Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za geografsko označbo v skladu s členom 5(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2025/27 (1)

(C/2026/2986)

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

(člen 24 Uredbe (EU) 2024/1143)

„Volnay“

Referenčna številka EU: PDO-FR-A0198-AM01 – 6. marec 2026

1. Ime proizvoda

„Volnay“

2. Vrsta geografske označbe

☑

ZOP

☐

ZGO

☐

3. Sektor

☐	kmetijski proizvodi

☑

vina

☐	žgane pijače

4. Država, ki ji pripada geografsko območje

Francija

5. Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo

Ime

Ministrstvo za kmetijstvo, agroživilstvo in prehransko suverenost, generalni direktorat za gospodarsko in okoljsko učinkovitost podjetij

6. Opredelitev kot standardna sprememba

Francoski organi menijo, da zahtevek izpolnjuje zahteve iz uredb (EU) št. 1308/2013 in (EU) 2024/1143.

Spremembe te specifikacije proizvoda so standardne spremembe, kot so opredeljene v členu 24(4) Uredbe (EU) 2024/1143.

Zahtevek za spremembo ZOP „Volnay“ se ne nanaša na nobenega od treh primerov spremembe na ravni Unije, natančneje:

(a)	ne vključuje spremembe imena ali uporabe imena ali kategorije proizvoda ali proizvodov, označenih z geografsko označbo;

(b)	ne more izničiti povezave z geografskim območjem;

(c)	ne vključuje dodatnih omejitev za trženje proizvoda.

Zato francoski organi menijo, da se zahtevek nanaša na standardno spremembo.

7. Opis odobrenih standardnih sprememb

Naslov

Geografsko območje

Opis

V poglavju I, oddelek IV, točka 1, specifikacije proizvoda je dodano besedilo „po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2024“.

Ta redakcijska sprememba omogoča, da so občine, ki sestavljajo geografsko območje, navedene po uradnem geografskem kodeksu, ki ga vsako leto objavi nacionalni inštitut za statistiko in ekonomske raziskave INSEE (Institut national de la statistique et des études économiques), v različici za leto 2024, in da je razmejitev tega območja pravno varna. Meje območja se niso spremenile.

Pod isto točko specifikacije proizvoda je dodan naslednji odstavek, v katerem je navedeno, da so zemljevidi, na katerih je prikazano geografsko območje, dostopni na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost INAO (Institut national de l’origine et de la qualité): „Zemljevidi, na katerih je prikazano geografsko območje, so dostopni na spletišču inštituta INAO.“

Enotni dokument je spremenjen v točki Jedrnat opis razmejenega geografskega območja.

☑	Sprememba vpliva na enotni dokument.

Naslov

Razmejeno območje parcel

Opis

Zadnji stavek točk 2(a) in (b) poglavja I, oddelek IV, specifikacije proizvoda se spremeni tako: „Zemljevidi, na katerih je prikazano razmejeno območje parcel, so dostopni na spletišču inštituta INAO.“

Na podlagi pristojnega nacionalnega odbora je inštitut INAO spremenil svoje postopke in zemljevidov, na katerih je prikazano razmejeno območje parcel, ne bo več deponiral pri občinskih upravah zadevnih občin, temveč jih bo objavil neposredno na svojem spletišču.

☐	Sprememba vpliva na enotni dokument.

Naslov

Območje v neposredni bližini

Opis

V poglavju I, oddelek IV, točka 3, specifikacije proizvoda je za besedilom „zajema ozemlje naslednjih občin“ dodano besedilo „po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2024“.

Ta redakcijska sprememba omogoča, da so občine, ki sestavljajo območje v neposredni bližini, navedene po uradnem geografskem kodeksu, ki ga vsako leto objavi inštitut INSEE, v različici za leto 2024. S to dodatno navedbo se zagotovi, da je razmejitev tega območja pravno varna.

Imena občin, ki sestavljajo območje, so posodobljena zaradi upoštevanja upravnih sprememb. Meje območja ostajajo enake.

Enotni dokument je spremenjen v točki Dodatne veljavne zahteve.

☑	Sprememba vpliva na enotni dokument.

