveganj. Če se na teh površinah izvajajo tudi nekmetijske dejavnosti, mora kmetijska dejavnost prevladovati;

(ii)

površine, za katere se zagotavlja podpora na podlagi člena 35(1), točki (a) in (g), [degresivna dohodkovna podpora, mali kmetje] te uredbe ali v okviru osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, pododdelek 2, [osnovna dohodkovna podporo za trajnostnost [vse vključno s pravicami], shema za male kmete] Uredbe (EU) 2021/2115, kadar se kmetijska dejavnost ne izvaja zaradi zavez in obveznosti, ki izhajajo iz intervencij Unije ali nacionalnih intervencij ali drugih programov, ki prispevajo k specifičnim okoljskim in podnebnim ciljem SKP;

(iii)

države članice lahko v pojem „upravičeni hektar“ vključijo krajinske značilnosti, ki niso zajete v obveznostih in shemah iz točke (ii), če te krajinske značilnosti ne ovirajo znatno opravljanja kmetijske dejavnosti in ne prevladujejo na kmetijski parceli;

(d)	„mladi kmet“ se opredeli tako, da izpolnjuje vsaj naslednje pogoje:

(i)	zgornjo starostno mejo, določeno med 35 in 40 let;

(ii)	status „vodje kmetijskega gospodarstva“.

Kadar se šteje, da kmet spada v opredelitev „mladega kmeta“ ob prvem dostopu do podpore, status obdrži ves čas obdobja upravičenosti, določenega v okviru zadevne sheme podpore, ne glede na to, če pozneje preseže zgornjo starostno mejo;

(23)	„novi kmet“ se določi tako, da se nanaša na kmeta, ki ni mladi kmet, vendar je prvič vodja kmetijskega gospodarstva;

( 24 )

„javni odhodki“ pomeni za namen SKP vsak prispevek za financiranje operacij iz proračuna nacionalnih, regionalnih in lokalnih javnih organov, proračuna Unije, ki je na voljo za Sklad, proračuna oseb javnega prava ali proračuna združenj javnih organov ali oseb javnega prava;

( 19 )

( 25 )

„stopnja podpore“ pomeni za namene SKP stopnjo javnih odhodkov za operacijo; v okviru finančnih instrumentov se nanaša na bruto ekvivalent nepovratnih sredstev podpore, kot je opredeljen v členu 2, točka 20, Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;

( 20 )

(26)	„mali priobalni ribolov“ pomeni ribolovne dejavnosti, ki se izvajajo:

(a)	z ribiškimi plovili za ribolov na morju in v celinskih vodah, katerih skupna dolžina znaša manj kot 12 metrov in ki ne uporabljajo vlečnega ribolovnega orodja, kakor je opredeljeno v členu 2, točka 1, Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 (28), ali

(b)	brez plovil, vključno z nabiranjem školjk;

(27)	„ribič“ pomeni vsako fizično osebo, ki opravlja dejavnosti gospodarskega ribolova, kot jih priznava zadevna država članica;

(28)	„ribolov“ pomeni vsako fizično osebo, ki opravlja dejavnosti gospodarskega ribolova, kot jih priznava zadevna država članica;

(29)

„trajnostno modro gospodarstvo“ pomeni vse sektorske in medsektorske gospodarske dejavnosti po vsem notranjem trgu, povezane z oceanom, morji, obalami in celinskimi vodami, kar zajema otoške in najbolj oddaljene regije Unije in neobalne države, vključno z nastajajočimi sektorji in netržnim blagom in storitvami, katerih namen je zagotavljanje dolgotrajne okoljske, družbene in ekonomske trajnostnosti ter ki so skladne s cilji trajnostnega razvoja, zlasti ciljem trajnostnega razvoja 14, in okoljsko zakonodajo Unije;

(30)

„pomorska politika“ pomeni politiko Unije, katere cilj je spodbujanje celostnega in skladnega odločanja, da se s skladnimi pomorskimi politikami in ustreznim mednarodnim sodelovanjem čim bolj povečajo trajnostni razvoj, gospodarska rast in socialna kohezija Unije, zlasti obalnih in otoških območij in najbolj oddaljenih regij ter sektorjev trajnostnega modrega gospodarstva;

(31)

„pomorska varnost in nadzor“ pomeni dejavnosti, ki se izvajajo za celovito razumevanje, preprečevanje, kadar je to potrebno, in upravljanje vseh dogodkov in ukrepov, povezanih s področjem pomorstva, ki bi vplivali na pomorsko varnost in zaščito, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, obrambo, nadzor meje, varstvo morskega okolja, nadzor ribištva ter trgovinske in gospodarske interese Unije;

(32)	„evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke“ ali „EMODnet“ pomeni partnerstvo za zbiranje podatkov in metapodatkov o morju, da bodo ti razdrobljeni viri s ponujanjem interoperabilnih in usklajenih podatkov o morju zajamčene kakovosti bolje dostopni in uporabni za javne in zasebne uporabnike;

(33)	„pomorsko prostorsko načrtovanje“ pomeni postopek, s katerim ustrezni organi države članice analizirajo in organizirajo človekove dejavnosti na morskih območjih za doseganje ekoloških, gospodarskih in socialnih ciljev;

(34)

„opazovanje oceanov“ pomeni temelj vsega znanja o morju. Je podlaga za razumevanje morskih ekosistemov in dejavnikov, ki vplivajo nanje. Zagotavlja ključne podatke za vremenske napovedi, strategije za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, civilno varnost – stanje morja, poplave –, pomorski promet, energijo iz odobalnih virov, ribištvo in akvakulturo ter vse bolj tudi za varnost in obrambo. Ustvarja temelje za odločanje na podlagi dokazov in zagotavlja ključne informacije o tem, kako človekove dejavnosti vplivajo na zdravje oceanov in kaj oceani nudijo družbam;

( 35 )

„nepravilnost“ pomeni vsako kršitev veljavnega prava, ki škoduje ali bi lahko škodovala proračunu Unije s prejemanjem neupravičenega povračila na podlagi mejnikov, ciljev in učinkov v breme proračuna;

( 21 )

( 36 )

„holdinški sklad“ pomeni sklade, ustanovljene pod odgovornostjo organa upravljanja v okviru enega ali več poglavij načrta;

( 22 )

„holdinški sklad“ pomeni sklade, ustanovljene pod odgovornostjo organa upravljanja v okviru enega ali več poglavij načrta;

( 37 )

„posebni sklad“ pomeni sklad, s katerim organ upravljanja ali holdinški sklad zagotavlja finančne produkte končnim prejemnikom;

( 23 )

„posebni sklad“ pomeni sklad, s katerim organ upravljanja ali holdinški sklad zagotavlja finančne produkte končnim prejemnikom;

( 38 )

„telo, ki izvaja finančni instrument“ pomeni telo javnega ali zasebnega prava, ki izvaja naloge holdinškega sklada ali posebnega sklada;

( 24 )

„telo, ki izvaja finančni instrument“ pomeni telo javnega ali zasebnega prava, ki izvaja naloge holdinškega sklada ali posebnega sklada;

( 39 )

„manj razvite regije“ pomeni regije, katerih BDP na prebivalca ne dosega 75 % povprečnega BDP na prebivalca v EU-27 (v nadaljnjem besedilu: manj razvite regije);

( 25 )

„manj razvite regije“ pomeni regije, katerih BDP na prebivalca ne dosega 75 % povprečnega BDP na prebivalca v EU-27 (v nadaljnjem besedilu: manj razvite regije);

( 40 )

„regije v prehodu“ pomeni regije, katerih BDP na prebivalca je med 75 % in 100 % povprečnega BDP na prebivalca v EU-27 (v nadaljnjem besedilu: regije v prehodu);

( 26 )

„regije v prehodu“ pomeni regije, katerih BDP na prebivalca je med 75 % in 100 % povprečnega BDP na prebivalca v EU-27 (v nadaljnjem besedilu: regije v prehodu);

( 41 )

„bolj razvite regije“, pomeni regije, katerih BDP na prebivalca presega 100 % povprečnega BDP na prebivalca v EU-27 (v nadaljnjem besedilu: bolj razvite regije).

( 27 )

„bolj razvite regije“, pomeni regije, katerih BDP na prebivalca presega 100 % povprečnega BDP na prebivalca v EU-27 (v nadaljnjem besedilu: bolj razvite regije).

Razvrstitev regij v eno teh treh kategorij regij se določi glede na razmerje med BDP na prebivalca posamezne regije, merjenim po standardih kupne moči in izračunanim na podlagi podatkov Unije za obdobje 2021–2023, in povprečnim BDP na prebivalca v EU-27 za isto referenčno obdobje.

Komisija sprejme sklep v obliki izvedbenega akta, s katerim določi seznam regij, ki izpolnjujejo merila ene od treh kategorij regij iz točk 38 do 40, in držav članic, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 2(a) člena 22. Ta seznam velja od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2034.

Ta seznam velja od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2034.

[1]	Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1).

Obrazložitev

Črtani odstavki se prestavijo v uredbo o SKP in uredbo o skupni ribiški politiki.

Predlog spremembe 6

Člen 6 – Partnerstvo in upravljanje na več ravneh

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
2. Partnerstvo, vzpostavljeno v skladu z odstavkom 1 deluje v skladu z načelom upravljanja na več ravneh in pristopom od spodaj navzgor. Država članica vključi partnerje iz vseh pododstavkov odstavka 1 v pripravo načrta ter v pripravo, izvajanje in vrednotenje poglavij, vključno prek sodelovanja v odborih za spremljanje v skladu s členom 55.	2. Partnerstvo, vzpostavljeno v skladu z odstavkom 1 deluje v skladu z načelom upravljanja na več ravneh in pristopom od spodaj navzgor. Država članica vključi partnerje iz vseh pododstavkov odstavka 1 v pripravo načrta ter v pripravo, izvajanje in vrednotenje poglavij, vključno prek sodelovanja v odborih za spremljanje v skladu s členom 55.
	Ob upoštevanju tega države članice v skladu s svojo notranjo politično in ustavno organizacijo ustrezen delež sredstev iz Sklada dodelijo za krepitev upravnih zmogljivosti regionalnih in lokalnih oblasti.
3. Organizacija in izvajanje partnerstva se izvajata v skladu z Evropskim kodeksom dobre prakse za partnerstvo, določenim v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 240/2014 .	3. Organizacija in izvajanje partnerstva se izvajata v skladu s členom XXX o klavzuli o subsidiarnosti in ob upoštevanju načela partnerstva, pri čemer se je treba posvetovati s civilno družbo ter ustreznimi socialno-ekonomskimi deležniki .
4. Kar zadeva partnerje iz odstavka 1, točka (a), država članica zagotovi, da so vsi organi, ki jih zadevajo ustrezna poglavja načrta, ustrezno zastopani v skladu z ustrezno teritorialno ravnjo in geografsko pokritostjo poglavja, kot je ustrezno.	4. Kar zadeva partnerje iz odstavka 1, točka (a), država članica zagotovi, da so vsi organi, ki jih zadevajo ustrezna poglavja načrta, ustrezno zastopani v skladu z ustrezno teritorialno ravnjo in geografsko pokritostjo poglavja, kot je ustrezno.
	S takšnim zastopanjem se poskrbi za neposredno sodelovanje pristojnih regionalnih in lokalnih organov pri oblikovanju, načrtovanju, izvajanju in spremljanju zadevnih ukrepov.
[…]	[…]
6. Komisija se vsaj enkrat na leto o izvajanju načrtov posvetuje z organizacijami, ki predstavljajo partnerje na ravni Unije.	6. Komisija se vsaj enkrat na leto o izvajanju načrtov posvetuje z organizacijami, ki predstavljajo partnerje na ravni Unije , in o rezultatih teh posvetovanj poroča Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Evropskemu odboru regij .
	7. Evropska komisija lahko za posvetovanje s partnerji iz odstavka 1, točka (a), zadolži Evropski odbor regij.

Obrazložitev

Okrepitev člena 8, da se v načrte za NRP vključi upravljanje na več ravneh. Predlog spremembe določa zahtevo po partnerstvih s teritorialnimi organi in civilno družbo, kodeks dobre prakse nadomešča z oceno upravljanja na več ravneh in ponovno vzpostavlja podporo zmogljivosti partnerjev.

Predlog spremembe 7

Člen 7(1) – Horizontalna načela

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(c)	načel iz evropskega stebra socialnih pravic.

Obrazložitev

Določba se naveže na evropski steber socialnih pravic, da bodo izvajanje usmerjala skupna načela EU glede pravičnosti, vključevanja in enakih možnosti ter da bo imel okvir večjo socialno razsežnost.

Predlog spremembe 8

Člen 10 – Proračun

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2. Finančna sredstva se dodelijo na naslednji način:

(a)	782 879 000 000 EUR se dodeli za načrte za NRP iz naslova III v skladu s Prilogo I [Ključ za dodelitev], od tega:

(a)	910 490 000 000 EUR po tekočih cenah se dodeli za načrte za NRP iz naslova III v skladu s Prilogo I [Ključ za dodelitev], od tega:

(i)	vsaj 217 798 000 000 EUR za manj razvite regije z določitvijo najnižjih zneskov na državo članico na podlagi metodologije iz Priloge II;

(i)	proračunska sredstva za kohezijsko politiko (tj. skupaj 431 120 000 000 EUR po tekočih cenah), se dodelijo na naslednji način:

248 370 000 000 EUR za ESRR;

46 990 000 000 EUR za Kohezijski sklad;

124 190 000 000 EUR za Evropski socialni sklad;

11 570 000 000 EUR za načrt Interreg iz poglavja II Uredbe XX [Regionalni razvoj, načrt Interreg].

Kohezijska politika bo podpirala vse tri kategorije regij v skladu z metodologijo dodeljevanja, ki jo bosta opredelila sozakonodajalca:

XXX % za manj razvite regije;

XXX % za regije v prehodu;

XXX % za bolj razvite regije;

XXX EUR kot dodatno financiranje za najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994;

(ii)	vsaj 295 700 000 000 EUR za intervencije SKP iz člena 35(1) [Vrste podpore], odstavek 1, točke (a) do (k) in (r), ter odstavek 10, ter za intervencije iz člena 35, odstavek 11 ;

(ii)

320 300 000 000 EUR po tekočih cenah za intervencije SKP iz člena 35(1) [Vrste podpore], odstavek 1, točke (a) do (k) in (r), ter odstavek 10 (ukrepi dohodkovne podpore za intervencije SKP). 7 330 000 000 EUR se dodeli za ohranitev kmetijskega programa POSEI za najbolj oddaljene regije, in sicer pod enakimi pogoji, kot so določeni v Uredbi (EU) št. 228/2013 ;

(iii)

vsaj 34 215 510 000 EUR , kot sledi: 11 975 428 500 EUR , kot je določeno v členu 4 Uredbe (EU) 202X/XXX [o vzpostavitvi podpore Unije za azil, migracije in vključevanje za obdobje od 2028 do 2034], 15 396 750 000 EUR , kot je določeno v členu 4 Uredbe (EU) 202X/XXX [o vzpostavitvi podpore Unije za schengensko območje, evropsko integrirano upravljanje meja in skupno vizumsko politiko za obdobje od 2028 do 2034], in 6 843 331 500 EUR , kot je določeno v členu 4 Uredbe (EU) 202X/XXX [o vzpostavitvi podpore Unije za notranjo varnost za obdobje od 2028 do 2034], za cilje iz člena 3 navedenih uredb;

(iii)

106 410 000 000 EUR po tekočih cenah za intervencije na podeželskih območjih;

(iv)

38 040 000 000 EUR po tekočih cenah , kot sledi: 13 310 000 000 EUR , kot je določeno v členu 4 Uredbe (EU) 202X/XXX [o vzpostavitvi podpore Unije za azil, migracije in vključevanje za obdobje od 2028 do 2034], 17 120 000 000 EUR , kot je določeno v členu 4 Uredbe (EU) 202X/XXX [o vzpostavitvi podpore Unije za schengensko območje, evropsko integrirano upravljanje meja in skupno vizumsko politiko za obdobje od 2028 do 2034], in 7 610 000 000 EUR , kot je določeno v členu 4 Uredbe (EU) 202X/XXX [o vzpostavitvi podpore Unije za notranjo varnost za obdobje od 2028 do 2034], za cilje iz člena 3 navedenih uredb;

(v)	7 290 000 000 EUR po tekočih cenah za podporo intervencij iz člena 35(11) (skupna ribiška politika);

(vi)

vsaj 20 % finančnih sredstev iz odstavka 2 (a)(I), odstavka 2(a)(III), odstavka 2(a)(V) in zneska iz odstavka 4 se nameni za teritorialne pobude in razsežnost lokalnega sodelovanja 01, 02 in 03 (celostni teritorialni in urbani razvoj, lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost/LEADER, druga teritorialna orodja) iz dela I Priloge II k Uredbi (EU) [uredba o okviru smotrnosti].

[…]

(b)	71 933 000 000 EUR se dodeli Instrumentu iz naslova IV;

(c)	10 264 000 000 EUR se dodeli načrtu Interreg iz poglavja II Uredbe XX [Regionalni razvoj, načrt Interreg];

[…]

5. Vsaj 14 % finančnih sredstev iz odstavka 2 in zneska iz odstavka 4 se nameni za doseganje socialnih ciljev Unije, izračunano z uporabo koeficientov iz člena 6(1) Uredbe (EU) [uredba o okviru smotrnosti]. Znesek iz odstavka 2, točka (a)(ii), in zunanji namenski prejemki iz Socialnega sklada za podnebje se izključijo iz osnove za izračun te minimalne dodelitve.

[…]

Obrazložitev

Predlog temelji na uredbi o skupnih določbah za obdobje 2021–2027, njegov namen pa je vzpostavitev podobnega proračunskega okvira z jamstvi na ravni EU za podporo kohezijske politike v vseh regijah. Poleg tega uvaja posebne dodelitve za severna redko poseljena območja in najbolj oddaljene regije.

Predlog spremembe 9

Člen 13(2) – Tehnična pomoč na pobudo države članice

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Tehnična pomoč za vsak načrt za NRP in vsako poglavje načrta Interreg se določi kot pavšalna stopnja v višini do 3 % oziroma 8 %, ki se uporablja za znesek, vključen v vsak zahtevek za plačilo v skladu s členom 65 [Zahtevki za plačilo]. Pavšalna stopnja znaša 10 % za poglavja načrta Interreg, ki podpirajo sodelovanje najbolj oddaljenih regij in sodelovanje na zunanjih mejah.	Tehnična pomoč za vsak načrt za NRP in vsako poglavje načrta Interreg se določi kot pavšalna stopnja v višini do 5 % oziroma 8 %, ki se uporablja za znesek, vključen v vsak zahtevek za plačilo v skladu s členom 65 [Zahtevki za plačilo]. Pavšalna stopnja znaša 10 % za poglavja načrta Interreg, ki podpirajo sodelovanje najbolj oddaljenih regij in sodelovanje na zunanjih mejah.

Obrazložitev

Stopnja v višini 3 % morda ne bo pokrila precejšnjih stroškov prilagajanja zaradi novega modela izvajanja, ki prinaša dodatne zahteve z vidika usklajevanja, razvoja novih sistemov IT, vzpostavitve nadzornih mehanizmov in splošne krepitve upravnih zmogljivosti.

Predlog spremembe 10

Člen 13(3) – Tehnična pomoč na pobudo države članice

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
V primeru zmanjšanja finančnega prispevka Unije, tudi zaradi sprostitve obveznosti ali finančnega popravka, država članica ob zaključku načrta za NRP vrne v proračun Unije vsa sredstva, plačana za tehnično pomoč v skladu z odstavkom 1, ki presegajo odstotek finančnega prispevka Unije, določen v odstavku 2.

Obrazložitev

S tehnično pomočjo se financirajo fiksni stroški sistemov upravljanja in nadzora, ne glede na stopnjo finančnega izvrševanja. Obveznost vračila sorazmernega dela sredstev zmanjšuje predvidljivost financiranja in lahko negativno vpliva na upravne zmogljivosti držav članic.

Predlog spremembe 11

Člen 14(2) – Proračunske obveznosti

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2. Znesek prožnosti, ki ustreza 25 % finančnega prispevka Unije državi članici, kot je določeno v Prilogi I [Metoda dodelitve], je na voljo le za programsko načrtovanje, kot sledi:

2. Znesek prožnosti, ki ustreza 10 % finančnega prispevka Unije državi članici, kot je določeno v Prilogi I [Metoda dodelitve], je na voljo le za programsko načrtovanje, kot sledi:

(a)	država članica lahko zahteva do ene petine v skladu s členom 34 (Sprememba načrta v primeru kriznih razmer), plačilo preostalega zneska pa se načrtuje v skladu s členom 25 (Vmesni pregled);

(a)	država članica lahko zahteva do ene petine v skladu s členom 34 (Sprememba načrta v primeru kriznih razmer), plačilo preostalega zneska pa se načrtuje v skladu s členom 25 (Vmesni pregled);

(b)	država članica lahko zahteva tri petine v skladu s členom 25 [Vmesni pregled], a se lahko del tega zneska v ustrezno utemeljenih in izjemnih okoliščinah zahteva pred vmesnim pregledom;

(b)	država članica lahko zahteva tri petine v skladu s členom 25 [Vmesni pregled], a se lahko del tega zneska v ustrezno utemeljenih in izjemnih okoliščinah zahteva pred vmesnim pregledom;

(c)	država članica lahko zahteva eno petino šele od leta 2031 v skladu s členom 34 (Sprememba načrta v primeru kriznih razmer). Od 30. junija 2033 bodo vsi nenačrtovani zneski na voljo za načrtovanje za morebitno spremembo načrta.

(c)	država članica lahko zahteva eno petino šele od leta 2031 v skladu s členom 34 (Sprememba načrta v primeru kriznih razmer). Od 30. junija 2033 bodo vsi nenačrtovani zneski na voljo za načrtovanje za morebitno spremembo načrta.

Obrazložitev

Regije sicer priznavajo vrednost določb o prožnosti, a hkrati opozarjajo, da prevelika prožnost ni skladna z dolgoročno politiko in da je znesek prožnosti v višini 25 % veliko previsok. Znižati bi ga bilo treba na 10 % kot pri vmesnem pregledu za obdobje 2021–2027.

Predlog spremembe 12

Člen 14 – Proračunske obveznosti, doda se nov odstavek 3 (za odstavkom 2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

[…]

3. Pogoj za dostop do zneska prožnosti iz odstavka 2 je, da država članica dokaže, da:

(a)	so bili pristojni regionalni organi in drugi partnerji iz člena 6 smiselno vključeni v pripravo, utemeljitev in ozemeljsko dodelitev zneska prožnosti;

(b)

je bilo načrtovanje ali ponovno načrtovanje zneska prožnosti, ki vpliva na dodelitve za lokalne in regionalne oblasti, vključno s celostnimi teritorialnimi instrumenti, izvedeno izključno s soglasjem teritorialnih partnerjev v skladu z načeli subsidiarnosti, partnerstva in upravljanja na več ravneh;

(c)	je predlagana uporaba zneska prožnosti skladna z upravljavskimi in teritorialnimi odgovornostmi, preverjenimi v sklopu ocene upravljanja na več ravneh, kot je opredeljeno v členu X;

(d)	so bile vse spremembe načrta, povezane z uporabo zneska prožnosti, upoštevane v posodobljenem poročilu o regionalnem pregledu, ki je bilo Komisiji predloženo skupaj z zahtevo.

Komisija zavrne zahtevo za načrtovanje ali spremembo načrta z uporabo zneska prožnosti, če država članica ni izpolnila zahtev iz tega odstavka.

Obrazložitev

Obveznost držav članic, da se posvetujejo z regionalnimi organi in jih vključijo v postopek uporabe 25-odstotnega zneska prožnosti v skladu z oceno upravljanja na več ravneh.

Predlog spremembe 13

Člen 15(1) – Sprostitev obveznosti

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Komisija sprosti obveznosti za kateri koli znesek iz načrta za NRP in načrta Interreg, ki do 31. oktobra koledarskega leta, ki sledi letu proračunskih obveznosti, ni bil porabljen za predhodno financiranje v skladu s členom 17 [Predhodno financiranje] ali za katerega ni bil predložen zahtevek za plačilo v skladu s členom 65 [Predložitev in ocena zahtevkov za plačilo].	1. Komisija sprosti obveznosti za kateri koli znesek iz načrta za NRP in načrta Interreg, ki do 31. decembra drugega koledarskega leta, ki sledi letu proračunskih obveznosti, ni bil porabljen za predhodno financiranje v skladu s členom 17 [Predhodno financiranje] ali za katerega ni bil predložen zahtevek za plačilo v skladu s členom 65 [Predložitev in ocena zahtevkov za plačilo].

Obrazložitev

Podaljšanje sprostitve obveznosti z N+10 mesecev na N+2 leti (kot pri sprostitvi obveznosti pred pandemijo COVID-19).

Predlog spremembe 14

Člen 17 – Predhodno financiranje

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Če Svet sprejme izvedbeni sklep iz člena 23 in če so sredstva na voljo, Komisija izvede plačilo predhodnega financiranja. Znesek predhodnega financiranja znaša 10 % dodelitve finančnih sredstev Unije iz člena 14 [Proračunske obveznosti] in se plača v obrokih v treh zaporednih letih, kot sledi: 4 % leta 2028, 3 % leta 2029 in 3 % leta 2030. Kadar Svet sprejme izvedbeni sklep po 31. juliju 2028, se plačata samo obroka za leti 2029 in 2030.

1. Če Svet sprejme izvedbeni sklep iz člena 23 in če so sredstva na voljo, Komisija izvede plačilo predhodnega financiranja. Znesek predhodnega financiranja znaša 13 % dodelitve finančnih sredstev Unije iz člena 14 [Proračunske obveznosti] in se plača v obrokih v treh zaporednih letih, kot sledi: 4 % leta 2028, 3 % leta 2029 in 3 % leta 2030. Kadar Svet sprejme izvedbeni sklep po 31. juliju 2028, se plačata samo obroka za leti 2029 in 2030.

Predlog spremembe 15

Člen 20(4) – Nacionalni prispevek k ocenjenim stroškom

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

4. Nacionalni prispevek se ne zahteva za intervencije iz člena 35, točke (a), (b), (c) in (g). Za te intervencije se ne zagotovi dodatno nacionalno financiranje. Vsaka stopnja prispevka, ki odstopa od stopenj iz odstavka 1, določenih za intervencije iz naslova V, tudi kadar se nacionalni prispevki ne zahtevajo, se uporablja le za skupni znesek intervencij, ki ne presega deleža države članice v znesku iz člena 10(2), točka (a)(ii), kot je določen v Prilogi I.

4. Nacionalni prispevek se ne zahteva za intervencije iz člena 35, točke (a), (b), (c) , (g) in (r) . Za te intervencije se ne zagotovi dodatno nacionalno financiranje. Vsaka stopnja prispevka, ki odstopa od stopenj iz odstavka 1, določenih za intervencije iz naslova V, tudi kadar se nacionalni prispevki ne zahtevajo, se uporablja le za skupni znesek intervencij, ki ne presega deleža države članice v znesku iz člena 10(2), točka (a)(ii), kot je določen v Prilogi I.

Obrazložitev

Ohraniti je treba stabilen in skladen okvir financiranja, integriteto enotnega trga in enake konkurenčne pogoje v Evropi za proizvajalce. S spremembo predlagamo ohranitev dolgoletnega načela, da se sektorske intervencije v celoti financirajo iz proračuna EU.

Predlog spremembe 16

Člen 20 – Nacionalni prispevek k ocenjenim stroškom, doda se nov odstavek 5 (za odstavkom 4)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	[…]
	5. Države članice lahko dovolijo zasebno sofinanciranje intervencij, ki se podpirajo z načrtom, če takšni prispevki dopolnjujejo javno nacionalno financiranje, a ga ne nadomeščajo, ter se mobilizirajo na način, skladen s cilji teritorialnega razvoja iz načrta, s čimer se zagotovi, da zasebne naložbe prispevajo k dolgoročnemu regionalnemu razvoju, krepijo lokalne gospodarske ekosisteme in podpirajo kohezijske cilje namesto kratkoročnih komercialnih interesov. Zasebni prispevki morajo biti pregledni, sledljivi in skladni s pravili o državni pomoči in vidiki javnega interesa.

Obrazložitev

Ponovna uvedba možnosti zasebnega sofinanciranja v skladu s splošnimi usmeritvami iz mnenja OR Preučitev vloge zasebnega sektorja pri krepitvi kohezijske politike po letu 2027.

Predlog spremembe 17

Naslov III, Poglavje 1 – Ocena upravljanja na več ravneh, pred členom 21 se doda nov člen

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Kot prvi postopkovni korak pri pripravi načrta za NRP vsaka država članica v skladu s svojo notranjo ustavno, politično in teritorialno ureditvijo, kot določa člen 4(2) PEU, opravi celovito oceno za zgodnje, strukturirano in smiselno vključevanje pristojnih podnacionalnih organov, kakor so opredeljeni v členu 6 te uredbe.

2. Z oceno se preveri, ali:

(a)	so ustrezni podnacionalni organi že v najzgodnejših fazah vključeni v priprave načrtov za NRP, tudi v teritorialno analizo, oceno potreb, prednostno razvrstitev ciljev, dodeljevanje virov ter zasnovo struktur upravljanja in izvajanja;

(b)	so bila pri porazdelitvi odgovornosti med nacionalno in podnacionalno ravnjo, vključno z regionalno ravnjo, dosledno upoštevana načela subsidiarnosti, sorazmernosti, partnerstva in upravljanja na več ravneh;

(c)	so podnacionalni organi pravočasno dobili dostop do vseh ustreznih pripravljalnih dokumentov ter imajo dovolj časa in dostopnih kanalov, da lahko učinkovito prispevajo;

(d)	so države članice ustrezno upoštevale prispevke podnacionalnih organov in pojasnile, kako se ti prispevki odražajo v načrtih za NRP;

(e)	model upravljanja, predlagan v načrtih za NRP, podnacionalnim organom omogoča izvajanje nalog v njihovi pristojnosti.

3. Rezultati ocene se dokumentirajo v posebnem poročilu, pripravljenem v skladu z odstavkom 8 tega člena ter vključenem v Prilogo [XX].

4. Kot določa člen 4(2) PEU, države članice na podlagi svoje notranje ustavne, politične in teritorialne strukture ter v skladu s svojo ustavno ureditvijo imenujejo te pristojne podnacionalne organe za organe upravljanja namenskih regionalnih ali teritorialnih poglavij načrtov za NRP. Takšno imenovanje odraža načeli subsidiarnosti in geografske bližine ter zagotavlja, da se odločitve sprejemajo na ravni, ki je najbližja zadevnim državljanom in ozemljem.

5. Kjer regionalni organi ne obstajajo ali nimajo pristojnosti v zvezi z načrti za NRP, države članice poskrbijo, da so v upravljanje, oblikovanje in izvajanje načrtov za NRP vključene ustrezne podnacionalne strukture.

7. Postopek posvetovanja vključuje:

(a)	pravočasno razkritje ustreznih informacij in dostop do osnutkov dokumentov načrtov za NRP;

(b)	dovolj časa, da partnerji analizirajo vse ključne elemente načrtov za NRP in podajo pripombe;

(c)	dostopne kanale za predložitev prispevkov in prejemanje dokazil o tem, da so bili upoštevani;

(d)	objavo rezultatov posvetovanja.

8. Ocena zajema vsaj naslednje razsežnosti načrtov za NRP:

(a)	teritorialno analizo, ki je podlaga načrtov za NRP, vključno z razlikami, razvojnimi potrebami in teritorialnim potencialom;

(b)	izbor in teritorialno utemeljitev ciljev načrtov za NRP;

(c)	okvirno dodelitev sredstev vsaki regiji ali ozemlju vsaj na ravni NUTS 2;

(d)	model upravljanja načrtov za NRP, vključno z imenovanjem upravljavskih, usklajevalnih in izvajalskih organov na nacionalni in regionalni ravni;

(e)	mehanizme za usklajevanje z drugimi instrumenti Unije in nacionalnimi instrumenti;

(f)	pristop k celostnemu, lokalnemu in teritorialnemu razvoju;

(g)	določbe o oblikovanju, vsebini in izvajanju celovite teritorialne razsežnosti iz člena 10(6);

(h)	ukrepe za obravnavanje območij, ki se spopadajo s trdovratno revščino, izključenostjo ali diskriminacijo;

(i)	izvajanje horizontalnih načel, vključno z enakostjo spolov, nediskriminacijo, dostopnostjo, trajnostnim razvojem in vključevanjem podnebnih ukrepov.

9. Komisija oceni skladnost s tem členom v okviru pregleda načrtov za NRP. Če Komisija ugotovi pomanjkljivosti, protislovja ali nezadostno spoštovanje subsidiarnosti, lahko od države članice zahteva, da pred odobritvijo spremeni svoj načrt za NRP ali njegov model upravljanja v skladu s členom XXX – Klavzula o subsidiarnosti.

Obrazložitev

Predlog spremembe temelji na konceptu regionalnega preverjanja, ki ga je predlagala predsednica Evropske komisije, da bi se jasno opredelilo, katere zahteve glede vključevanja regij v načrte za NRP morajo izpolniti države članice. Dodaja tudi ključne vidike Evropskega kodeksa dobre prakse za partnerstvo.

Predlog spremembe 18

Naslov III, Poglavje 1 – Klavzula o subsidiarnosti, nov člen 20c

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Priprava, upravljanje in izvajanje načrtov za NRP potekajo v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5(3) PEU, s čimer se zagotovi, da se odločitve sprejemajo čim bližje državljanom in da se pristojnosti izvajajo na najustreznejši teritorialni ravni.

2. Razdelitev pristojnosti med nacionalnimi in podnacionalnimi organi v okviru načrtov za NRP, vključno z oblikovanjem, spremljanjem, revizijo in zahtevki za plačilo, odraža razdelitev pristojnosti v skladu z ustavno ureditvijo države članice, kot določa člen 4(2) PEU.

3. Komisija pri ocenjevanju načrtov za NRP v skladu s členoma X in Z te uredbe preveri, ali:

(a)	so bili priprava, usklajevanje, upravljanje in izvajanje v načrtu za NRP zaupani pristojnim regionalnim organom, če imajo ti ustrezne zakonodajne ali upravne pristojnosti;

(b)	je država članica dokazala, da se odločitve uveljavljajo na ravni, ki ustreza subsidiarnosti in sorazmernosti, kot to narekuje člen 5 PEU;

(c)	je upravičeno posredovanje nacionalne ravni, kjer ustrezne funkcije opravljajo regionalni ali podnacionalni organi;

(d)	je bilo z oceno upravljanja na več ravneh dokazano smiselno in učinkovito sodelovanje regionalnih organov in partnerjev, ki sodi na področje uporabe člena X;

(e)	model upravljanja načrta za NRP Komisiji omogoča, da izpolni svoje obveznosti iz členov 174 in 175 PDEU v zvezi ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

4. Komisija preveri tudi, ali ji načrt za NRP omogoča izpolnjevanje odgovornosti za izvrševanje proračuna Unije v skladu s členom 317 PDEU, vključno z dobrim finančnim poslovodenjem, preglednostjo in odgovornostjo na vseh ravneh izvrševanja. Komisija zbere vse podatke, ki omogočajo primerjalno in splošno spremljanje napredka pri doseganju ciljev Pogodbe glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije.