Naslov

Druge pridelovalne prakse

Opis

V poglavju I, oddelek VI, točka 2(a), specifikacije proizvoda sta dodani naslednji določbi:

—	„Kemično in mehansko zatiranje plevela na ozarah je prepovedano, razen mehanskega odstranjevanja plevela v širini pluga na začetku vrst.“ Namen te določbe je varovati okolje s prepovedjo uporabe kemikalij in spodbujanjem zatravljenja ozar, da bi se absorbirala fitofarmacevtska sredstva.

—

„Na parcelah, namenjenih proizvodnji vin, za katera se lahko uporabi izraz ‚premier cru‘, je prepovedana uporaba kemičnih izdelkov za zatiranje plevela, vključno z izdelki za biotično zatiranje.“

S to določbo se prepoveduje uporaba fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje plevela pri pridelavi grozdja za vina, za katera se lahko uporabi ta izraz.

☐	Sprememba vpliva na enotni dokument.

Naslov

Druge pridelovalne prakse

Opis

V poglavju VI, točka 2(b), specifikacije proizvoda je bila črtana možnost uporabe drugih metod razen obdelave z vročo vodo za zatiranje zlate trsne rumenice, saj se nobena alternativna metoda ni izkazala za učinkovito.

☐	Sprememba vpliva na enotni dokument.

Naslov

Informacije o nadzornem organu

Opis

Zaradi uskladitve z novimi redakcijskimi pravili so bile spremenjene določbe o nadzornem organu iz poglavja III, oddelek II, specifikacije proizvoda.

☐	Sprememba vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

Označbe porekla in geografske označbe za vino

„Volnay“

Referenčna številka EU: PDO-FR-A0198-AM01 – 6. marec 2026

1. Ime

„Volnay“

2. Vrsta geografske označbe

☑

ZOP

☐

ZGO

☐

3. Država, ki ji pripada razmejeno geografsko območje

Francija

4. Razvrstitev kmetijskega proizvoda po tarifni številki in oznaki kombinirane nomenklature iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2024/1143

2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009

5. Kategorije proizvodov vinske trte iz dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013

Vino

6. Opis vina ali vin

Proizvod vinske trte

Rdeča vina

Organoleptične lastnosti

Videz

Vina so rubinaste barve.

Vonj

Zaradi sadnega značaja so vina zelo primerna za uživanje mlada. Kljub temu so posebej primerna tudi za staranje v steklenicah (10 let, če so označena z izrazom „premier cru“, pa celo 20 let), pri čemer se ob ohranjanju elegance razvijejo kompleksnejše note začimb in divjačine.

Okus

Po okusu so vina zelo prefinjena, za njih pa so značilni tudi močni tanini, ki jih blažijo nežne kisline.

Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih

—

Analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	—
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	—
Najnižja vsebnost skupnih kislin	—
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin	—
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	—
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	—

Dodatne informacije o analitskih lastnostih

—

☑	Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU.

7. Vinarske prakse

7.1 Posebni enološki postopki pridelave vin ter ustrezne omejitve pri njihovi pridelavi

Vinarska praksa

Pridelovalne prakse

Vrsta enološkega postopka

Pridelovalna praksa

Opis

—

Gostota zasaditve

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 9 000 trsov na hektar, pri čemer je največja razdalja med vrstami 1,25 metra, najmanjša razdalja med trsi v isti vrsti pa 0,50 metra. Vinske trte ni treba saditi v vrste, če se upošteva najmanjša gostota zasaditve in je razdalja med trsi večja od 0,50 metra.

—

Pravila rezi

Vina izvirajo iz trt, ki se obrezujejo v skladu s spodnjimi določbami.

SPLOŠNE DOLOČBE. Trsi se obrezujejo na največ osem očes na trs, bodisi s kratko rezjo (v gojitveni obliki kordon royat, dvoramni kordon, kotlasti in pahljačasti gojitveni obliki) bodisi z dolgo rezjo pri gojitveni obliki enojni guyot.

POSEBNE DOLOČBE. Obdobje vzgoje kordonske oblike je največ dve leti. V tem obdobju je dovoljena rez dvojni guyot z največ petimi očesi na vsakem šparonu. Rez enojni guyot se lahko prilagodi z drugim reznikom, ki omogoča spreminjanje položaja šparona iz leta v leto, ali s šparonom, odrezanim na največ tri očesa, in reznikom, omejenim na dve očesi. Vinska trta se lahko ne glede na rez obreže na dodatna očesa pod pogojem, da v fenološki fazi, ko ima trta 11 ali 12 listov, število enoletnih rodnih mladik na trs ni večje od števila očes, dovoljenih po pravilih rezi.