5. Komisija zavrne odobritev načrta za NRP, če država članica ni poskrbela za skladnost z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU, zlasti če:

(a)	pristojnim regionalnim organom niso bile zaupane odgovornosti, ki spadajo med njihove ustavne pristojnosti, in so ti organi aktivirali klavzulo o subsidiarnosti;

(b)	se predlaga centralizirano upravljanje z utemeljitvijo, da ciljev načrta za NRP ni mogoče ustrezno doseči na regionalni ravni;

(c)	država članica ni dokončala ocene upravljanja na več ravneh ali pa so v poročilu o oceni upravljanja na več ravneh znatne pomanjkljivosti, kot so opredeljene v členu X;

(d)	model upravljanja načrta za NRP Komisiji preprečuje učinkovito usklajevanje in uresničevanje kohezijske politike v skladu s členoma 174 in 175 PDEU;

(e)	predlagane izvedbene ureditve ogrožajo upravljanje na več ravneh ali predstavniško udeležbo, kot je navedeno v členu 10 PEU;

(f)	zadevni podnacionalni organi aktivirajo klavzulo o subsidiarnosti.

6. Komisija v takšnih primerih obvesti državo članico o konkretnih pomanjkljivostih, povezanih s subsidiarnostjo, in zahteva popravne ukrepe.

7. Načrti za NRP se ne odobrijo, dokler država članica ugotovljenih pomanjkljivosti ne obravnava, kakor to od nje pričakuje Komisija.

8. Ta člen se uporablja ob polnem spoštovanju ustavnih struktur držav članic iz člena 4(2) PEU.

9. Kadar je to upravičeno v skladu s členom 5(4) PEU, lahko Komisija sprejme sorazmerne prilagoditve, potem ko preveri, da so bistvene zahteve glede subsidiarnosti, upravljanja na več ravneh in učinkovite teritorialne vključenosti še vedno izpolnjene.

10. Kadar se načrt za NRP zavrne na podlagi subsidiarnosti, Komisija objavi povzetek ocene, v katerem navede pravne razloge za zavrnitev v skladu s tem členom in členom 5 PEU.

Obrazložitev

Podkrepitev koncepta regionalnega preverjanja, ki ga je predlagala predsednica Evropske komisije, natančen opis pravne podlage za zavrnitev načrta za NRP na podlagi načela subsidiarnosti in pojasnitev porazdelitve odgovornosti med nacionalne in podnacionalne organe. Komisija bi morala imeti možnost, da spremlja podatke o naložbah na evropski ravni.

Predlog spremembe 19

Naslov II, Poglavje 1 – Dodatnost, nov člen 20a

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	1. V skladu s členom 174 PDEU se pri podpori v okviru načrtov za NRP spoštuje načelo dodatnosti.
	2. Financiranje EU v okviru načrtov za NRP ne nadomešča ali zmanjšuje enakovrednih nacionalnih, regionalnih ali lokalnih javnih odhodkov, temveč jih dopolnjuje in prispeva h krepitvi dolgoročne ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Države članice poskrbijo, da naložbe, podprte v okviru načrtov za NRP, ustvarjajo resnično dodano vrednost na teritorialni ravni v skladu s cilji in prednostnimi nalogami v načrtu.

Obrazložitev

Uvedba koncepta dodatnosti financiranja EU, saj le-tega ni v predlogu uredbe o Skladu za NRP za obdobje 2028–2034.

Predlog spremembe 20

Člen 21(2) – Priprava in predložitev načrta

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2. Vsaka država članica pripravi in izvaja načrt v partnerstvu s partnerji, kot je določeno v členu 6 [Partnerstvo], vključno z regionalnimi in lokalnimi organi, ter v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom. Načrt vključuje nacionalna, sektorska ter po potrebi regionalna in teritorialna poglavja.

2. Vsaka država članica pripravi in izvaja načrt v partnerstvu s partnerji, kot je določeno v členu 6 [Partnerstvo], vključno z regionalnimi in lokalnimi organi, ter v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom. Regionalni in lokalni organi so v celoti vključeni v pripravo, izvajanje in ocenjevanje načrtov za NRP v skladu s členom XXX – Ocena upravljanja na več ravneh. Načrt vključuje nacionalna, sektorska ter regionalna ali teritorialna poglavja.

Obrazložitev

Predlog spremembe temelji na enem od predlogov o vključevanju regionalnih in lokalnih organov, priloženih pismu, ki ga je predsednica Komisije poslala novembra 2024. Sklicuje se na nov člen o oceni upravljanja na več ravneh.

Predlog spremembe 21

Člen 22(1) – Zahteve za načrt za NRP

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Vsak načrt za NRP je ustrezno obrazložen in utemeljen ter določa elemente iz odstavka 2 tega člena v skladu s predlogo iz Priloge V.	1. Vsak načrt za NRP je ustrezno obrazložen na podlagi ustrezno izvedene ocene teritorialnega učinka in utemeljen ter določa elemente iz odstavka 2 tega člena v skladu s predlogo iz Priloge V.

Obrazložitev

Vsaka država članica bi morala oceniti teritorialni učinek načrtov za NRP na regije, mesta in občine v državi.

Predlog spremembe 22

Člen 22(2) – Zahteve za načrt za NRP

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(b)	učinkovito obravnava vse ali precej opredeljenih izzivov:

(b)	učinkovito obravnava vse ali precej opredeljenih izzivov:

(i)	v okviru evropskega semestra, zlasti v ustreznih specifičnih priporočilih za državo, naslovljenih na državo članico, vključno s priporočili, ki se nanašajo na evropski steber socialnih pravic;

(i)

v okviru evropskega semestra, zlasti v ustreznih specifičnih priporočilih za državo, naslovljenih na državo članico, vključno s priporočili, ki se nanašajo na evropski steber socialnih pravic , in ob upoštevanju teritorialne razsežnosti, notranje razdelitve institucionalnih pristojnosti v državi članici ter v partnerstvu z regionalnimi oblastmi ;

Obrazložitev

V okviru evropskega semestra bi bilo treba upoštevati teritorialno razsežnost v partnerstvu z regionalnimi oblastmi glede na njihove pristojnosti.

Predlog spremembe 23

Člen 22(2) – Zahteve za načrt za NRP

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2. Načrt za NRP:

[…]

(c)

opisal, kako se bodo izvajale celostne teritorialne pobude v skladu s členom 10(6) [20 % za teritorialne pobude]. Če regionalnih poglavij ni, bo načrt za NRP v skladu z odstavkom 5 [Regionalna in teritorialna poglavja] člena [Ocena upravljanja na več ravneh] vseboval vsaj eno teritorialno poglavje, ki bo predstavljalo 20 % njegovih sredstev, bo namenjeno teritorialni pobudi in razsežnosti lokalnega sodelovanja 01, 02 in 03 (celostni teritorialni in urbani razvoj, lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost/LEADER, druga teritorialna orodja) ter bo obravnavalo posebne potrebe in potenciale teritorialnega razvoja.

Teritorialno poglavje se oblikuje in uresničuje skupaj s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi v skladu z načeli partnerstva, upravljanja na več ravneh in subsidiarnosti. Njegova priprava in izvajanje sta skladna z zahtevami, opredeljenimi v členu XXX – Ocena upravljanja na več ravneh, da se poskrbi za zgodnje, smiselno in strukturirano vključevanje teritorialnih partnerjev;

(d)

določil skupne ocenjene stroške ukrepov v skladu s predlogo iz Priloge V kot del načrta ali zahtevka za njegovo spremembo, pri čemer skupni znesek ustreza vsaj vsoti finančnega prispevka Unije, vseh zahtevanih posojil in nacionalnega prispevka, po potrebi skupaj z informacijami o obstoječem ali načrtovanem financiranju Unije, kar se podpre z ustrezno utemeljitvijo in pojasnili o verjetnosti in razumnosti ter skladnosti z načelom stroškovne učinkovitosti in dobrega finančnega poslovodenja ter sorazmernosti s pričakovanim gospodarskim in socialnim učinkom. Nenačrtovani znesek, rezerviran kot znesek prožnosti, se šteje kot del skupnih ocenjenih stroškov ukrepov;

(d)

zagotovil seznam in opis ukrepov, združenih v poglavja, vključno s splošnimi in specifičnimi cilji, za katere si primarno prizadeva vsak od njih, ter seznamom predvidenih mejnikov in ciljev z okvirnim datumom njihovega dokončanja v programskem obdobju, vključno z dodatnimi ukrepi ter povezanimi mejniki in cilji, če zadevna država članica zaprosi za podporo v obliki posojila. […] Mejniki in cilji se oblikujejo tako, da odražajo porazdelitev zakonodajnih, upravnih in finančnih pristojnosti med ravnmi upravljanja v državi članici. Kar zadeva teritorialna poglavja načrtov za NRP, so mejniki izrecno usklajeni s pristojnostmi in odgovornostmi za izvajanje ustreznih podnacionalnih organov, ki mejnike izberejo. Mejniki za intervencije, ki se uvajajo na podnacionalni ravni, vsebujejo kvalitativne faze izvajanja, ki ustrezajo funkcijam upravljanja, usklajevanja, institucionalne zmogljivosti ali izvajanja, ki jih opravljajo regionalni in lokalni organi. Takšni mejniki se oblikujejo v tesnem sodelovanju s pristojnimi regionalnimi organi in drugimi partnerji, opredeljenimi v skladu s členom 6 in členom XXX – Ocena upravljanja na več ravneh. Mejniki in cilji niso omejeni na kvantitativne finančne kazalnike ali kazalnike učinka. Obsegajo tudi kvalitativne razsežnosti, ki odražajo napredek pri krepitvi institucionalnih zmogljivosti, reformah upravljanja, strukturah upravljanja na več ravneh, vključevanju skupnosti in razvoju dolgoročnih teritorialnih inovacijskih ekosistemov.

[…]

(i)

s katerimi deležniki so bila opravljena posvetovanja, kako so bili izbrani, kako sta bila zagotovljena njihova reprezentativnost in preprečevanje nasprotja interesov ter kako se njihovi prispevki odražajo v načrtu v skladu s kodeksom dobre prakse za partnerstvo22 ter z vključitvijo povzetka postopka posvetovanja, izvedenega za pripravo načrta in vsakega poglavja ;

(i)	s katerimi deležniki so bila opravljena posvetovanja, kako so bili izbrani, kako sta bila zagotovljena njihova reprezentativnost in preprečevanje nasprotja interesov ter kako se njihovi prispevki odražajo v načrtu v skladu z oceno upravljanja na več ravneh iz člena XXX ;

Obrazložitev

Na podlagi mnenja OR Kohezijska politika kot ključna gonilna sila za doseganje ciljev in reform EU, da bi mejniki in cilji odražali regionalne razmere. Doda se tudi zahteva, da države članice razvijejo vsaj eno teritorialno poglavje.

Predlog spremembe 24

Člen 22(2) – Zahteve za načrt za NRP

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(e)

določil jasne ureditve za učinkovito spremljanje in izvajanje načrta s strani zadevne države članice, vključno s pristojnimi organi in odbori za spremljanje, kar odraža cilj vzpostavitve trdnega sistema upravljanja na več ravneh na podlagi načela partnerstva, predvidenim pristopom h komuniciranju in prepoznavnosti, opredelitvijo morebitnih potreb po tehnični podpori ter jasnimi in učinkovitimi ureditvami med nacionalnimi in regionalnimi organi, kar zadeva odgovornost za načrtovanje, izvajanje, finančno upravljanje, spremljanje in vrednotenje, v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom države članice;

(e)

določil jasne ureditve za učinkovito spremljanje in izvajanje načrta s strani zadevne države članice, vključno s pristojnimi organi , med drugim regijami, in odbori za spremljanje, kar odraža cilj vzpostavitve trdnega sistema upravljanja na več ravneh na podlagi načela partnerstva, predvidenim pristopom h komuniciranju in prepoznavnosti, opredelitvijo morebitnih potreb po tehnični podpori ter jasnimi in učinkovitimi ureditvami med nacionalnimi in regionalnimi organi, kar zadeva odgovornost za načrtovanje, izvajanje, finančno upravljanje, spremljanje in vrednotenje, v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom države članice;

(f)	zmanjšal ekonomske, socialne in teritorialne razlike v manj razvitih regijah, regijah v prehodu in bolj razvitih regijah, zlasti z:

(f)	zmanjšal ekonomske, socialne in teritorialne razlike v manj razvitih regijah, regijah v prehodu in bolj razvitih regijah, zlasti z:

(i)	dodeljevanjem sredstev manj razvitim regijam, regijam v prehodu in bolj razvitim regijam v skladu z njihovimi specifičnimi izzivi, o čemer se poroča v Prilogi V na podlagi metodologije iz Priloge VII;

(i)	dodeljevanjem minimalnih zneskov vsaki kategoriji regij – manj razvitim regijam, regijam v prehodu in bolj razvitim regijam v skladu z njihovimi specifičnimi izzivi, o čemer se poroča v Prilogi V na podlagi metodologije iz Priloge VII;

(ii)	koncentriranjem sredstev na manj razvite regije z določitvijo najnižjih zneskov na državo članico na podlagi metodologije iz Priloge II;

(ii)	koncentriranjem sredstev na manj razvite regije z določitvijo najnižjih zneskov na državo članico na podlagi metodologije iz Priloge II;

(iii)

osredotočanjem na specifične potrebe obmejnih regij, severnih redko poseljenih regij, podeželskih in mestnih območij, območij, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in otokov, o čemer se poroča v Prilogi V na podlagi metodologije iz Priloge VII;

(iii)

(iv)	krepitvijo ekonomskega in socialnega razvoja najbolj oddaljenih regij, ki se določi v namenskih ukrepih za zadevna ozemlja v skladu s členom 46;

(iv)	krepitvijo ekonomskega in socialnega razvoja najbolj oddaljenih regij, ki se določi v namenskih ukrepih za zadevna ozemlja v skladu s členom 46;

(g)	osredotočal sredstva na:

(g)	osredotočal sredstva na:

(i)	podpiranje generacijske pomladitve v kmetijskem sektorju v skladu s členom 8 Uredbe XX [SKP, generacijska pomladitev] ter v sektorju ribištva in akvakulture;

(i)	podpiranje generacijske pomladitve v kmetijskem sektorju v skladu s členom 8 Uredbe XX [SKP, generacijska pomladitev] ter v sektorju ribištva in akvakulture;

(ii)	socialne ukrepe v skladu s Prilogo VI [Socialne dodelitve];

(ii)	socialne ukrepe v skladu s Prilogo VI [Socialne dodelitve];

(iii)

podpiranje ribištva, akvakulture in pomorskih dejavnosti, vključno z malim ribolovom, izvajanje SRP, kot je določeno v Uredbi (EU) XX [SRP] in evropskem paktu za oceane v skladu s Prilogo V [Predloga za načrt];

(iii)

(h)	učinkovito prispeval k:

(h)	učinkovito prispeval k:

(i)

spodbujanju uporabe intervencij sodelovanja iz člena 74 [Intervencije za sodelovanje], vključno s celostnimi teritorialnimi naložbami v mesta, mestna, podeželska in obalna območja, lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, ali drugimi teritorialnimi orodji, vključno s strategijami za pravični prehod in pametno specializacijo ter pristopom LEADER iz člena 77 [LEADER];

(i)

(ii)	izboljšanju odpornosti kmetij in obvladovanja tveganj na ravni kmetij ter podpiranju digitalnega in na podatkih temelječega prehoda kmetijstva in podeželskih območij, da se povečajo njihova konkurenčnost, trajnostnost in odpornost;

(ii)	izboljšanju odpornosti kmetij in obvladovanja tveganj na ravni kmetij ter podpiranju digitalnega in na podatkih temelječega prehoda kmetijstva in podeželskih območij, da se povečajo njihova konkurenčnost, trajnostnost in odpornost;

(iii)

okoljsko in podnebno prednostnim področjem iz člena 4 Uredbe (EU) 202X/XXXX [SKP – okoljska in podnebna prednostna področja];

(iii)

okoljsko in podnebno prednostnim področjem iz člena 4 Uredbe (EU) 202X/XXXX [SKP – okoljska in podnebna prednostna področja];

(i)	spodbujal partnerstva, izmenjave znanja in po potrebi distribucije kmetijskih proizvodov z določitvijo:

(i)	spodbujal partnerstva, izmenjave znanja in po potrebi distribucije kmetijskih proizvodov z določitvijo:

(i)

s katerimi deležniki so bila opravljena posvetovanja, kako so bili izbrani, kako sta bila zagotovljena njihova reprezentativnost in preprečevanje nasprotja interesov ter kako se njihovi prispevki odražajo v načrtu v skladu s kodeksom dobre prakse za partnerstvo ter z vključitvijo povzetka postopka posvetovanja, izvedenega za pripravo načrta in vsakega poglavja ;

(i)	s katerimi deležniki so bila opravljena posvetovanja, kako so bili izbrani, kako sta bila zagotovljena njihova reprezentativnost in preprečevanje nasprotja interesov ter kako se njihovi prispevki odražajo v načrtu v skladu z oceno upravljanja na več ravneh iz člena XXX ;

(ii)	sistema znanja in inovacij na področju kmetijstva, vključno z njegovo organizacijo v skladu s členom 20 Uredbe (EU) 202X/XXXX [uredba o SKP – sistemi znanja in inovacij na področju kmetijstva ter službe kmetijskega svetovanja];

(ii)	sistema znanja in inovacij na področju kmetijstva, vključno z njegovo organizacijo v skladu s členom 20 Uredbe (EU) 202X/XXXX [uredba o SKP – sistemi znanja in inovacij na področju kmetijstva ter službe kmetijskega svetovanja];

(iii)

načinov izvajanja šolske sheme EU v skladu z naslovom I, del II, poglavje IIa, Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(iii)

načinov izvajanja šolske sheme EU v skladu z naslovom I, del II, poglavje IIa, Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(j)

določil, kako sta načrt za NRP in njegovo izvajanje skladna z načelom iz člena 6(3), vključno z opisom zaščitnih praks iz člena 3(4) Uredbe (EU) 202X/XXXX [uredba o SKP], ozemeljskega področja njihove uporabe, kmetov in drugih upravičencev, za katere velja praksa, in povzetkom zaščitne prakse, ter kako se elementi odgovornega gospodarjenja s kmetijo dopolnjujejo z ustreznimi ukrepi, ki jih podpira načrt za NRP;

(j)

(k)

pojasnil, kako sistem in ureditve države članice zadostujejo za zagotovitev redne, uspešne in učinkovite uporabe sredstev Unije v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem in zaščito finančnih interesov Unije na podlagi ključnih zahtev iz Priloge IV [Ključne zahteve], skupaj z ukrepi za odpravo morebitnih pomanjkljivosti;

(k)

pojasnil, kako sistem in ureditve države članice in regije zadostujejo za zagotovitev redne, uspešne in učinkovite uporabe sredstev Unije v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem , z izvajanjem ukrepov za poenostavitev in sočasno zaščito finančnih interesov Unije na podlagi ključnih zahtev iz Priloge IV [Ključne zahteve], skupaj z ukrepi za odpravo morebitnih pomanjkljivosti;

(l)

določil ureditve, ki zagotavljajo, da bodo države članice v primeru prekinitve rokov za plačila ali začasne ustavitve financiranja Unije, finančnih popravkov ali drugih ukrepov za zagotovitev zaščite finančnih interesov Unije izpolnile svoje obveznosti nadaljevanja plačil upravičencem, prejemnikom, končnim prejemnikom, izvajalcem in udeležencem;

(l)

Obrazložitev

Namen amandmaja je okrepiti vlogo regij pri zahtevah za načrte za NRP, poskrbeti za namenski proračun za vsako kategorijo regij, pozvati k poenostavitvi (dobremu finančnemu poslovodenju) ter razmejiti odgovornosti organov upravljanja (mejniki/cilji).

Predlog spremembe 25

Člen 22(2) – Zahteve za načrt za NRP

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(p)

določil, kako načrt in njegovo načrtovano izvajanje zagotavljata spoštovanje horizontalnega pogoja pravne države iz člena 9 [Horizontalni pogoj spoštovanja načel pravne države], vključno z nadaljnjim ukrepanjem na podlagi specifičnih priporočil za državo, izdanih v okviru zadnjega poročila o stanju pravne države in evropskega semestra, ter ukrepi za obravnavanje teh opredeljenih izzivov za posamezne države . Kadar specifična priporočila za državo niso povezana s pristojnostmi regionalnih organov, se za poglavja, za katera so ti pristojni kot organi upravljanja, ne smejo izrekati kazni;

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 26

Člen 23 – Predlog Komisije in izvedbeni sklep Sveta

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Komisija oceni načrt ali spremenjeni načrt, ki ga predloži država članica, in njegovo skladnost s to uredbo v štirih mesecih po njegovi predložitvi ter pripravi predlog izvedbenega sklepa Sveta . Komisija med ocenjevanjem preveri, ali je načrt za NRP skladen z vsemi zahtevami iz te uredbe, zlasti iz člena 22.	1. Komisija oceni načrt ali spremenjeni načrt, ki ga predloži država članica, in njegovo skladnost s to uredbo v štirih mesecih po njegovi predložitvi ter sprejme izvedbeni sklep . Komisija med ocenjevanjem preveri, ali je načrt za NRP skladen z vsemi zahtevami iz te uredbe, zlasti iz člena 22.
2. Komisija lahko državam članicam predloži pripombe in zahteva dodatne informacije. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija zahteva vključitev dodatnih ukrepov ali spremembo ukrepov, ki jo predlaga država članica . Država članica predloži zahtevane dodatne informacije in po potrebi pregleda svoj načrt, pri čemer upošteva pripombe in zahteve Komisije. Rok iz odstavka 1 se prekine z delovnim dnem po dnevu, ki sledi dnevu, na katerega Komisija državi članici pošlje svoje pripombe ali zahtevo za popravljene dokumente , in ta prekinitev traja, dokler se država članica ne odzove .	2. Komisija lahko usklajevalnim organom in/ali organom upravljanja predloži pripombe in zahteva dodatne informacije. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija zahteva vključitev dodatnih ukrepov ali spremembo ukrepov, ki so predlagani v načrtu za NRP . Usklajevalni organi in/ali organi upravljanja predložijo zahtevane dodatne informacije in po potrebi pregledajo svoj načrt, pri čemer upoštevajo pripombe in zahteve Komisije. Rok iz odstavka 1 se prekine z delovnim dnem po dnevu, ki sledi dnevu, na katerega Komisija usklajevalnim organom in/ali organom za spremljanje pošlje svoje pripombe ali zahtevo za popravljene dokumente.
3. Kadar načrt ni v skladu z zahtevami iz odstavka 1, Komisija zadevni državi članici v roku iz odstavka 1 sporoči ustrezno utemeljeno obrazložitev.	3. Kadar načrt ni v skladu z zahtevami iz odstavka 1, Komisija zadevni državi članici v roku iz odstavka 1 sporoči ustrezno utemeljeno obrazložitev.
4. Kadar Komisija ugotovi, da je načrt v skladu z zahtevami iz odstavka 1, Komisija v predlogu izvedbenega sklepa Sveta določi: (a) prispevek Unije; (b) znesek podpore v obliki posojila, kadar zadevna država članica predloži tak zahtevek; in s tem povezani znesek predhodnega financiranja ter obdobje razpoložljivosti posojila; (c) seznam ukrepov načrta za NRP, ki se krijejo s prispevkom Unije in posojili.	4. Kadar Komisija ugotovi, da je načrt v skladu z zahtevami iz odstavka 1, sprejme izvedbeni akt, v katerem določi: (a) prispevek Unije; (b) znesek podpore v obliki posojila, kadar zadevna država članica predloži tak zahtevek; in s tem povezani znesek predhodnega financiranja ter obdobje razpoložljivosti posojila; (c) seznam ukrepov načrta za NRP, ki se krijejo s prispevkom Unije in posojili.
5 . V ustrezno utemeljenih primerih, kadar Komisija ugotovi, da eden ali več ukrepov načrta ni v skladu z zahtevami iz odstavka 1 in da države članice niso zadovoljivo obravnavale ustrezne zahteve v skladu z odstavkom 2, drugi pododstavek, lahko v svoj predlog iz odstavka 4 vključi opredelitev pomanjkljivosti, ki vplivajo na te ukrepe.
6. Svet izvedbene sklepe iz odstavka 1 praviloma sprejme v štirih tednih po sprejetju predloga Komisije .	5. Komisija izvedbene sklepe iz odstavka 1 praviloma sprejme v štirih tednih.
7. Ko Svet sprejme izvedbeni sklep iz odstavka 6, Komisija sprejme sklep o financiranju v smislu člena 110 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, ki vključuje: (a) mejnike in cilje v zvezi z izvajanjem ukrepov iz načrta za NRP ter za vsakega od njih ustrezno vrednost izplačila; (b) letni prispevek Unije na podlagi odstotkov iz člena 14(1) [Obveznosti]. Uradno obvestilo o sklepu Komisije zadevni državi članici pomeni pravno obveznost. Kadar se uporablja člen 4(2), točka (b), uredbe o večletnem finančnem okviru, se lahko navedeni sklep o financiranju spremeni v skladu z izidom letnega proračunskega postopka.	6. Ko Komisija sprejme izvedbeni sklep iz odstavka 5, sprejme sklep o financiranju v smislu člena 110 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, ki vključuje: (a) mejnike in cilje v zvezi z izvajanjem ukrepov iz načrta za NRP ter za vsakega od njih ustrezno vrednost izplačila; (b) letni prispevek Unije na podlagi odstotkov iz člena 14(1) [Obveznosti]. Uradno obvestilo o sklepu Komisije zadevni državi članici pomeni pravno obveznost. Kadar se uporablja člen 4(2), točka (b), uredbe o večletnem finančnem okviru, se lahko navedeni sklep o financiranju spremeni v skladu z izidom letnega proračunskega postopka.
8. Zadevna država članica lahko predloži zahtevke za plačilo za specifične ukrepe, na katere so vplivale pomanjkljivosti, ugotovljene v izvedbenih sklepih, ki jih je sprejel Svet , vendar Komisija ustreznih plačil ne izvede, dokler pomanjkljivosti niso odpravljene.	7. Zadevna država članica lahko predloži zahtevke za plačilo za specifične ukrepe, na katere so vplivale pomanjkljivosti, ugotovljene v izvedbenih sklepih, ki jih je sprejela Komisija , vendar ta ustreznih plačil ne izvede, dokler pomanjkljivosti niso odpravljene.

Obrazložitev

To je predlog za poenostavitev. Sprejemanje izvedbenih sklepov v Svetu bi proces po nepotrebnem podaljšalo. Namen predloga je obdržati sedanji postopek, ki velja za obdobje 2021–2027.

Predlog spremembe 27

Člen 24 – Sprememba načrta za NRP

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Država članica lahko Komisiji predloži obrazloženo zahtevo za spremembo načrta za NRP skupaj s spremenjenim načrtom za NRP, v kateri se določi pričakovani vpliv te spremembe na doseganje ciljev iz členov 2 in 3.	1. Država članica lahko Komisiji predloži obrazloženo zahtevo za spremembo načrta za NRP skupaj s spremenjenim načrtom za NRP, v kateri se določi pričakovani vpliv te spremembe na doseganje ciljev iz členov 2 in 3. Država članica v pripravo sprememb načrta za NRP vključi organe upravljanja.

Obrazložitev

Organi upravljanja bi morali biti vključeni v vsakršno prilagajanje ali spreminjanje načrta države članice za NRP.

Predlog spremembe 28

Člen 25 – Vmesni pregled, doda se nov odstavek 2 (za odstavkom 1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Država članica pregleda svoje načrte za NRP, pri čemer upošteva naslednje elemente:

(a)	izzive, opredeljene v skladu s členom 22(2), točke (a), (b) in (c) [Zahteve za načrt];

(a)	izzive, opredeljene v skladu s členom 22(2), točke (a), (b) in (c) [Zahteve za načrt];

(b)	socialno-ekonomske razmere v zadevni državi članici ali regiji, s posebnim poudarkom na ozemeljskih potrebah, ob upoštevanju vseh večjih negativnih finančnih, gospodarskih ali socialnih sprememb;

(b)	socialno-ekonomske razmere v zadevni državi članici ali regiji, s posebnim poudarkom na ozemeljskih potrebah, ob upoštevanju vseh večjih negativnih finančnih, gospodarskih ali socialnih sprememb;

(c)	glavne rezultate ustreznih poročil o vmesni oceni;

(c)	glavne rezultate ustreznih poročil o vmesni oceni;

(d)	napredek pri uresničevanju ukrepov, pri čemer se upoštevajo večje težave, do katerih je prišlo pri izvajanju načrta za NRP;

(d)	napredek pri uresničevanju ukrepov, pri čemer se upoštevajo večje težave, do katerih je prišlo pri izvajanju načrta za NRP;

(e)	pomembne projekte skupnega evropskega interesa in projekte, ki jim je bil podeljen pečat;

(e)	pomembne projekte skupnega evropskega interesa in projekte, ki jim je bil podeljen pečat;

(f)	pojav kakršne koli krizne situacije;

(f)	pojav kakršne koli krizne situacije;

(g)	potrebo po zagotavljanju stalne skladnosti s horizontalnima pogojema spoštovanja načel pravne države in Listine pri izvajanju načrta, pri čemer upošteva zlasti izzive za posamezne države, opredeljene v okviru poročila o stanju pravne države in evropskega semestra.

(g)	potrebo po zagotavljanju stalne skladnosti s horizontalnima pogojema spoštovanja načel pravne države in Listine pri izvajanju načrta, pri čemer upošteva zlasti izzive za posamezne države, opredeljene v okviru poročila o stanju pravne države in evropskega semestra.

2. Država članica do 31. marca 2031 predloži spremenjeni načrt za NRP, v katerem predstavi rezultate vmesnega pregleda, vključno s pregledom ocenjenih skupnih stroškov ukrepov, ki jih zajema načrt, in predlogom dodatnih ukrepov, podprtih z zneskom prožnosti iz člena 14(2).

2. Za namene vmesnega pregleda so regionalni organi odgovorni za pregled in posodobitev regionalnih ali teritorialnih poglavij, ki se nanašajo na njihovo ozemlje. V tem pregledu se upoštevajo teritorialni razvoj, napredek pri izvajanju, spreminjajoče se socialno-ekonomske potrebe in na novo opredeljeni izzivi, ki se nanašajo na zadevno regijo.

Spremenjeni načrt za NRP vključuje:

(a)	revidirane ali nove ukrepe;

(b)	posodobljene ocenjene skupne stroške načrta in zahtevani znesek prožnosti;

(c)	revidirane ali nove mejnike in cilje.

3. Država članica do 31. marca 2031 predloži spremenjeni načrt za NRP, v katerem predstavi rezultate vmesnega pregleda, vključno s pregledom ocenjenih skupnih stroškov ukrepov, ki jih zajema načrt, in predlogom dodatnih ukrepov, podprtih z zneskom prožnosti iz člena 14(2).

Spremenjeni načrt za NRP vključuje: (a) revidirane ali nove ukrepe; (b) posodobljene ocenjene skupne stroške načrta in zahtevani znesek prožnosti; (c) revidirane ali nove mejnike in cilje.

Obrazložitev

Uvedba zahteve, da države članice z regionalnimi poglavji na regionalne organe prenesejo odgovornost za pripravo in predložitev pregledanih regionalnih poglavij v sklopu vmesnega pregleda načrtov za NRP.

Predlog spremembe 29

Člen 26 – Splošna določba o izvajanju Instrumenta EU

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
[…]	[…]
5. Komisija določi skupni znesek, ki se da na voljo za Instrument v okviru letnih odobritev iz proračuna Unije.	5. Komisija določi skupni znesek, ki se da na voljo za Instrument v okviru letnih odobritev iz proračuna Unije. Instrument EU podpira inovativne lokalne pobude iz Priloge XV (Ukrepi Unije, ki jih podpira Instrument). Za pobudo za medregionalne naložbe, evropsko pobudo za mesta, vključno s podporo mestnim oblastem, program LIFE ter sklop za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) se dodelijo zagotovljena, specifična, strogo namenska večletna proračunska sredstva.
	6. Evropski odbor regij sodeluje pri upravljanju Instrumenta EU, tako da prispeva informacije o teritorialnih potrebah, vidikih upravljanja na več ravneh in ustreznosti predlaganih podpornih ukrepov, pri čemer upošteva načelo neškodovanja koheziji. Komisija pri pripravi smernic, delovnih programov ali razpisov za zbiranje predlogov v okviru Instrumenta EU v največji možni meri upošteva stališča, ki jih izrazi Evropski odbor regij.
6. Ukrepi Unije iz odstavka 1, točka (c), Priloge XV [Ukrepi Unije, ki jih podpira Instrument EU, sklop za socialne naložbe in spretnosti] se izvajajo v skladu z odstavki 7, 8 in 9 tega člena in členom 27 [Izvajanje v obliki proračunskih jamstev, finančnih instrumentov in operacij mešanega financiranja].	7. Ukrepi Unije iz odstavka 1, točka (c), Priloge XV [Ukrepi Unije, ki jih podpira Instrument EU, sklop za socialne naložbe in spretnosti] se izvajajo v skladu z odstavki 7, 8 in 9 tega člena in členom 27 [Izvajanje v obliki proračunskih jamstev, finančnih instrumentov in operacij mešanega financiranja].

Obrazložitev

Vzpostavitev formalne vloge OR v okviru Instrumenta EU in regionalnih organov upravljanja v okviru njihovega regionalnega poglavja.

Predlog spremembe 30

Člen 35

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. V skladu z intervencijami iz člena XX [Vrste podpore] Uredbe (EU) 202X/XXXX [uredba o SKP] so določene naslednje intervencije SKP:

Intervencije, ki se nanašajo na podeželska območja, bodo podprte s teritorialnimi instrumenti v okviru načrtov za NRP iz člena 74: a) lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, vključno s pristopom LEADER; b) pobude za teritorialno in lokalno sodelovanje.

(a)	degresivna dohodkovna podpora na površino;

(b)	vezana dohodkovna podpora;

(c)	posebno plačilo za bombaž;

(d)	plačilo za naravne in druge omejitve, značilne za posamezno območje;

(e)	podpora za slabosti, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev;

(f)	kmetijsko-okoljski in podnebni ukrepi;

(g)	podpora za male kmete;

(h)	podpora za instrumente za obvladovanje tveganj;

(i)	podpora za naložbe za kmete in lastnike gozdov;

(j)	podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, novih kmetov, podeželskih podjetij, zagonskih podjetij in razvoj malih kmetij;

(k)	podpora službam za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah;

(l)

LEADER;

(m)	podpora za izmenjavo znanja in inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželju;

(n)	pobude za teritorialno in lokalno sodelovanje;

(o)	intervencije v najbolj oddaljenih regijah iz člena 46;

(p)	intervencije na manjših egejskih otokih iz člena 42;

(q)	šolska shema EU iz naslova I, del II, poglavje IIa, Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(r)	podpora za intervencije v nekaterih sektorjih iz naslova X Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2. Intervencije iz odstavka 1, točke (a), (b), (c) in (g), se ne uporabljajo za najbolj oddaljene regije iz naslova IV.

3. Intervencije iz odstavka 1, točke (a) do (k) in (r), so intervencije dohodkovne podpore, ki se financirajo iz Sklada v skladu s členom 10(2), točka (a)(ii) [Proračun]. Načrtovana povprečna pomoč na hektar za degresivno dohodkovno podporo na površino iz prvega pododstavka ni nižja od 130 EUR in ne višja od 240 EUR za vsako državo članico. Za bombaž so pomoči opredeljene v členu 38.

4. Ob upoštevanju skladnosti s členom 20(4) [Nacionalni prispevek k ocenjenim stroškom] minimalni nacionalni prispevek za intervencije iz odstavka 1, točke (d) do (k), ni manjši od 30 % skupnih ocenjenih stroškov vsake intervencije. Najvišja stopnja podpore, ki se uporablja za intervencije iz odstavka 1, točka (1) [Naložbe za kmete], znaša 75 % skupnih upravičenih stroškov vsake intervencije. Vendar najvišja stopnja podpore, ki se uporablja za intervencije iz odstavka 1, točka (i), usmerjene na mlade kmete, znaša 85 % upravičenih javnih odhodkov.