—	Namakanje ni dovoljeno.

Vinarska praksa

—

Vrsta enološkega postopka

Posebni enološki postopek

Opis

—	Odvzemalne tehnike obogatitve so dovoljene do koncentracije 10 %.

—	Po obogatitvi znaša volumenski delež skupnega alkohola v vinih največ 13,5 %.

—	Po obogatitvi znaša volumenski delež skupnega alkohola v vinih, za katera se lahko uporabi izraz „premier cru“, največ 14 %.

Vinarska praksa

—

Vrsta enološkega postopka

Omejitev pri pridelavi

Opis

Uporaba lesenih trsk ni dovoljena.

7.2 Največji donosi

Vsa vina/kategorija/sorta/vrsta vina

Rdeča vina

Največji donos

Največji donos	58
Enota pri največjem donosu	hektolitri na hektar

Vsa vina/kategorija/sorta/vrsta vina

Rdeča vina, za katera se lahko uporabi izraz „premier cru“

Največji donos

Največji donos	56
Enota pri največjem donosu	hektolitri na hektar

8. Sorta ali sorte vinske trte, iz katerih se pridobi vino oziroma vina

—	Chardonnay B

—	Pinot blanc B

—	Pinot gris G

—	Pinot noir N

9. Jedrnat opis razmejenega geografskega območja

Trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vin potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Côte-d’Or po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2024: Meursault in Volnay.

Zemljevidi, na katerih je prikazano geografsko območje, so dostopni na spletišču inštituta INAO.

10. Povezava z geografskim območjem

Kategorija proizvoda vinske trte

Vino

Povzetek povezave

— Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje leži na vinorodnem območju Côte de Beaune, podolgovatem grebenu, ki se v ravni črti razteza na približno 25 kilometrih v smeri severovzhod–jugozahod. Ta pokrajina tektonskega izvora ločuje apnenčaste planote visokih vinorodnih bregov (Hautes Côtes) na zahodu na nadmorski višini med 400 in 500 metrov od ravnine Bresse na vzhodu, ki je tektonski jarek iz terciarja na nadmorski višini skoraj 250 metrov na desni strani vinorodnega brega (Côte). Zaradi erozije je pokrajina razčlenjena z dolinami, ki odvajajo vodo s planote visokih vinorodnih bregov, in z manjšimi soteskami, suhimi dolinami, ki niso vedno izrazite. Tako nastajajo pobočja z različnimi legami. Sama vas, ki je obdana z vinogradi, leži na koncu manjše soteske. Vinogradi se razprostirajo na sprednji strani vinorodnega brega. Geografsko območje zajema občini Volnay in Meursault, južno od mesta Beaune v departmaju Côte-d’Or v Burgundiji. Na vinorodnem bregu, kjer višinska razlika znaša približno 150 metrov, so na površju sedimentne formacije iz jure. Na spodnjih delih pobočij se pojavlja razdrobljen apnenec iz callovija (srednja jura), na zgornjih delih pa izdanki laporja (laporasti apnenec) iz oxfordija (zgornja jura). Laporno podlago pogosto zakrivajo plasti melišča, sestavljene iz zmesi gline in melja, ki so nastale zaradi preoblikovanja podtalja in reliefov na površju. Sestava teh plasti je odvisna od njihove lege na pobočju. Na laporju v zgornjih delih pobočij so plasti zelo kamnite in tanke, ob vznožju pa bogate s finimi delci in debelejše (od nekaj deset centimetrov do enega metra). Tla so slabo razvita, večinoma apnenčasta in tanka ter dobro odcedna. Njihove značilnosti se razlikujejo glede na topografsko lego. V zgornjih delih pobočij so precej kamnita in tanka, na terasah in ob vznožju pa so globlja in glinasta ter včasih rahlo izprana na površju. Na večjem delu območja parcele, razmejene za trgatev grozdja, ležijo na lapornati podlagi iz oxfordija, v spodnjih delih pobočij pa ležijo na razdrobljenem apnencu iz callovija. Podlago na splošno prekriva nekaj deset centimetrov koluvialnih glinastih usedlin, ki so dobro odcedna in rodovitna. Prevladuje sveže oceansko podnebje, s celinskimi in južnimi vplivi iz ronsko-saonskega koridorja. Padavine so zmerne in enakomerno razporejene skozi celo leto (letna količina približno 750 mm). Vinorodni breg vzhodno od masiva Morvan in burgundskih planot ima zavetrno lego, zaradi katere je to območje toplejše in bolj suho od širše regije, kar je ugodno za visokokakovostno vinogradništvo.

— Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Po študiji Pierra Forgeota se je vinska trta v regiji Côte de Beaune prvič pojavila v drugem stoletju pred našim štetjem. Vas Volnay je nastala v srednjem veku okoli gradu nekdanjih burgundskih grofov, ki so tam že imeli vinograde. Burgundski vojvode, ki so se pozneje naselili v Dijonu, so te posesti obdržali. Čeprav je sam grad izginil, številna krajevna imena pričajo o tej vojvodski preteklosti. Od 15. stoletja dalje so se vina „Beaune“ prodajala po vsej Evropi. V času največjega razcveta Burgundskega vojvodstva so bila njegov zaščitni znak. Ta opojna rdeča vina z nizko vsebnostjo taninov, znana kot pinots vermeils (živo rdeči pinoti), so bila edina vina, primerna za prevoz. V 18. stoletju je v Burgundiji prišlo do vzpona trgovcev vinogradnikov, s čimer so burgundska vina dobila novo identiteto in se razširila po vsej Evropi. Regija Côte de Beaune je trgovce z vinom iz mesta Beaune, ki so obvladovali velik del trga, oskrbovala z vrhunskimi vini. V tistem času so bila vina „Volnay“ vodilni proizvod regije Côte de Beaune in so uživala velik sloves. Pisatelji iz 19. stoletja so v svojih razvrstitvah vina „Volnay“ uvrščali na vrh hierarhije burgundskih vin, pri čemer so več vinorodnih leg (climat – splošno ime za določeno vinogradniško lego, najpogosteje lieu-dit, tj. majhno zemljiško območje, običajno določeno s topografijo ali zgodovino, s tradicionalnim imenom) navajali kot ene izmed najboljših. Vinorodni legi Caillerets in Santenots sta bili redno deležni posebnega priznanja. Leta 1860 so bile različne vinorodne lege v Volnayu uvrščene visoko v razvrstitvi odbora za vinogradništvo okrožja Beaune (Comité de viticulture de l’arrondissement de Beaune). Označba „appellation d’origine contrôlée“ (kontrolirana označba porekla) „Volnay“ je bila priznana z uredbo 9. septembra 1937. Leta 1943 je bil oblikovan seznam vinorodnih leg, upravičenih do uporabe izraza „premier cru“ (vrhunska vinorodna lega). To so bile najbolj cenjene lege crus (posebne vinorodne lege), večinoma opredeljene leta 1860. Glavna sorta vinske trte je pinot noir N. Vinska trta se goji v skladu z veljavnimi praksami v regiji Côte de Beaune, zlasti z gostoto zasaditve več kot 9 000 trsov na hektar in rezjo guyot. Vina običajno zorijo vsaj osem mesecev. Leta 2008 so vinogradi obsegali približno 210 hektarjev, od tega je bilo 144 hektarjev razvrščenih kot „premier cru“. Povprečni letni obseg proizvodnje je znašal 7 700 hektolitrov.

— Informacije o kakovosti in značilnostih proizvoda

Vina so rubinaste barve in zelo prefinjenega okusa, zanje pa so značilni tudi močni tanini, ki jih blažijo nežne kisline. Zaradi sadnega značaja so vina zelo primerna za uživanje mlada. Kljub temu so posebej primerna tudi za staranje v steklenicah (10 let, če so označena z izrazom „premier cru“, pa celo 20 let), pri čemer se ob ohranjanju elegance razvijejo kompleksnejše note začimb in divjačine.