5. Dodeljena finančna sredstva za intervencije v obliki vezane dohodkovne podpore iz odstavka 1, točka (b), so omejena na največ 20 % prispevka Unije, ki ga država članica določi v načrtu za NRP za intervencije SKP v obliki dohodkovne podpore iz odstavka 1, točke (a), (c), (f) in (g). Ta odstotek se lahko poveča za največ 5 odstotnih točk, če se znesek, ki ustreza odstotku, ki presega 20 %, dodeli beljakovinskim rastlinam, kmetom, ki združujejo pridelavo rastlin in živinorejo, ali kmetijskim površinam, ki jim grozi opustitev kmetijske proizvodnje, zlasti v vzhodnih obmejnih regijah, opredeljenih v načrtih. Za namene tega člena vzhodne obmejne regije pomenijo regije Unije NUTS 2, ki mejijo na Rusko federacijo, Belorusijo ali Ukrajino po kopnem ali morju in ne zajemajo celotnega ozemlja zadevne države članice.

6. Minimalni nacionalni prispevek k skupnim upravičenim javnim izdatkom intervencij v okviru šolske sheme EU iz naslova, del II, poglavje IIa, Uredbe (EU) št. 1308/2013 znaša 30 % skupnih upravičenih javnih odhodkov vsake intervencije.

Države članice lahko poleg finančne pomoči Unije in nacionalnega prispevka k stroškom intervencij iz prvega pododstavka odobrijo dodatno nacionalno financiranje. Znesek finančne pomoči Unije, določen v načrtu za NRP za intervencije za ozaveščanje iz člena 29 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ne presega 15 % skupnega zneska finančne pomoči Unije in nacionalnega prispevka, določenega v načrtu za NRP za intervencije v okviru šolske sheme EU iz prvega pododstavka. Znesek finančne pomoči Unije, določen v načrtu za NRP za dobavo in distribucijo proizvodov, ki vsebujejo proste sladkorje ali imajo vsebnost maščob nad 4 %, ne presega 10 % skupnega zneska finančne pomoči Unije in nacionalnega prispevka, določenega v načrtu za NRP za intervencije iz prvega pododstavka.

7. Šolska shema EU ne posega v nobeno ločeno nacionalno šolsko shemo, ki je skladna z zakonodajo Unije. Financiranje Unije se lahko uporabi za razširitev obsega ali povečanje učinkovitosti kakršnih koli obstoječih nacionalnih šolskih shem ali shem za razdeljevanje sadja, zelenjave in mleka v izobraževalnih ustanovah, vendar pa ne nadomesti sredstev za te obstoječe nacionalne sheme, razen v zvezi z razdeljevanjem brezplačnih obrokov za otroke v izobraževalnih ustanovah.

8. Ob upoštevanju skladnosti s členom 20(4) [Nacionalni prispevek k ocenjenim stroškom] minimalni nacionalni prispevek k upravičenim javnim odhodkom intervencij v nekaterih sektorjih iz naslova I, del II, poglavje IIa, Uredbe (EU) št. 1308/2013 znaša 30 % upravičenih javnih odhodkov vsake intervencije. Najvišja stopnja podpore, ki se uporablja za te intervencije, znaša 75 % skupnih upravičenih stroškov posamezne intervencije. Z odstopanjem od prvega in drugega pododstavka je minimalni nacionalni prispevek k upravičenim javnim odhodkom intervencij v čebelarskem sektorju, ki jih izvajajo upravičenci, ki niso organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali opredeljene skupine proizvajalcev, vsaj enak finančni pomoči Unije, dodeljeni za te intervencije. Z odstopanjem od drugega pododstavka se lahko države članice odločijo, da povečajo najvišjo stopnjo podpore na do 95 % skupnih upravičenih stroškov vsake intervencije za intervencije, povezane z generacijsko pomladitvijo, raziskavami in inovacijami, obvladovanjem tveganj ali okoljem in podnebjem, ter za organizacije proizvajalcev, ki prvič izvajajo operativne programe. Z odstopanjem od drugega pododstavka se lahko države članice tudi odločijo, da proizvajalcem nadomestijo izgubo prihodka zaradi izvajanja intervencij iz člena 31, točka (n), Uredbe (EU) št. 1308/2013, tako da krijejo do 100 % zadevne izgube za največ tri leta. Z odstopanjem od drugega pododstavka se lahko države članice odločijo, da povečajo najvišjo stopnjo podpore za intervencije, ki zadevajo umike s trga za namene brezplačne razdelitve, na 100 % za umike s trga, ki ne presežejo 5 % obsega proizvodnje, ki jo trži organizacija proizvajalcev. Obseg proizvodnje se izračuna kot povprečje skupnih količin proizvodov, za katere je organizacija proizvajalcev priznana in ki jih je ta tržila v predhodnih treh letih. Države članice zagotovijo, da nadomestilo, dodeljeno za umike s trga, ne presega tržne cene umaknjenih proizvodov.

9. Ob upoštevanju skladnosti s členom 20(4) je finančna pomoč Unije, ki se odobri priznanim organizacijam proizvajalcev, združenjem organizacij proizvajalcev ali opredeljenim skupinam proizvajalcev, ki izvajajo intervencije v nekaterih sektorjih iz člena 31 Uredbe (EU) št. 1308/2013, omejena na: (a) 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje vsake organizacije proizvajalcev; (b) 4,5 % vrednosti tržne proizvodnje vsakega združenja organizacij proizvajalcev; (c) 5 % vrednosti tržne proizvodnje vsake transnacionalne organizacije proizvajalcev ali vsakega nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev. Te omejitve se lahko povečajo za 0,5 odstotne točke, kadar operativni program zajema eno ali več intervencij, povezanih z generacijsko pomladitvijo, raziskavami in inovacijami, obvladovanjem tveganj ali okoljem in podnebjem, če se znesek, ki presega ustrezni odstotek iz prvega pododstavka, točke (a), (b) ali (c), uporabi izključno za financiranje odhodkov, povezanih z izvajanjem teh intervencij. Države članice v svojih načrtih za NRP določijo pravila v zvezi z izračunom podpore za destilacijo stranskih proizvodov vina, s čimer zagotovijo pravično nadomestilo za destilarne in proizvajalce vina. Če države članice v svojih načrtih za NRP določijo, da so lahko subjekti iz člena 32(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 upravičeni do intervencij v nekaterih sektorjih iz člena 31 navedene uredbe, poleg podpore za izvajanje intervencije zagotovijo tudi podporo za ustanovitev organizacij proizvajalcev v skladu s členom 74 [Sodelovanje]. Finančna pomoč Unije in nacionalni prispevek za vsako intervencijo v nekaterih sektorjih iz člena 31 Uredbe (EU) št. 1308/2013 skupaj ne presegata 100 % dejanskih stroškov intervencije.

10. Podpora za intervencije iz odstavka 1 se lahko zagotovi le pod pogoji iz tega naslova. Vsi zneski v zvezi z letom zahtevka 2027 iz Priloge V k Uredbi (EU) 2021/2115 in zahtevki v zvezi z vrstami intervencij iz člena 42 Uredbe (EU) 2021/215 ter zahtevki v zvezi z uredbama (EU) št. 228/2013 in št. 229/2013 se štejejo za del proračunskih obveznosti za proračunsko leto 2028, kot je določeno v členu 14(1), točka (a). Z odstopanjem od člena 23(7) te uredbe se lahko sklep o financiranju v smislu člena 110 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 sprejme za znesek iz prvega pododstavka, za znesek pa se lahko prevzamejo obveznosti in se izplača pred sprejetjem izvedbenega sklepa iz člena 23(6) te uredbe.

11. Intervencije skupne ribiške politike vključujejo: (a) podporo trajnostnemu ribištvu ter obnovi in ohranjanju vodnih bioloških virov, energetskemu prehodu ribištva in akvakulture ter ukrepom za izboljšanje varnosti; (b) podporo inovacijam za bolj selektivne ribolovne dejavnosti ter ohranjanje, varstvo in obnovo vodne biotske raznovrstnosti in ekosistemov; (c) podporo skupni ureditvi trgov (SUT); (d) podporo ribičem ali proizvajalcem v akvakulturi za nadomestilo gospodarskim subjektom v sektorju ribištva in akvakulture za izpad dohodka ali dodatne stroške ter nadomestilo priznanim organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev, ki skladiščijo ribiške proizvode iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1379/2013, če se ti proizvodi skladiščijo v skladu s členoma 30 in 31 navedene uredbe.

12. Pri določanju zneskov, ki se izplačajo za podporo za intervencije SKP iz člena 35, odstavek 1, točke (a) do [h] ter [j], [k] in [r], ter odstavek 11, se vrednosti izplačil izračunajo brez rezervacije zneskov za reforme.

Predlog spremembe 31

Členi 36–45

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 36 – Posebne zahteve za intervencije SKP
[…]
Člen 37 – Spremljanje kmetijskih virov
[…]
Člen 38 – Krizna plačila kmetom
[…]
Člen 38 – Krizna plačila kmetom
[…]
Člen 39 – Posebno plačilo za bombaž
[…]
Člen 40 – Domača podpora STO
[…]
Člen 41 – Izvajanje Memoranduma o soglasju o oljnicah
[…]
Člen 42 – Področje uporabe in skupne zahteve (podpora manjšim egejskim otokom)
[…]
Člen 43 – Posebni režimi preskrbe (podpora manjšim egejskim otokom)
[…]
Člen 44 – Podpora za lokalne kmetijske proizvode (podpora manjšim egejskim otokom)
[…]
Člen 45 – Kontrole in kazni
[…]

Obrazložitev

Členi se prestavijo v uredbo o SKP.

Predlog spremembe 32

Člen 47 – Posebni režimi preskrbe

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Za preskrbo s proizvodi iz Priloge I k PDEU, ki so v najbolj oddaljenih regijah osnovnega pomena za prehrano ljudi, izdelavo drugih proizvodov ali kot kmetijski vložki, se lahko uvedejo posebni režimi preskrbe.
2. Zadevna država članica na geografski ravni, za katero meni, da je najprimernejša, določi največjo količino posameznega proizvoda iz Priloge I k PDEU, da se količinsko opredelijo letne potrebe po preskrbi najbolj oddaljenih regij. Največja količina proizvodov zajema tudi količine teh proizvodov, ki jih zahtevajo podjetja, ki pakirajo in predelujejo proizvode, namenjene za lokalni trg, za odpremo v druge dele Unije ali za izvoz v tretje države v okviru regionalne trgovine ali v okviru tradicionalnih trgovinskih tokov. Največja količina proizvodov se določi ob upoštevanju zlasti količin teh proizvodov, določenih v napovedi bilance stanja za preskrbo v predhodnem programskem obdobju. Pripravi se lahko ločena napoved bilance stanja za preskrbo, da se zajamejo zahteve podjetij, ki pakirajo in predelujejo proizvode, namenjene za lokalni trg, za odpremo v druge dele Unije ali za izvoz v tretje države v okviru regionalne trgovine ali v okviru tradicionalnih trgovinskih tokov.
3. Carine se ne uporabljajo za neposredni uvoz proizvodov iz tretjih držav v najbolj oddaljene regije, za katere velja posebni režim preskrbe, ki spadajo v največjo količino, določeno v načrtih za NRP v skladu z odstavkom 2. Izdelki, ki so vstopili na carinsko območje Unije v okviru postopkov aktivnega oplemenitenja ali carinskega skladiščenja, se za namene tega člena štejejo za neposredni uvoz iz tretjih držav.
4. Podpora se dodeli za preskrbo najbolj oddaljenih regij s proizvodi Unije, da se zagotovijo posebne potrebe po preskrbi, določene v skladu z odstavkom 2, v smislu cene in kakovosti, hkrati pa se ohrani delež Unije pri preskrbi s temi proizvodi. Za preskrbo s proizvodi, ki so bili deležni ugodnosti posebnih režimov preskrbe v drugi najbolj oddaljeni regiji, se podpora ne dodeli.
5. Do posebnega režima preskrbe so upravičeni samo higiensko neoporečni proizvodi tržne kakovosti. Proizvodi iz tretjih držav zagotavljajo enakovredno jamstvo kot proizvodi, izdelani v skladu z veterinarskimi in fitosanitarnimi standardi v Uniji.
6. Pri izvajanju posebnega režima preskrbe države članice upoštevajo zlasti potrebo po zagotovitvi, da se ne destabilizira ali ovira razvoja obstoječe lokalne proizvodnje, ter zahtevo iz odstavka 6.
7. Države članice izvajajo nadzor z upravnimi in fizičnimi pregledi ter pregledi na kraju samem. Upravni pregledi v zvezi z uvozom, vnosom, izvozom in odpremo proizvodov so izčrpni in obsegajo predvsem navzkrižne preglede s podpornimi dokumenti. Fizični pregledi, ki se izvajajo na zadevnih najbolj oddaljenih regijah pri uvozu ali vstopu proizvodov, zajemajo reprezentativni vzorec, ki znaša vsaj 5 % dovoljenj in potrdil.

Obrazložitev

Ta ukrep, ki je del pravnega reda EU za najbolj oddaljene regije, je treba ponovno vključiti v okvir SKP, natančneje v uredbo o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije, tj. sedanjo Uredbo št. 228/2013.

Predlog spremembe 33

Člen 47 – Posebni režimi preskrbe

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Države članice lahko v okviru programov iz naslova III te uredbe izvajajo podporne ukrepe za proizvodnjo, predelavo, trženje in prevoz surovih in predelanih kmetijskih proizvodov v najbolj oddaljenih regijah, ki dopolnjujejo že obstoječe ukrepe iz Uredbe (EU) št. 228/2013.

Obrazložitev

Če bi program POSEI ostal instrument zunaj načrtov za NRP, bi omogočili vključitev novih ukrepov za podporo kmetijstva v najbolj oddaljenih regijah, poleg že sedanjih ukrepov.

Predlog spremembe 34

Člen 48 – Podpora za lokalne kmetijske in ribiške proizvode ter proizvode iz akvakulture

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Vsaka zadevna država članica v skladu z merili, določenimi glede na odstavek 7 tega člena, za vsako najbolj oddaljeno regijo določi seznam kmetijskih in ribiških proizvodov ter proizvodov iz akvakulture in količino teh proizvodov, ki so upravičeni do nadomestila za dodatne stroške, ki jih imajo gospodarski subjekti.

1. Vsaka zadevna država članica v skladu z merili, določenimi glede na odstavek 7 tega člena, za vsako najbolj oddaljeno regijo določi seznam ribiških proizvodov ter proizvodov iz akvakulture in količino teh proizvodov, ki so upravičeni do nadomestila za dodatne stroške, ki jih imajo gospodarski subjekti.

2. Seznam iz odstavka 1 vsebuje vsaj naslednje elemente:

(a)	opis predvidenih intervencij;

(a)	opis predvidenih intervencij;

(b)	seznam pomoči, ki predstavlja intervencije dohodkovne podpore v skladu s členom 35(1);

(c)	znesek pomoči za posamezno intervencijo in predviden znesek za vsak ukrep za doseganje enega ali več ciljev posameznega programa.

(b)	znesek pomoči za posamezno intervencijo in predviden znesek za vsak ukrep za doseganje enega ali več ciljev posameznega programa.

3. Intervencije lahko vključujejo podporo za proizvodnjo, predelavo, trženje in prevoz surovih in predelanih kmetijskih in ribiških proizvodov ter proizvodov iz akvakulture v najbolj oddaljenih regijah. Države članice pri pripravi seznamov in določitvi količin iz odstavka 1 upoštevajo vse ustrezne dejavnike, zlasti dodatne stroške, ki jih imajo gospodarski subjekti v najbolj oddaljenih regijah, in potrebo po zagotovitvi, da je nadomestilo združljivo in skladno s pravili skupne kmetijske in ribiške politike.

Intervencije lahko vključujejo podporo za proizvodnjo, predelavo, trženje in prevoz surovih in predelanih ribiških proizvodov ter proizvodov iz akvakulture v najbolj oddaljenih regijah. Države članice pri pripravi seznamov in določitvi količin iz odstavka 1 upoštevajo vse ustrezne dejavnike, zlasti dodatne stroške, ki jih imajo gospodarski subjekti v najbolj oddaljenih regijah, in potrebo po zagotovitvi, da je nadomestilo združljivo in skladno s pravili skupne kmetijske in ribiške politike.

4. Države članice poskrbijo za pravično porazdelitev plačil. Države članice lahko omejijo znesek podpore, ki se dodeli upravičencu v danem koledarskem letu, ali uporabijo degresivna plačila.

5. Nadomestilo se ne odobri za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture, ki:

4.	Nadomestilo se ne odobri za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture, ki:

(a)	so jih ulovila plovila tretjih držav, razen ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo Venezuele in opravljajo ribolovne dejavnosti v vodah Unije v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1565(37);

(a)	so jih ulovila plovila tretjih držav, razen ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo Venezuele in opravljajo ribolovne dejavnosti v vodah Unije v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1565(37);

(b)	so jih ulovila ribiška plovila Unije, ki niso registrirana v pristanišču ene od najbolj oddaljenih regij;

(b)	so jih ulovila ribiška plovila Unije, ki niso registrirana v pristanišču ene od najbolj oddaljenih regij;

(c)	so uvoženi iz tretjih držav.

(c)	so uvoženi iz tretjih držav.

6. Odstavek 5 , točka (b) se ne uporablja, če obstoječe zmogljivosti predelovalne industrije v zadevni najbolj oddaljeni regiji presegajo količino dobavljenih surovin.

5. Odstavek 4 , točka (b) se ne uporablja, če obstoječe zmogljivosti predelovalne industrije v zadevni najbolj oddaljeni regiji presegajo količino dobavljenih surovin.

7. Na Komisijo se v skladu s členoma 86 in 87 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, da se uredba dopolni z določitvijo merila za izračun dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi posebnih značilnosti zadevnih regij.

6. Na Komisijo se v skladu s členoma 86 in 87 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, da se uredba dopolni z določitvijo merila za izračun dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi posebnih značilnosti zadevnih regij.

Obrazložitev

V skladu s prejšnjim predlogom spremembe se črtajo sklicevanja na kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah, ki bi jih bilo treba spet vključiti v okvir SKP, natančneje v uredbo o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije, tj. Uredbo št. 228/2013 (uredba POSEI).

Predlog spremembe 35

Člen 49 – Organi, pristojni za načrt, dodata se nova odstavka 2 in 3 (za odstavkom 1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Za namene člena 63(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 vsaka država članica za načrt določi enega ali več organov upravljanja, eno ali več plačilnih agencij in enega ali več revizijskih organov. Določeni organi izpolnjujejo ustrezne ključne zahteve iz Priloge IV k tej uredbi. Vsi organi, določeni za namene tega člena, imajo možnost izmenjave informacij s Komisijo.

2. V državah članicah, v katerih imajo podnacionalni organi zakonodajne, upravne ali finančne pristojnosti v zvezi z načrti za NRP, države članice imenujejo pristojne podnacionalne organe za organe upravljanja za ustrezna regionalna ali teritorialna poglavja. Ti podnacionalni organi upravljanja so v skladu s to uredbo odgovorni za pripravo, izvajanje, spremljanje in pregled svojih regionalnih ali teritorialnih poglavij.

3. Pri imenovanju organov v skladu s tem členom se zagotovi popolna skladnost s členom XXX – Ocena upravljanja na več ravneh. Država članica zlasti poskrbi, da so podnacionalni organi upravljanja, imenovani v skladu z odstavkom 2, sistematično vključeni v:

(a)	pripravo načrta za NRP, vključno s teritorialno analizo, modelom upravljanja in dodeljevanjem virov;

(b)	vse spremembe načrta za NRP, vključno z vmesnim pregledom v skladu s členom 25;

(c)	načrtovanje ali ponovno načrtovanje zneska prožnosti iz člena 2;

(d)	oblikovanje in prilagoditev mejnikov in ciljev na regionalni ravni v skladu s členom 22;

(e)	upravljanje in spremljanje;

(f)	predložitev zahtevkov za plačilo;

(g)

revizijo.

Kadar je načrt sestavljen iz regionalnih ali teritorialnih poglavij v skladu s členom 21(2), so ustrezni (regionalni) organi upravljanja, pristojni za njihovo zasnovo, načrtovanje, upravljanje in izvajanje, vključno z revizijo in zahtevki za plačilo, odgovorni za neposredno sodelovanje s Komisijo.

2. Kadar država članica v programskem obdobju 2021–2027 izvajanje načrta zaupa organom, pristojnim za izvajanje kohezijske politike, SKP ali Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, in Komisija na podlagi vseh razpoložljivih rezultatov revizij ni podvomila v uspešno delovanje teh organov, se šteje, da ti organi izpolnjujejo ključne zahteve.

4. Kadar država članica v programskem obdobju 2021–2027 izvajanje načrta zaupa organom, pristojnim za izvajanje kohezijske politike, SKP ali Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, in Komisija na podlagi vseh razpoložljivih rezultatov revizij ni podvomila v uspešno delovanje teh organov, se šteje, da ti organi izpolnjujejo ključne zahteve.

Obrazložitev

Uvedba pravne jasnosti v zvezi s podnacionalnimi organi upravljanja, ki so imenovani za organe, pristojne za svoja regionalna poglavja in vse z njimi povezane naloge, in okrepitev predloga predsednice Evropske komisije, naj regionalni organi upravljanja neposredno sodelujejo s Komisijo.

Predlog spremembe 36

Člen 51 – Naloge organa upravljanja

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Organ upravljanja je odgovoren za upravljanje načrta ali dela načrta z namenom uresničitve njegovih ciljev. Njegove naloge so:

(a)	izbira operacij z namenom čim večjega prispevka načrta k uresničevanju ciljev Sklada, opredeljenih na ravni njegovih poglavij in ukrepov, z določitvijo in uporabo meril in postopkov, ki so nediskriminatorni in pregledni;

(a)	izbira operacij z namenom čim večjega prispevka načrta k uresničevanju ciljev Sklada, opredeljenih na ravni njegovih poglavij in ukrepov, z določitvijo in uporabo meril in postopkov, ki so nediskriminatorni in pregledni;

(b)	izvajanje upravljalnih preverjanj za zagotovitev doseganja mejnikov in ciljev, določenih v načrtu, ter učinkovite uporabe sredstev v skladu z veljavnim pravom; za namene priprave izjave o upravljanju se od organa upravljanja ne pričakuje, da preveri osnovne stroške operacij;

(b)	izbira in opredelitev kvalitativnih mejnikov in kvantitativnih ciljev ter ustreznih okvirnih rokov za njihovo uresničitev in izbranih kazalnikov učinka;

(c)	izvajanje upravljalnih preverjanj za zagotovitev doseganja mejnikov in ciljev, določenih v načrtu, ter učinkovite uporabe sredstev v skladu z veljavnim pravom; za namene priprave izjave o upravljanju se od organa upravljanja ne pričakuje, da preveri osnovne stroške operacij;

(d)	predložitev zahtevkov za plačilo Komisiji v skladu s členom 65;

Obrazložitev

Regionalni organi upravljanja bi morali biti odgovorni za vse vidike, vključno z opredeljevanjem kvalitativnih mejnikov in kvantitativnih ciljev, ter za predložitev zahtevkov za plačilo Komisiji.

Predlog spremembe 37

Člen 53 – Naloge revizijskega organa

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
4. Od revizijskega organa se ne pričakuje, da bo za namene svojega dela preveril osnovne stroške operacij.	4. Revizijski organ ne preverja osnovnih stroškov operacij za namene svojega dela .

Obrazložitev

To je predlog za poenostavitev in za to, da bi bile revizije in nadzor osredotočeni samo na doseganje mejnikov in ciljev, ne pa da bi se zahtevale dodatne utemeljitve stroškov, ki bi povzročale nepotrebno upravno breme.

Predlog spremembe 38

Člen 54 – Odbor za spremljanje in usklajevalni odbor

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Vsaka država članica ustanovi enega ali več odborov za spremljanje poglavij načrta za NRP , kot je ustrezno glede na zadevno poglavje . Zajeta so vsa poglavja načrta. Isti odbor za spremljanje lahko pokriva več kot eno poglavje.	1. Vsaka država članica za vsako poglavje načrta za NRP ustanovi odbor za spremljanje . Zajeta so vsa poglavja načrta. Isti odbor za spremljanje lahko pokriva več kot eno poglavje.

Obrazložitev

Predlog za poenostavitev.

Predlog spremembe 39

Člen 55 – Sestava odbora za spremljanje

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Vsaka država članica v javnem postopku ter na podlagi objektivnih in preglednih meril določi sestavo in velikost odbora za spremljanje, pri čemer zagotovi uravnoteženo zastopanost ustreznih organov države članice in posredniških organov ter predstavnikov partnerjev iz člena 6 [Partnerstvo]. Število takih partnerjev je enako ali večje od števila članov, ki pripadajo organom držav članic ali posredniškim organom.	1. Vsaka država članica v javnem postopku ter na podlagi objektivnih in preglednih meril določi sestavo in velikost odbora za spremljanje, pri čemer zagotovi uravnoteženo zastopanost ustreznih organov države članice in posredniških organov ter predstavnikov partnerjev iz člena 6 [Partnerstvo]. Število takih partnerjev je enako ali večje od števila članov, ki pripadajo organom držav članic ali posredniškim organom. Pri sestavi odbora za spremljanje se upoštevajo poglavje ali poglavja načrta, za katera je pristojen odbor za spremljanje. Sestava in velikost odbora za spremljanje omogočata odboru, da učinkovito in uspešno opravlja svoje delo. Vsak član odbora za spremljanje ima en glas. Kadar so regije organi upravljanja regionalnih poglavij, imajo lasten odbor za spremljanje in neposredno sodelujejo z Evropsko komisijo. Država članica objavi in letno dopolnjuje seznam članov odbora za spremljanje na spletnem mestu iz člena 64.
Pri sestavi odbora za spremljanje se upoštevajo poglavje ali poglavja načrta, za katera je pristojen odbor za spremljanje. Sestava in velikost odbora za spremljanje omogočata odboru, da učinkovito in uspešno opravlja svoje delo. Vsak član odbora za spremljanje ima en glas. Država članica objavi in letno dopolnjuje seznam članov odbora za spremljanje na spletnem mestu iz člena 64.

Obrazložitev

Regionalni organi upravljanja bi morali biti pristojni za vse vidike odgovornosti organov upravljanja.

Predlog spremembe 40

Člen 55 – Sestava odbora za spremljanje

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Vsaka država članica v javnem postopku ter na podlagi objektivnih in preglednih meril določi sestavo in velikost odbora za spremljanje, pri čemer zagotovi uravnoteženo zastopanost ustreznih organov države članice in posredniških organov ter predstavnikov partnerjev iz člena 6 [Partnerstvo]. Število takih partnerjev je enako ali večje od števila članov, ki pripadajo organom držav članic ali posredniškim organom. Pri sestavi odbora za spremljanje se upoštevajo poglavje ali poglavja načrta, za katera je pristojen odbor za spremljanje. Sestava in velikost odbora za spremljanje omogočata odboru, da učinkovito in uspešno opravlja svoje delo. Vsak član odbora za spremljanje ima en glas. Država članica objavi in letno dopolnjuje seznam članov odbora za spremljanje na spletnem mestu iz člena 64.	1. Vsaka država članica v javnem postopku ter na podlagi objektivnih in preglednih meril določi sestavo in velikost odbora za spremljanje, pri čemer zagotovi uravnoteženo zastopanost ustreznih organov države članice in posredniških organov ter predstavnikov partnerjev iz člena 6 [Partnerstvo]. Število takih partnerjev je enako ali večje od števila članov, ki pripadajo organom držav članic ali posredniškim organom. Pri sestavi odbora za spremljanje se upoštevajo poglavje ali poglavja načrta, za katera je pristojen odbor za spremljanje. Sestava in velikost odbora za spremljanje omogočata odboru, da učinkovito in uspešno opravlja svoje delo. Vsak član odbora za spremljanje ima en glas.
	Država članica objavi in letno dopolnjuje seznam članov odbora za spremljanje na spletnem mestu iz člena 64.
	Vsaka država članica zagotovi uravnoteženo zastopanost svojih ustreznih organov, vključno z regionalnimi in lokalnimi organi.
	Vsak član odbora za spremljanje ima en glas. Rezultati glasovanja se objavijo na spletnem mestu iz člena 64(1).

Obrazložitev

Vključitev predloga predsednice Evropske komisije o povečanju preglednosti in omembi lokalnih in regionalnih organov.

Predlog spremembe 41

Člen 57 – Evropska in nacionalna mreža SKP

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Vsaka država članica najpozneje 12 mesecev po tem, ko Komisija odobri načrt, vzpostavi in podpira nacionalno mrežo za SKP (v nadaljnjem besedilu: nacionalna mreža SKP) za mreženje organizacij in uprav, svetovalcev, raziskovalcev in drugih akterjev s področja inovacij ter kmetijstva in razvoja podeželja na nacionalni ravni. Nacionalne mreže SKP gradijo na obstoječih izkušnjah mreženja in praksah v državah članicah.

2. Komisija vzpostavi evropsko mrežo za skupno kmetijsko politiko (v nadaljnjem besedilu: evropska mreža SKP) za povezovanje nacionalnih mrež, organizacij in organov na področju kmetijstva in razvoja podeželja na ravni Unije.

1. Cilji nacionalnih in evropskih mrež SKP so:

(a)	vključitev deležnikov v oblikovanje in izvajanje intervencij SKP iz načrta za NRP;

(b)	podpora upravam držav članic pri izvajanju intervencij SKP;

(c)	izboljšanje kakovosti načrtov za NRP in zlasti njihovih ukrepov v zvezi s kmetijstvom ter širjenje rezultatov;

(d)	spodbujanje inovacij, vzajemnega učenja in izmenjave znanja;

(e)	krepitev zmogljivosti za spremljanje in ocenjevanje;

(f)	širjenje informacij o SKP in možnostih financiranja;

(g)	prispevek k nadaljnjemu razvoju SKP.

2. Za doseganje ciljev iz odstavka 6 mreže:

(a)	zbirajo, analizirajo in širijo informacije o dobrih praksah v zvezi s SKP ter analizo razvoja kmetijstva in podeželja;

(b)	krepijo zmogljivosti uprav držav članic in drugih akterjev, vključenih v izvajanje, spremljanje in vrednotenje nacionalnega načrta za NRP v zvezi s SKP;

(c)	olajšujejo izmenjave, vzajemno učenje in mreženje, po potrebi tudi izmenjave z mrežami v tretjih državah;

(d)	podpirajo mreženje financiranih projektov sodelovanja, kot so lokalne akcijske skupine v skladu s členom 77 [LEADER], operativne skupine EIP-AGRI iz člena 19 Uredbe (EU) 202X/XXXX [uredba o SKP], in spodbujajo povezave z drugimi strategijami, ki jih financira Unija.

Evropska mreža SKP in nacionalne mreže SKP sodelujejo in izvajajo skupne dejavnosti pri doseganju ciljev iz odstavka 3. Evropska mreža SKP uporablja posebno vizualno podobo.

Obrazložitev

Ta člen se prestavi v uredbo o SKP.

Predlog spremembe 42

Člen 58 – Odgovornosti držav članic

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije in za zagotovitev, da je uporaba sredstev pri izvajanju načrtov skladna z veljavnim pravom, vključno s pravili o javnem naročanju in državni pomoči, ki se uporabljajo. Zlasti zagotovijo preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti ter poročanje o njih, vključno z goljufijami, korupcijo in nasprotji interesov.

2. Za namene odstavka 1 države članice:

2. Za namene odstavka 1 države članice in/ali njihovi organi upravljanja :

(a)	vzpostavijo uspešne in učinkovite upravljavske in kontrolne sisteme za svoje načrte v skladu s ključnimi zahtevami iz Priloge IV ter zagotovijo njihovo pravilno delovanje v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

(a)	vzpostavijo uspešne in učinkovite upravljavske in kontrolne sisteme za svoje načrte in/ali poglavja v skladu s ključnimi zahtevami iz Priloge IV ter zagotovijo njihovo pravilno delovanje v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

Obrazložitev

Regionalni organi upravljanja bi morali biti pristojni za vse vidike odgovornosti organov upravljanja. Upravljavski in kontrolni sistemi bi se lahko razvijali na ravni posameznih poglavij in ne nujno na ravni načrta.

Predlog spremembe 43

Člen 61 – Pristop enotne revizije

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
4. Komisija in revizijski organ se lahko odločita, da ne bosta revidirala mejnikov in ciljev v katerem koli letu, v katerem jih je že revidiralo Evropsko računsko sodišče.	4. Komisija in revizijski organ ne revidirata mejnikov in ciljev v katerem koli letu, v katerem jih je že revidiralo Evropsko računsko sodišče.

Obrazložitev

Predlog za poenostavitev.

Predlog spremembe 44

Člen 62 – Kontrolni sistem za odgovorno gospodarjenje s kmetijami in skupno ribiško politiko

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Države članice v okviru kontrol iz člena 58 [Odgovornosti držav članic] preverijo, ali upravičenci izpolnjujejo zahteve glede odgovornega gospodarjenja s kmetijo iz člena 3 Uredbe (EU) 202X/XXXX [uredba o SKP] in člena XX, odstavek XX, Uredbe (EU) 202X/XXXX [uredba o SRP].

Kadar površina, upravičena do podpore iz prvega pododstavka, kot je prijavljena v geoprostorski vlogi iz člena 70 [IAKS], ne presega 10 hektarjev, so upravičenci izvzeti iz kontrole in sankcij v skladu s tem členom.

Kadar je bil upravičenec v zvezi z vlogo za pomoč ali zahtevkom za plačilo izbran za pregled na kraju samem, države članice, kolikor je to mogoče in ob upoštevanju s tem povezanih tveganj, tega upravičenca ne izberejo za naknadni pregled in kontrolni vzorec za navedeno leto, razen kadar okoliščine zahtevajo več kot en pregled na kraju samem, da se zagotovi učinkovita zaščita finančnih interesov Unije. Ta določba ne znižuje ravni pregledov.

2. Države članice uporabljajo svoj kontrolni sistem in sistem izvrševanja na področjih podnebja in okolja, javnega zdravja, zdravja rastlin in dobrobiti živali, socialne in delovne zakonodaje, veljavnih delovnih standardov ter ribištva in akvakulture za zagotavljanje, da upravičenci do podpore izpolnjujejo zahteve iz prvega odstavka.

3. Organ upravljanja ali plačilno agencijo se, kadar je ustrezno, vsaj enkrat letno uradno obvesti o primerih neskladnosti, kadar so bile v zvezi s tem sprejete izvršljive odločitve v okviru veljavnih kontrolnih sistemov in sistemov izvrševanja iz odstavka 2. V to uradno obvestilo se vključi ocena in razvrstitev resnosti, obsega, trajnosti ali ponavljanja in namernosti zadevne neskladnosti.

4. Upravne sankcije iz odstavka 5 se uporabljajo za neskladnost z zahtevami glede odgovornega gospodarjenja s kmetijo iz člena 3 Uredbe XX [SKP, odgovorno gospodarjenje s kmetijo] samo, kadar je ta neskladnost posledica dejanja ali opustitve dejanja, za katero je neposredno odgovoren zadevni upravičenec, in če je izpolnjen eden ali oba naslednja pogoja:

(a)	neskladnost je povezana s kmetijsko dejavnostjo upravičenca, kot so jo države članice opredelile v svojih načrtih za NRP v skladu s členom 4, točka 21, točka (a) [okvirna opredelitev kmetijske dejavnosti];

(b)	neskladnost zadeva kmetijsko gospodarstvo, kot je opredeljeno v členu 4, točka 15 [Opredelitve pojmov – kmetijsko gospodarstvo], ali druge površine, ki jih upravlja upravičenec in so na ozemlju iste države članice.