— Medsebojni vzročni vplivi

Sveže oceansko podnebje, oblikovitost vinorodnega brega (Côte), ki je prepreden s soteskami in dolinami, ter tla iz jurskih laporjev in apnencev prispevajo k razvoju avtohtone burgundske sorte pinot noir N. Izjemne naravne danosti območja Volnay so že dolgo cenjene. Pretežno vzhodna izpostavljenost in topografska lega parcel, razmejenih za pridelavo grozdja, mu dajeta posebne mezoklimatske razmere, ki ga varujejo pred nevarnostjo pozebe in jutranjih meglic ter hkrati omogočajo zgodnje segrevanje tal. Zato si proizvajalci prizadevajo ohranjati podobo teh zelo cenjenih vin in nadaljujejo dediščino iz časa burgundskih vojvod. Pokrajina, kamninska raznolikost in pestrost tal, ki so se tu razvila, ustvarjajo širok razpon razlik v vinih, kar proizvajalce že dolgo spodbuja k razlikovanju med vinorodnimi legami (climats), ki sestavljajo vinorodno območje. Te razlike pridejo še posebej do izraza po nekaj letih staranja. Na parcelah vinorodnih leg, ki ležijo na apnencu dalle nacrée, se navadno proizvajajo zelo elegantna vina z žametnimi tanini. Na parcelah vinorodnih leg, ki ležijo višje na pobočjih na plitvi lapornati podlagi, nastajajo gostejša in zelo aromatična vina, zlasti na tistih parcelah s tlemi, ki so se razvila na koluvialnih glinastih usedlinah ob vznožju. Ta razpon še poudarjajo s splošno prakso označevanja vin z imenom vinorodne lege, na kateri je bilo grozdje pridelano. Dolgo zorenje vin, ki krepi njihovo primernost za staranje v steklenicah, pomaga poudariti to raznolikost, ki se kaže v okusu.

Jullien je v svojem delu Topographie de tous les vignobles connus (Krajepis vseh znanih vinogradov) iz leta 1816 uvrstil rdeče vino „Volnay“ v drugi razred burgundskih vrhunskih vin ter ga opisal kot „najlažje, najboljše in najprijetnejše iz regije Côte de Beaune“. Leta 1860 je odbor za vinogradništvo okrožja Beaune približno 215 hektarjev vinogradov uvrstil med vinograde za vrhunska vina, pri čemer je bilo več kot 90 hektarjev uvrščenih v prvi razred. Ta razvrstitev je bila podlaga za poznejše priznanje vinorodnih leg kot „premier cru“ (vrhunskih vinorodnih leg). Opat Courtépée je v svojem delu Description générale et particulière du Duché de Bourgogne (Splošni in posebni opis Burgundskega vojvodstva) iz leta 1778 o vasi Volnay zapisal: „V tej vasi, ki leži na najprijetnejšem kraju in najboljši legi, se proizvajajo najboljša vina na območju mesta Beaune, od tod pa izhaja pregovor ‚v Franciji je samo en Vollenay‘.“

11. Dodatne veljavne zahteve

Naslov zahteve/odstopanja

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatne zahteve/odstopanja

Odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis zahteve/odstopanja

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, zajema ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2024:

—

departma Côte-d’Or: Agencourt, Aloxe-Corton, Ancey, Arcenant, Argilly, Autricourt, Auxey-Duresses, Baubigny, Beaune, Belan-sur-Ource, Bévy, Bissey-la-Côte, Bligny-lès-Beaune, Boncourt-le-Bois, Bouix, Bouze-lès-Beaune, Brion-sur-Ource, Brochon, Cérilly, Chambœuf, Chambolle-Musigny, Channay, Charrey-sur-Seine, Chassagne-Montrachet, Châtillon-sur-Seine, Chaumont-le-Bois, Chaux, Chenôve, Chevannes, Chorey-lès-Beaune, Collonges-lès-Bévy, Combertault, Comblanchien, Corcelles-les-Arts, Corcelles-les-Monts, Corgoloin, Cormot-le-Grand, Corpeau, Couchey, Curley, Curtil-Vergy, Daix, Dijon, Ebaty, Echevronne, Epernay-sous-Gevrey, L’Etang-Vergy, Etrochey, Fixin, Flagey-Echézeaux, Flavignerot, Fleurey-sur-Ouche, Fussey, Gerland, Gevrey-Chambertin, Gilly-lès-Cîteaux, Gomméville, Grancey-sur-Ource, Griselles, Ladoix-Serrigny, Lantenay, Larrey, Levernois, Magny-lès-Villers, Mâlain, Marcenay, Marey-lès-Fussey, Marsannay-la-Côte, Massingy, Mavilly-Mandelot, Meloisey, Merceuil, Messanges, Meuilley, Meursanges, Molesme, Montagny-lès-Beaune, Monthelie, Montliot-et-Courcelles, Morey-Saint-Denis, Mosson, Nantoux, Nicey, Noiron-sur-Seine, Nolay, Nuits-Saint-Georges, Obtrée, Pernand-Vergelesses, Perrigny-lès-Dijon, Plombières-lès-Dijon, Poinçon-lès-Larrey, Pommard, Pothières, Premeaux-Prissey, Prusly-sur-Ource, Puligny-Montrachet, Quincey, Reulle-Vergy, La Rochepot, Ruffey-lès-Beaune, Saint-Aubin, Saint-Bernard, Saint-Philibert, Saint-Romain, Sainte-Colombe-sur-Seine, Sainte-Marie-la-Blanche, Santenay, Savigny-lès-Beaune, Segrois, Tailly, Talant, Thoires, Valforêt (del, ki ustreza ozemlju nekdanje občine Clémencey), Vannaire, Vauchignon, Velars-sur-Ouche, Vertault, Vignoles, Villars-Fontaine, Villebichot, Villedieu, Villers-la-Faye, Villers-Patras, Villy-le-Moutier, Vix, Vosne-Romanée in Vougeot,

—

departma Rhône: Alix, Anse, L’Arbresle, Les Ardillats, Arnas, Bagnols, Beaujeu, Belleville, Belmont-d’Azergues, Blacé, Le Breuil, Bully, Cercié, Chambost-Allières, Chamelet, Charentay, Charnay, Châtillon, Chazay-d’Azergues, Chénas, Chessy, Chiroubles, Cogny, Corcelles-en-Beaujolais, Denicé, Dracé, Emeringes, Fleurie, Frontenas, Gleizé, Juliénas, Jullié, Lacenas, Lachassagne, Lancié, Lantignié, Le Perréon, Légny, Létra, Limas, Lozanne, Lucenay, Marchampt, Marcy, Moiré, Montmelas-Saint-Sorlin, Morancé, Odenas, Pommiers, Porte des Pierres Dorées, Quincié-en-Beaujolais, Régnié-Durette, Rivolet, Saint-Clément-sur-Valsonne, Saint-Cyr-le-Chatoux, Saint-Didier-sur-Beaujeu, Saint-Etienne-des-Oullières, Saint-Etienne-la-Varenne, Saint-Germain-sur-l’Arbresle, Saint-Georges-de-Reneins, Saint-Germain-Nuelles, Saint-Jean-des-Vignes, Saint-Julien, Saint-Just-d’Avray, Saint-Lager, Saint-Romain-de-Popey, Saint-Vérand, Sainte-Paule, Salles-Arbuissonnas-en-Beaujolais, Sarcey, Taponas, Ternand, Theizé, Val d’Oingt, Vaux-en-Beaujolais, Vauxrenard, Vernay, Villefranche-sur-Saône, Ville-sur-Jarnioux, Villié-Morgon in Vindry sur Turdine (del, ki ustreza ozemlju nekdanjih občin Dareize, Les Olmes in Saint-Loup),