Če pa se neskladnost nanaša na gozdne površine, se sankcije iz odstavka 5 ne uporabijo, kadar se za zadevno območje ne zaprosi za podporo.

5. Države članice vzpostavijo sistem upravnih sankcij, ki se uporablja za upravičence iz odstavka 4, ki kadar koli v zadevnem koledarskem letu ne izpolnjujejo zahtev glede odgovornega gospodarjenja s kmetijo.

Sankcije zajemajo zmanjšanje ali izključitev skupnega zneska plačil v okviru ukrepov, navedenih v členu 35(1), točke (a) do (f) ter (o) in (p), Uredbe (EU) 202X/XXXX [uredba o SKP], v kolikor zadevajo podporo za lokalne kmetijske proizvode, ki je bila ali bo odobrena zadevnemu upravičencu v zvezi z vlogami za pomoč, ki jih je upravičenec vložil ali jih bo vložil v koledarskem letu ugotovitve neskladnosti. Sankcije se izračunajo na podlagi plačil, ki so bila ali bodo odobrena v koledarskem letu, v katerem je prišlo do neskladnosti. Kadar pa ni mogoče določiti koledarskega leta, v katerem je prišlo do neskladnosti, se zmanjšanja ali izključitve izračunajo na podlagi plačil, ki so bila ali bodo odobrena v koledarskem letu ugotovitve neskladnosti.

Pri izračunu teh sankcij se upoštevajo resnost, obseg, trajnost ali ponavljanje in namernost ugotovljene neskladnosti v skladu z oceno iz odstavka 3. Pri izračunu sankcije iz prvega pododstavka se upošteva sankcija, naložena v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se izvajajo pravni akti iz Priloge I, dela A in B, k Uredbi XX [SKP] za isto dejanje ali opustitev dejanja s strani kmeta ali drugega upravičenca. Odhodki, ki so bili zmanjšani zaradi uporabe sankcije, se štejejo za zakonite in pravilne. Zmanjšanje praviloma znaša 3 % skupnega zneska plačil. V primeru namerne neskladnosti zmanjšanje praviloma znaša vsaj 15 % zneska navedenih plačil.

Države članice zagotovijo, da se upravna sankcija ne naloži, če:

(a)	do neskladnosti pride zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin;

(b)	do neskladnosti pride zaradi ukaza javnega organa.

6. V primeru neskladnosti s členom XX Uredbe (EU) XX [skupna ribiška politika] se podpora, izplačana upravičencu, izterja, vloga za podporo, ki jo vloži upravičenec, pa je nedopustna za obdobje, določeno v skladu z odstavkom 8 tega člena, če zadevni pristojni organ s končno odločitvijo ugotovi, da je upravičenec storil goljufijo.

7. Kadar pride do primera iz člena XX Uredbe (EU) XX [skupna ribiška politika] v obdobju od predložitve vloge do pet let po končnem plačilu, se podpora, izplačana upravičencu, izterja. Izterjava je sorazmerna z naravo, resnostjo, trajanjem in ponavljanjem resnih kršitev ali kaznivih dejanj s strani zadevnega upravičenca ter pomembnostjo podpore za gospodarsko dejavnost tega upravičenca.

8. Da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji med državami članicami ter učinkovitost, sorazmernost in odvračilni učinek sankcij iz odstavka 5 ter izterjave in nedopustnost iz člena XX Uredbe (EU) XX [skupna ribiška politika] ter odstavkov 6 in 7 tega člena, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 86 za dopolnitev te uredbe s:

(a)	podrobnimi pravili o uporabi in izračunu sankcij;

(b)	opredelitvijo praga, ki sproži nedopustnost, in obdobja nedopustnosti ter ureditvami za izterjavo dodeljene podpore, vključno s pragovi, ki jo sprožijo.

Obrazložitev

Ta člen se prestavi v uredbo o SKP in uredbo o skupni ribiški politiki.

Predlog spremembe 45

Člen 64 – Preglednost, dodajo se novi odstavki 4, 5 in 6 (za odstavkom 3)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	[…]
3. Država članica pred objavo v skladu z odstavkom 2 obvesti upravičence in od njih zahteva, da prejemnike, končne prejemnike, izvajalce in podizvajalce obvestijo, da bodo podatki objavljeni.	3. Država članica pred objavo v skladu z odstavkom 2 obvesti upravičence in od njih zahteva, da prejemnike, končne prejemnike, izvajalce in podizvajalce obvestijo, da bodo podatki objavljeni.
	4 . Poleg obveznosti iz odstavkov 1 in 2 države članice poskrbijo za jasno, dostopno in proaktivno komuniciranje o učinku in dosežkih ukrepov kohezijske politike, ki se izvajajo v okviru načrta za NRP. V tem komuniciranju so izpostavljeni teritorialni rezultati, izboljšave upravljanja, prispevki k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji ter dodana vrednost, ustvarjena na regionalni in lokalni ravni.
	5. Dejavnosti komuniciranja iz odstavka 3 se oblikujejo in izvajajo v tesnem sodelovanju z regionalnimi organi upravljanja in drugimi organi, imenovanimi v skladu s členom 49, da se poskrbi za ustrezno predstavitev dosežkov na regionalni in lokalni ravni. Države članice za komuniciranje z državljani, deležniki in lokalnimi skupnostmi uporabljajo digitalna orodja, platforme odprtih podatkov in ciljno usmerjene teritorialne komunikacijske kanale.
	6. Obveznosti iz odstavkov 3 in 4 dopolnjujejo zahteve iz člena 18 uredbe o okviru smotrnosti in zagotavljajo, da se pri komuniciranju o učinku in dosežkih kohezijske politike upoštevajo zahteve za spremljanje uspešnosti in teritorialna razsežnost načrtov za NRP.
4. Komisija objavi podatke iz odstavka 2 tega člena na centraliziranem spletnem mestu iz člena 12 [Enotni portal] Uredbe [uredba o okviru smotrnosti]. […]	7 . Komisija objavi podatke iz odstavka 2 tega člena na centraliziranem spletnem mestu iz člena 12 [Enotni portal] Uredbe [uredba o okviru smotrnosti].
Za namene prvega pododstavka Komisija objavi delež prispevka Unije v zneskih iz člena 63 [Zbiranje in beleženje podatkov]. Prispevek Unije se določi tako, da se zneski iz člena 63 [Zbiranje in beleženje podatkov] pomnožijo s stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja za povezano poglavje načrta. Zneski v valuti, ki ni euro, se pretvorijo v eure z uporabo mesečnega računovodskega deviznega tečaja iz člena 19(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. […]	Za namene prvega pododstavka Komisija objavi delež prispevka Unije v zneskih iz člena 63 [Zbiranje in beleženje podatkov]. Prispevek Unije se določi tako, da se zneski iz člena 63 [Zbiranje in beleženje podatkov] pomnožijo s stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja za povezano poglavje načrta. Zneski v valuti, ki ni euro, se pretvorijo v eure z uporabo mesečnega računovodskega deviznega tečaja iz člena 19(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. […]

Obrazložitev

Predlog dodatnih zahtev za komuniciranje in obveščanje o specifičnem učinku in dosežkih kohezijske politike, ki presegajo zahteve iz člena 18 uredbe o okviru smotrnosti.

Predlog spremembe 46

Člen 65 – Predložitev in ocena zahtevkov za plačilo, doda se nov odstavek 5 (za odstavkom 4)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
[…]	[…]
4. Države članice zahtevke za plačilo predložijo Komisiji v skladu s predlogo iz Priloge XI največ šestkrat letno do 31. oktobra.	4. Države članice zahtevke za plačilo predložijo Komisiji v skladu s predlogo iz Priloge XI največ šestkrat letno do 31. oktobra.
	5 . Države članice v predloženih zahtevkih za plačilo za ukrepe, ki se izvajajo v okviru regionalnih in teritorialnih poglavij, prikažejo napredek pri doseganju mejnikov in ciljev, določenih na regionalni ravni v skladu s členom 22. Pri tem predstavijo tako kvantitativne kazalnike kot kvalitativne faze izvajanja, ki ustrezajo regionalnemu upravljanju, institucionalni zmogljivosti, usklajevanju na več ravneh in dolgoročnemu teritorialnemu razvoju.
	Regionalni organi upravljanja, imenovani v skladu s členom 49, nacionalnemu usklajevalnemu organu predložijo potrebne dokaze in dokumentacijo, s katerimi dokažejo doseganje regionalnih mejnikov in kvalitativnega napredka. Država članica poskrbi, da so ti prispevki ustrezno upoštevani v zahtevku za plačilo, predloženem Komisiji.
5. Zahtevki za plačilo niso sprejemljivi, če zadnji zapadli sveženj zagotovil še ni bil predložen v skladu s členom 59 [Letni sveženj zagotovil] in dokler ni predložen.	6. Zahtevki za plačilo niso sprejemljivi, če zadnji zapadli sveženj zagotovil še ni bil predložen v skladu s členom 59 [Letni sveženj zagotovil] in dokler ni predložen.

Obrazložitev

Vključitev prejšnjih predlogov sprememb v zvezi z mejniki in cilji na regionalni ravni.

Predlog spremembe 47

Člen 70 – Integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Vsaka država članica vzpostavi in upravlja integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu: integrirani sistem). Uporablja se za intervencije iz člena 35(1), točke (a) do (g).

1. Integrirani sistem se v potrebnem obsegu uporablja tudi za upravljanje [odgovornega gospodarjenja s kmetijo] iz člena XX Uredbe XX [SKP] in v vseh ustreznih primerih za ukrepe iz naslova VI [Določbe o podpori najbolj oddaljenim regijam].

2. Integrirani sistem obsega naslednje elemente:

(a)	sistem za spremljanje kmetijstva (AMS): AMS je postopek rednega in sistematičnega opazovanja, sledenja in ocenjevanja kmetijskih dejavnosti in praks s tehnološkimi sredstvi, vključno s podatki satelitov Sentinels programa Copernicus;

(b)	sistem za geoprostorske vloge in vloge za živali (GSA): GSA je digitalno orodje za vloge, s katerim lahko upravičenec prijavi kmetijske dejavnosti in prakse kmetijskega gospodarstva;

(c)	identifikacijski sistem za zemljišča (LPIS);

(d)	sistem za označevanje in registracijo živali;

(e)	sistem za identifikacijo upravičencev do intervencij iz odstavkov 1 in 2;

(f)

sistem kontrol in sankcij. Države članice vsako leto izvedejo upravne preglede vlog za pomoč in zahtevkov za plačilo, da preverijo zakonitost in pravilnost. Ti pregledi se dopolnijo s pregledi na kraju samem, ki se lahko izvajajo na daljavo z uporabo tehnologije. Vendar se države članice lahko odločijo, da pregledov na kraju samem ne bodo izvajale, kadar se pogoji za upravičenost ukrepov spremljajo v okviru sistema za spremljanje kmetijstva iz točke (a) tega člena.

3. Države članice letno ocenijo kakovost elementov integriranega sistema iz členov 3, točke (a), (b) in (c), v skladu z metodologijo, določeno na ravni Unije. Kadar ocena pokaže pomanjkljivosti v elementih integriranega sistema, države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti ali pa, če tega ne storijo, Komisija od njih zahteva, da pripravijo kažipot s časovnim načrtom za izvedbo preostalih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti.

Poročilo o oceni in, kadar je ustrezno, ukrepi za odpravo pomanjkljivosti ter časovni načrt za njihovo izvedbo se Komisiji predložijo do 15. februarja po zadevnem koledarskem letu.

4. Komisija organom, pristojnim za sistem za spremljanje kmetijstva, ali izvajalcem storitev, ki jih ti organi pooblastijo, da jih zastopajo, brezplačno zagotavlja satelitske podatke, potrebne za sistem za spremljanje kmetijstva. Za namene ocene kakovosti integriranega sistema iz odstavka 4 jim Komisija brezplačno zagotovi potrebne posnetke zelo visoke ločljivosti. Komisija ostane lastnica satelitskih podatkov in posnetkov.

6. Države članice brez poseganja v njihove odgovornosti za izvajanje in uporabo integriranega sistema vzpostavijo evropski sistem za spremljanje zemljišč. Sistem kmetom zagotavlja informacije v podporo trajnostnemu upravljanju njihovih kmetijskih gospodarstev. Poleg tega zagotavlja podatke za razvoj in spremljanje politike SKP ter spodbuja izmenjavo podatkov o trajnostnosti kmetij.

6. Evropski sistem za spremljanje zemljišč vsebuje vsaj podatke, povezane z elementi integriranega sistema iz odstavka 3, in kadar je ustrezno, podatke, ki jih kmetje delijo z javnimi organi v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 202X/XXXX [uredba o SKP]. Države članice lahko zagotovijo dodatne storitve za izboljšanje evropskega sistema za spremljanje zemljišč z drugimi viri informacij v korist kmetov.

7. Kadar je to potrebno za zagotovitev učinkovitega, doslednega in nediskriminatornega izvajanja integriranega sistema iz tega poglavja, ki ščiti finančne interese Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 za dopolnitev te uredbe s:

(a)	pravili o metodologiji, določeni na ravni Unije, za letno oceno kakovosti elementov integriranega sistema iz odstavka 3, točke (a), (b) in (c);

(b)	pravili o LPIS iz odstavka 3, točka (c).

8. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)	obliki, vsebini in ureditvah predložitve Komisiji ali zagotavljanju dostopa Komisije za:

(i)	poročila o oceni iz odstavka 4;

(ii)	ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, ki jih sprejmejo države članice;

(b)	osnovnih značilnostih in pravilih o:

(i)

AMS;

(ii)

GSA;

(iii)

LPIS;

(iv)	evropskem sistemu za spremljanje zemljišč.

9. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(3) te uredbe [Postopek v odboru, Postopek pregleda].

Obrazložitev

Ta člen se prestavi v uredbo o SKP.

Predlog spremembe 48

Nov člen za členom 76 – Podpora lokalnim inovacijam in pametni specializaciji

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	1. Države članice v okviru prizadevanj EU za spodbujanje konkurenčnosti in zmanjševanje inovacijskega razkoraka v evropskih regijah podpirajo lokalne inovacije s prenovljenimi strategijami pametne specializacije, razvitimi na najustreznejši ravni in usmerjenimi v preobrazbo.
	2. Podpora bi morala vključevati naložbe v inovacijsko infrastrukturo, spodbujanje učinkovitega delovanja četverne vijačnice in razvoj celostnih strategij za izboljšanje regionalne inovacijske uspešnosti za dosego družbenih ciljev. Evropska komisija bi morala podpirati ustvarjanje evropskih vrednostnih verig, ki temeljijo na teh strategijah pametne specializacije in optimizaciji regionalnih inovacijskih ekosistemov.
	3. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti spodbujanju teritorialne preobrazbe, ki temelji na inovacijah, ter prednostne naloge EU povezati z namenskim instrumentom Evropskega sklada za konkurenčnost.

Obrazložitev

Uvedba možnosti podpore lokalnim inovacijam na podlagi strategij S3 in povezave z Evropskim skladom za konkurenčnost.

Predlog spremembe 49

Nov člen za členom 76 – Teritorialne strategije za pravični prehod

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	1. Države članice skupaj z ustreznimi lokalnimi in regionalnimi organi zadevnih območij pripravijo eno ali več teritorialnih strategij za pravični prehod znotraj svojega poglavja (oziroma svojih poglavij) NRP, ki pokrivajo eno ali več prizadetih območij, ki ustrezajo regiji ali delu regije na ravni NUTS 3 v skladu s predlogo iz Priloge XXX k tej uredbi.
	2. To morajo biti območja, ki so najbolj prizadeta zaradi gospodarskih in socialnih učinkov prehoda, zlasti z vidika pričakovanega prilagajanja delovne sile ali izgube delovnih mest, ki so povezana s proizvodnjo in uporabo fosilnih goriv, ter potreb po preoblikovanju proizvodnih procesov industrijskih obratov z največjimi izpusti toplogrednih plinov.
	3. Teritorialna strategija za pravični prehod vsebuje elemente iz Priloge XXX k tej uredbi.

Obrazložitev

Ponovna uvedba „območnih načrtov za pravični prehod“ kot „teritorialne strategije za pravični prehod“, ki je teritorialno orodje, namenjeno podpori območjem, ki jih je zeleni, digitalni in demografski prehod najbolj prizadel.

Predlog spremembe 50

Člena 84 in 85

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 84 – Pravila za podjetja (pravila konkurence)
[...]
Člen 85 – Državna pomoč
[...]

Obrazložitev

Besedilo se prestavi v uredbo o SKP in uredbo o skupni ribiški politiki.

Predlog spremembe 51

Priloga VII – Metodologija za teritorialni prispevek

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za namene člena 22(2), točka (h), države članice dodelijo sredstva naslednjim kategorijam regij, pri čemer upoštevajo: […]

(e)	specifične potrebe in izzive regij ob vzhodni meji (regije NUTS 2, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo), zlasti na področju varnosti, upravljanja meja in gospodarskega razvoja; […]

(e)	specifične potrebe in izzive regij ob vzhodni meji (regije NUTS 2, ki mejijo na Rusijo , Belorusijo in Ukrajino ), zlasti na področju varnosti, upravljanja meja in gospodarskega razvoja; […]

Obrazložitev

Predlagana sprememba je potrebna zaradi uskladitve s sporočilom Evropske komisije z dne 18. februarja 2026 o vzhodnih obmejnih regijah, v katerem so zajete tudi regije, ki mejijo na Ukrajino, in ne le regije ob meji z Rusijo in Belorusijo. Če bi se pri opredelitvi omejili na meje z Rusijo in Belorusijo, bi pokazali, da ne upoštevamo sedanjih geopolitičnih razmer, obsežnosti izzivov in vloge teh ozemelj. Vzhodne obmejne regije imajo v Uniji dvojno funkcijo: po eni strani so to območja, na katerih sta potrebni večja odpornost in varnost (imajo funkcijo „ščita“), po drugi pa so vozlišča povezljivosti ter gospodarskih, logističnih in humanitarnih tokov, zlasti v zvezi z Ukrajino (imajo funkcijo „vstopne točke“). Obe funkciji obstajata hkrati in ju je treba ustrezno upoštevati v opredelitvi ter v pristopu politike EU. Regije morajo pokriti tako „pasivne“ stroške, ki so posledica njihove obrobne lege (na primer manjše dostopnosti, demografskih pritiskov in omejene privlačnosti za naložbe), kot tudi vse višje „aktivne“ stroške, ki so povezani z njihovo stabilizacijsko in operativno vlogo za celotno EU, vključno z obvladovanjem logističnih tokov, podporo Ukrajini, pritiskom na infrastrukturo in javne storitve ter večjim upravnim bremenom. Vključitev regij ob meji z Ukrajino v opredelitev vzhodnih obmejnih regij je torej nujna za skladnost politik na ravni EU, ustrezno upoštevanje vloge teh regij in usmeritev podpore zanje v okviru načrtov za NRP.

Predlog spremembe 52

Priloga XVII – Domača podpora STO

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
PRILOGA XVII – Domača podpora STO
[…]

Obrazložitev

Ta priloga se prestavi v uredbo o SKP.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

opozarja na svoja dolgoletna stališča o prihodnosti kohezijske politike, ki jih je podal v dveh mnenjih o prihodnosti kohezijske politike (poročevalca Boc in Cordeiro, 2023 in 2024), in stališča o prihodnji strukturi in upravljanju naložbenih politik EU, ki jih je zlasti predstavil v mnenju o kohezijski politiki in uspešnosti (poročevalka Boudineau, 2025). Z vsemi temi stališči je poudaril, da je treba kohezijsko politiko okrepiti na podlagi temeljnih načel, hkrati pa izpostavil osrednji pomen kohezije, partnerstva in teritorialnega učinka v vseh prihodnjih naložbenih okvirih EU;

opozarja tudi na ključna sporočila iz svoje resolucije, ki jo je sprejel 15. maja pred pripravo večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2027 v pričakovanju predlogov Komisije za uredbo o načrtu za nacionalna in regionalna partnerstva. V njej poudarja, da je potreben lokalni pristop na več ravneh, ki krepi temelje kohezijske politike in jih ne nadomešča;

poudarja, da je namen tega mnenja obravnavati široko politično usmeritev, strukturo in upravljanje predloga uredbe o načrtih za NRP ter poskrbeti za njegovo uskladitev s Pogodbama, načeli deljenega upravljanja ter potrebami lokalnih in regionalnih oblasti po vsej Uniji;

opozarja, da je ekonomska, socialna in teritorialna kohezija osrednji cilj Pogodbe. Zato je treba načelo neškodovanja koheziji postaviti na vrh hierarhije ciljev Sklada za načrte za NRP; ugotavlja, da sta prvi steber skupne kmetijske politike in kohezijske politike, ki vključuje Evropski socialni sklad, ter drugi steber skupne kmetijske politike temelja enotnega trga EU in prispevata k dolgoročnemu razvoju vseh evropskih regij, s čimer krepita splošno evropsko konkurenčnost; poudarja, da je treba tem bistvenim politikam zagotoviti zadostno, dolgoročno in jasno namensko financiranje;

izraža obžalovanje, da – glede na ključne ugotovitve iz ocene uredbe o Skladu za načrte za nacionalna in regionalna partnerstva, ki jo je izvedla njegova skupina strokovnjakov za subsidiarnost – pred objavo predloga te uredbe Komisija ni opravila zanesljive ocene teritorialnega učinka in da ocena učinka, ki spremlja predlog, ne prikaže, v kolikšni meri bi predlagane spremembe upravljanja, izvajanja in doseganja rezultatov povečale učinkovitost;

Splošne določbe

opozarja na svoje mnenje o naslednjem večletnem finančnem okviru, v katerem poziva, naj prvi steber večletnega finančnega okvira temelji na podrazdelkih, v katerih so namenske in jasno označene proračunske vrstice za kohezijo, kmetijstvo in ribištvo ter varnost;

se strinja s ciljem Evropske komisije, da posodobi ter poveča učinkovitost in prožnost glavnih naložbenih politik Unije, zlasti kohezijske politike in skupne kmetijske politike;

priznava, da bi lahko načrti za NRP z učinkovitim upravljanjem na več ravneh okrepili sinergije med skladi z deljenim upravljanjem, še posebej med Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR), Evropskim socialnim skladom plus (ESS+) in prihodnjim skladom za podeželje;

poziva, naj se pravični prehod izrecno ponovno vključi med specifične cilje Sklada, da bo kohezijska politika še naprej imela ključno vlogo pri tem, da pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo nihče ne bo zapostavljen; zavzema se za jasno, pregledno in vseevropsko opredelitev regij v prehodu, ob upoštevanju časovnih meril, s katerimi bi se lahko določila stopnja nujnosti, da bodo lahko te regije še naprej prejemale dodatna evropska sredstva za soočanje s svojimi posebnimi izzivi;

10.

predlaga uvedbo posebnih zahtev glede komuniciranja, ocenjevanja in prepoznavnosti za spodbujanje učinka kohezijske politike kot ločene politike EU z jasnimi sklicevanji na vse sklade v okviru deljenega upravljanja in v popolnem dopolnjevanju z zahtevami, opredeljenimi v uredbi o okviru smotrnosti;

Upravljanje

11.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so omenjeni načelo partnerstva, Evropski kodeks dobre prakse za partnerstvo in načelo upravljanja na več ravneh; opozarja pa na razlikovanje med načeli partnerstva, katerih cilj je vključiti predstavnike civilne družbe, podjetij, sindikatov in vse ustrezne deležnike v izvajanje naložb EU, ter upravljanjem na več ravneh, ki se nanaša na sodelovanje med vsemi ravnmi upravljanja v državi članici;

12.

zato poudarja, da je treba z močnimi in zavezujočimi zakonodajnimi zaščitnimi ukrepi zagotoviti sodelovanje podnacionalnih ravni pri pripravi, izvajanju in ocenjevanju načrtov za NRP. Te nove zakonodajne zaščitne ukrepe bi bilo treba v sedanji uredbi vključiti v nova člena o oceni upravljanja na več ravneh in klavzuli o subsidiarnosti;

13.

poudarja, da je treba v odziv na neformalni predlog predsednice Evropske komisije za regionalno preverjanje uvesti uradne ocene upravljanja na več ravneh za preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji v zvezi s posvetovanjem z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter doslednim spoštovanjem njihovih pristojnosti;

14.

poudarja, da je treba po tem regionalnem preverjanju uporabiti klavzulo o subsidiarnosti, ki predvideva naslednje: če države članice v skladu s svojo notranjo ustavno organizacijo regijam in lokalnim oblastem izrecno dodelijo pristojnosti, povezane z izvajanjem načrtov za NRP, je oblikovanje regionalnih in/ali teritorialnih poglavij obvezno, načrta pa ni mogoče odobriti brez izrecnega soglasja zadevne regije. Zadevni podnacionalni organi lahko uradno opozorijo Evropsko komisijo, če menijo, da z njimi ni bilo opravljeno zadostno posvetovanje;

15.

poziva, naj bo vsaka država članica zavezana v svoj načrt za NRP vključiti vsaj eno regionalno ali teritorialno poglavje, in sicer v skladu z oceno upravljanja na več ravneh in klavzulo o subsidiarnosti;

16.

poziva vse države članice, naj izvedejo oceno teritorialnega učinka svojega načrta za NRP, da bi ugotovile posledice svojih načrtovanih intervencij, s katerimi naj bi se odzvale na izzive, opredeljene na ravni EU na podlagi člena 22(2) (Zahteve za načrt za NRP), za socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo ter da bi navedle, kako bodo obravnavale morebitne negativne teritorialne posledice nekaterih prednostnih nalog na ravni EU. Države članice predložijo ocene teritorialnega učinka Evropski komisiji v skladu s členom 21 (Priprava in predložitev načrta), in sicer pravočasno, da bodo lahko upoštevane v postopku vmesnega pregleda na podlagi člena 25 (Vmesni pregled);

17.

poziva Komisijo, naj načrte, ki jih predložijo države članice, oceni na podlagi referenčnega okvira politike, da bi z zanesljivo teritorialno analizo opredelila specifične teritorialne izzive vsake države članice. Takšen referenčni okvir politike bo zagotovilo za to, da bodo države članice z intervencijami in reformami, ki jih predvidijo v načrtih za NRP, obravnavale dolgoletna vprašanja v zvezi s teritorialno kohezijo, hkrati pa bo ohranjeno načelo neškodovanja koheziji;

18.

meni, da bi bilo treba v uredbi o Skladu za načrte za nacionalna in regionalna partnerstva predvideti možnost ločenega potrjevanja poglavij, vključno s teritorialnimi poglavji. To bi omogočilo napredek dobro pripravljenih teritorialnih poglavij brez zamud zaradi nerešenih vprašanj na nepovezanih področjih ter prispevalo k pravočasnemu sprejetju načrta;

Finančni okvir

19.

opozarja, da v proračunu EU ni jasnih dodelitev za cilj glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, kot je določeno v naslovu XVIII tretjega dela PDEU, ki bi presegale minimalno dodelitev za manj razvite regije; poudarja, da bi morale biti vse evropske regije še naprej upravičene do financiranja, in poziva, naj se pojasnijo deleži nacionalnih finančnih sredstev, ki bi bili namenjeni manj razvitim regijam, regijam v prehodu in bolj razvitim regijam v vsaki državi članici; zato predlaga ponovno uvedbo ločenih proračunskih vrstic za vse kategorije regij (manj razvite regije, regije v prehodu in bolj razvite regije) z določitvijo minimalnih deležev skupnih sredstev kohezijske politike, kot v obdobju 2021–2027;

20.

pozdravlja namensko omejitev financiranja za migracije, upravljanje meja in notranjo varnost ter poziva sozakonodajalca, naj ohranita to minimalno raven sredstev, zlasti za spodbujanje ukrepov vključevanja v mestih in regijah ter obravnavanje nedovoljenih migracij;

21.

pozdravlja namero o uvedbi prožnosti v okviru načrta za NRP, vendar poudarja, da prožnost ne sme biti enosmeren instrument v rokah zgolj centralnih vlad; predlaga jasen mehanizem za dostop do 10-odstotne prožnosti na enaki podlagi kot pri načrtovanju programov (tj. ocena upravljanja na več ravneh in klavzula o subsidiarnosti), ki bo temeljil na jasnih in preglednih merilih ter podpiral načeli upravljanja na več ravneh in partnerstva;

22.

poziva, naj se v vmesnem pregledu načrtov za NRP uvede obvezna zahteva, da države članice formalno vključijo regionalne oblasti, s čimer bi naložbe v načrte za NRP bolje uskladile z novimi in nastajajočimi prednostnimi nalogami v skladu z oceno upravljanja na več ravneh in klavzulo o subsidiarnosti;

23.

opozarja, da prožnost ne sme ogroziti predvidljivosti za upravičence ali dolgoročne narave strukturnih naložb EU; zato poziva, naj se sredstva sprostijo 24 mesecev po letu proračunske obveznosti;

24.

poudarja, da predlagani Instrument EU pomeni nov sklop ukrepov, ki združuje najrazličnejše instrumente iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, katerih cilji niso enaki z vidika časovnega razporeda in se tudi ne upravljajo enako; poudarja, da bi takšna konsolidacija lahko povečala konkurenco med temi instrumenti ter oslabila prepoznavnost in učinek vsakega posameznega, saj naj bi nekateri iz Instrumenta EU državam članicam in podnacionalnim oblastem prinesli dodatna finančna sredstva za odziv na krizo in nepredvidene dogodke, drugi pa so namenjeni podpiranju inovativnih lokalnih pobud v dolgoročnejšem obdobju;

25.

ugotavlja, da bo Komisija z izvajanjem Instrumenta EU – zaradi sprejetja letnih ali večletnih delovnih programov iz izvedbenih aktov – dobila veliko manevrskega prostora in da bosta izvajanje letno mobilizirali obe veji proračunskega organa na podlagi novega usmerjevalnega mehanizma, ki je predviden v medinstitucionalnem sporazumu o sodelovanju v proračunskih zadevah; poudarja, da se bodo z novim usmerjevalnim mehanizmom opredeljevale prednostne naloge politike na podlagi strateškega poročila, ki temelji na procesih, ki ne obravnavajo nujno dolgoročnih vprašanj teritorialne kohezije in tudi ne upoštevajo načela neškodovanja koheziji;

26.

poziva sozakonodajalca, naj poskrbita, da se bodo ukrepi za podporo inovativnim lokalnim pobudam, ki so naštete v Prilogi XV (Ukrepi Unije, ki jih podpira Instrument), kot so pobuda za medregionalne naložbe, evropska pobuda za mesta, program LIFE ali sklop za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), izvajali na podlagi delovnih programov, v katerih bodo ustrezno upoštevane izkušnje in potrebe lokalnih ter regionalnih oblasti;

27.

izraža trdno prepričanje, da je treba proračunske dodelitve za nekatere ukrepe iz Priloge XV, zlasti za pobudo za medregionalne naložbe, evropsko pobudo za mesta, program LIFE ali sklop za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), zavarovati in se nanje sklicevati v ustreznih uredbah za posamezne sklade;

28.

poziva sozakonodajalca, naj poskrbita, da se bodo instrumenti za odzivanje na krize mobilizirali brez motenj in na podlagi poenostavljenih postopkov, pri katerih se bodo v celoti upoštevale potrebe podnacionalnih oblasti, dolgoročne naložbe v okviru načrtov za NRP pa ne bodo ogrožene;

Mejniki in cilji

29.

izraža več dvomov glede načina izvajanja, ki temelji na smotrnosti; poudarja, da morajo biti mejniki in cilji, določeni v načrtih za NRP, oblikovani tako, da odražajo porazdelitev pristojnosti med ravnmi upravljanja;

30.

predlaga, naj se mejniki, povezani z deli načrtov za NRP, ki se izvajajo na podnacionalni ravni, izrecno uskladijo z regionalnimi pristojnostmi in odgovornostmi za izvajanje;

31.

poziva, naj bodo mejniki jasno povezani s kvalitativnimi fazami izvajanja, ne pa le s kvantitativnimi finančnimi kazalniki ali kazalniki učinka, in sicer v skladu s pristopom iz mnenja OR, ki ga je pripravila poročevalka Boudineau;

Določene vrste območij

32.

ugotavlja, da se najbolj oddaljenim regijam in severnim redko poseljenim območjem, pa tudi območjem, ki jih je prizadel industrijski prehod, v Pogodbah in kohezijski politiki izrecno priznava, da si zaslužijo posebno pozornost in podporo;

33.

poudarja, da morajo načrti za NRP uravnoteženo in celostno obravnavati izzive mest in podeželja v skladu z agendo EU za mesta in dolgoročno vizijo za podeželska območja; poudarja tudi, da je krepitev podeželskih območij neizogibna za strateško avtonomijo EU, zlasti v proizvodnji hrane, ter opozarja, da je treba podpreti male in srednje kmetije ter MSP, saj so temelj gospodarstva na podeželju, ter omogočiti trajnostno generacijsko pomladitev;

34.

pozdravlja priznanje izzivov, s katerimi se soočajo vzhodne obmejne regije, in poudarja, da bi bilo treba regije ob meji z Rusijo, Belorusijo in Ukrajino priznati kot območja posebnega strateškega pomena za EU. Ta potrebujejo posebno podporo v okviru načrtov za NRP, zlasti za krepitev odpornosti in varnosti, razvoj prometne in institucionalne povezljivosti ter povečanje zmogljivosti in zmožnosti za obvladovanje gospodarskih in humanitarnih tokov;

35.

poziva, naj se najmanj 20 % nacionalnih dodelitev nameni za strategije celostnega teritorialnega razvoja (celostne teritorialne naložbe, lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, Leader ali druga teritorialna orodja, ki jih oblikujejo države članice) na mestnih in podeželskih območjih, da se zagotovi resnično krajevno usmerjen pristop, ki daje večjo vlogo lokalnim skupnostim in deležnikom;

Povezava s skupno kmetijsko politiko (SKP)

36.

poziva, naj se členi iz uredbe o Skladu za načrte za nacionalna in regionalna partnerstva, ki se nanašajo posebej na SKP (prvi steber), prenesejo v uredbo o SKP in naj se razvoj podeželja posebej podpre v okviru načrtov za NRP. Vsaj 20 % finančnih sredstev, predvidenih za ukrepe na podeželskih območjih iz odstavka 2(a)(iii), se nameni za teritorialne pobude in razsežnost lokalnega sodelovanja (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost/LEADER, druga teritorialna orodja) iz dela I Priloge II k Uredbi (EU) [uredba o okviru smotrnosti];

37.

priznava, da je večja prožnost za države članice in regije v okviru SKP bistvena za prilagajanje ukrepov lokalnim potrebam, za kar se že dolgo zavzema, vendar opozarja, da bi zaradi tega lahko nastale razlike v ravneh podpore za kmete po vsej EU. Brez skupnih zaščitnih ukrepov bi lahko taka prožnost izkrivljala konkurenco, ogrozila enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu in spodkopala zaupanje v pravičnost kmetijskih politik EU;

38.

zato prosi Evropsko komisijo, naj za dosego enakih konkurenčnih pogojev med državami članicami in regijami vključi količinsko opredeljene cilje, ki bi jih morale doseči vse države članice, kot je predlagal v prejšnjem mnenju o reformi SKP;

39.

priporoča, naj Evropska komisija uvede merljive in celovite kazalnike učinka v samo bistvo oblikovanja SKP, da bi okrepila primerljivost in veljavnost splošne politike ter poskrbela za preglednost in primerljivost uspešnosti politike po vsej Uniji.

V Bruslju, 6. maja 2026

Predsednica

Evropskega odbora regij

Kata TÜTTŐ