—

departma Saône-et-Loire: Aluze, Ameugny, Azé, Barizey, Beaumont-sur-Grosne, Berzé-la-Ville, Berzé-le-Châtel, Bissey-sous-Cruchaud, Bissy-la-Mâconnaise, Bissy-sous-Uxelles, Bissy-sur-Fley, Blanot, Bonnay, Bouzeron, Boyer, Bray, Bresse-sur-Grosne, Burgy, Burnand, Bussières, Buxy, Cersot, Chagny, Chaintré, Chalon-sur-Saône, Chamilly, Champagny-sous-Uxelles, Champforgeuil, Chânes, Change, Chapaize, La Chapelle-de-Bragny, La Chapelle-de-Guinchay, La Chapelle-sous-Brancion, Charbonnières, Chardonnay, La Charmée, Charnay-lès-Mâcon, Charrecey, Chasselas, Chassey-le-Camp, Château, Châtenoy-le-Royal, Chaudenay, Cheilly-lès-Maranges, Chenôves, Chevagny-lès-Chevrières, Chissey-lès-Mâcon, Clessé, Cluny, Cormatin, Cortambert, Cortevaix, Couches, Crêches-sur-Saône, Créot, Cruzille, Culles-les-Roches, Curtil-sous-Burnand, Davayé, Demigny, Dennevy, Dezize-lès-Maranges, Donzy-le-Pertuis, Dracy-le-Fort, Dracy-lès-Couches, Epertully, Etrigny, Farges-lès-Chalon, Farges-lès-Mâcon, Flagy, Fleurville, Fley, Fontaines, Fragnes-la-Loyère (del, ki ustreza ozemlju nekdanje občine La Loyère), Fuissé, Genouilly, Germagny, Givry, Granges, Grevilly, Hurigny, Igé, Jalogny, Jambles, Jugy, Jully-lès-Buxy, La Vineuse-sur-Frégande (del, ki ustreza ozemlju nekdanjih občin Donzy-le-National, La Vineuse in Massy), Lacrost, Laives, Laizé, Lalheue, Leynes, Lournand, Lugny, Mâcon, Malay, Mancey, Martailly-lès-Brancion, Massilly, Mellecey, Mercurey, Messey-sur-Grosne, Milly-Lamartine, Montagny-lès-Buxy, Montbellet, Montceaux-Ragny, Moroges, Nanton, Ozenay, Paris-l’Hôpital, Péronne, Pierreclos, Plottes, Préty, Prissé, Pruzilly, Remigny, La Roche-Vineuse, Romanèche-Thorins, Rosey, Royer, Rully, Saint-Albain, Saint-Ambreuil, Saint-Amour-Bellevue, Saint-Boil, Saint-Clément-sur-Guye, Saint-Denis-de-Vaux, Saint-Désert, Saint-Gengoux-de-Scissé, Saint-Gengoux-le-National, Saint-Germain-lès-Buxy, Saint-Gervais-sur-Couches, Saint-Gilles, Saint-Jean-de-Trézy, Saint-Jean-de-Vaux, Saint-Léger-sur-Dheune, Saint-Mard-de-Vaux, Saint-Martin-Belle-Roche, Saint-Martin-du-Tartre, Saint-Martin-sous-Montaigu, Saint-Maurice-de-Satonnay, Saint-Maurice-des-Champs, Saint-Maurice-lès-Couches, Saint-Pierre-de-Varennes, Saint-Rémy, Saint-Sernin-du-Plain, Saint-Symphorien-d'Ancelles, Saint-Vallerin, Saint-Vérand, Saint-Ythaire, Saisy, La Salle, Salornay-sur-Guye, Sampigny-lès-Maranges, Sancé, Santilly, Sassangy, Saules, Savigny-sur-Grosne, Sennecey-le-Grand, Senozan, Sercy, Serrières, Sigy-le-Châtel, Sologny, Solutré-Pouilly, Taizé, Tournus, Uchizy, Varennes-lès-Mâcon, Vaux-en-Pré, Vergisson, Vers, Verzé, Le Villars, Vinzelles in Viré,

—

departma Yonne: Aigremont, Annay-sur-Serin, Arcy-sur-Cure, Asquins, Augy, Auxerre, Avallon, Bazarnes, Beine, Bernouil, Béru, Bessy-sur-Cure, Bleigny-le-Carreau, Censy, Chablis, Champlay, Champs-sur-Yonne, Chamvres, La Chapelle-Vaupelteigne, Charentenay, Châtel-Gérard, Chemilly-sur-Serein, Cheney, Chevannes, Chichée, Chitry, Collan, Coulangeron, Coulanges-la-Vineuse, Courgis, Cruzy-le-Châtel, Dannemoine, Deux-Rivières, Dyé, Epineuil, Escamps, Escolives-Sainte-Camille, Fleys, Fontenay-près-Chablis, Gy-l’Evêque, Héry, Irancy, Island, Joigny, Jouancy, Junay, Jussy, Lichères-près-Aigremont, Lignorelles, Ligny-le-Châtel, Lucy-sur-Cure, Maligny, Mélisey, Merry-Sec, Migé, Molay, Molosmes, Montholon (del, ki ustreza ozemlju nekdanjih občin Champvallon, Villiers-sur-Tholon in Volgré), Montigny-la-Resle, Mouffy, Moulins-en-Tonnerois, Nitry, Noyers, Ouanne, Paroy-sur-Tholon, Pasilly, Pierre-Perthuis, Poilly-sur-Serein, Pontigny, Préhy, Quenne, Roffey, Rouvray, Saint-Bris-le-Vineux, Saint-Cyr-les-Colons, Saint-Père, Sainte-Pallaye, Sainte-Vertu, Sarry, Senan, Serrigny, Tharoiseau, Tissey, Tonnerre, Tronchoy, Val-de-Mercy, Vallan, Venouse, Venoy, Vermenton, Vézannes, Vézelay, Vézinnes, Villeneuve-Saint-Salves, Villy, Vincelles, Vincelottes, Viviers in Yrouerre.

Po členu 5(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 območje, ki je v neposredni bližini, ustreza območju v neposredni bližini razmejenega območja.

Naslov zahteve/odstopanja

Geografska imena in dodatni izrazi

Pravni okvir

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatne zahteve/odstopanja

Dodatne določbe o označevanju

Opis zahteve/odstopanja

(a)

Ime zaščitene označbe porekla se lahko dopolni s tradicionalnim izrazom „premier cru“ (vrhunska vinorodna lega) pri vinih, ki izpolnjujejo proizvodne pogoje za ta izraz.

Ime zaščitene označbe porekla se lahko dopolni s tradicionalnim izrazom „premier cru“, ki mu sledi ime ene od vinorodnih leg, naštetih v nadaljevanju, pri vinih, ki izpolnjujejo proizvodne pogoje za izraz „premier cru“.

Imenu zaščitene označbe porekla lahko sledi ime ene od vinorodnih leg, naštetih v nadaljevanju, pri vinih, ki izpolnjujejo proizvodne pogoje za tradicionalni izraz „premier cru“.

—

SEZNAM VINORODNIH LEG (CLIMATS): „Carelle sous la Chapelle“, „Champans“, „Clos de l’Audignac“, „Clos de la Barre“, „Clos de la Bousse-d’Or“, „Clos de la Cave des Ducs“, „Clos de la Chapelle“, „Clos de la Rougeotte“, „Clos des 60 Ouvrées“, „Clos des Chênes“, „Clos des Ducs“, „Clos du Château des Ducs“, „Clos du Verseuil“, „En Chevret“, „Frémiets“, „Frémiets - Clos de la Rougeotte“, „La Gigotte“, „Lassolle“, „Le Ronceret“, „Le Village“, „Les Angles“, „Les Brouillards“, „Les Caillerets“, „Les Lurets“, „Les Mitans“, „Pitures Dessus“, „Robardelle“, „Santenots“, „Taille Pieds“

—	Ime vinorodne lege, ki se lahko uporabi skupaj s tradicionalnim izrazom „premier cru“, se navede takoj za imenom zaščitene označbe porekla in se natisne s črkami, ki v višino in širino merijo največ toliko kot črke, ki sestavljajo ime zaščitene označbe porekla.

(b)

Pri označevanju vin z zaščiteno označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če gre za tradicionalno poimenovano območje (lieu-dit), vpisano v kataster, in je to navedeno v prijavi pridelka. Črke za navedbo tradicionalno poimenovanega območja, vpisanega v kataster, v višino in širino merijo največ polovico velikosti črk, ki sestavljajo ime zaščitene označbe porekla.

(c)	Pri označevanju vin z zaščiteno označbo porekla se lahko navede večja geografska enota „Vin de Bourgogne“ ali „Grand Vin de Bourgogne“.

(d)	Kadar se na etiketi navede sorta vinske trte, ta ne sme biti v istem vidnem polju kot obvezne navedbe in se natisne s črkami, ki merijo največ 2 mm.

Elektronski sklic (URL) na objavo specifikacije proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/boagri/document_administratif-3c0ee7f6-d1d2-4a6f-b5ef-592027ddaf01

(1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/27 z dne 30. oktobra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o registraciji in zaščiti geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in neobveznih navedb kakovosti ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 664/2014 (UL L, 2025/27, 15.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2025/27/oj).