|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2026/2612 |
7.5.2026 |
Objava zahtevka za registracijo geografske označbe v skladu s členom 15(4) Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta
(C/2026/2612)
V treh mesecih od datuma te objave lahko organi države članice ali tretje države oziroma fizične ali pravne osebe s pravnim interesom in s sedežem ali prebivališčem v tretji državi vložijo ugovor pri Komisiji v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta (1).
ENOTNI DOKUMENT
Označbe porekla in geografske označbe kmetijskih proizvodov
„Vlaams roodbruin bier / Flanders Red Ale“
EU št.: PGI-BE-03417 – 14.4.2025
1. Ime
„Vlaams roodbruin bier / Flanders Red Ale“
2. Vrsta geografske označbe
ZOP ☐ ZGO ☒
3. Država, ki ji pripada opredeljeno geografsko območje
Belgija
4. Opis kmetijskega proizvoda
4.1 Razvrstitev kmetijskega proizvoda po tarifni številki in oznaki kombinirane nomenklature iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2024/1143
22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS
2203 – Pivo iz slada
4.2 Opis kmetijskega proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime
„Vlaams roodbruin bier / Flanders Red Ale“ je pivo, pridobljeno z mešanim vrenjem, ki v celoti ali delno zori v pokončnih hrastovih sodih, tradicionalno znanih kot foeders. Najmanjši delež alkohola je 3 vol. %.
Pivo „Vlaams roodbruin bier / Flanders Red Ale“ se vari iz ječmenovega slada, kvasa, drugih neslajenih in slajenih žit ali fermentirnih sladkorjev, lokalne vode za proizvodnjo piva, hmelja, zelišč, rdečega jagodičja in naravnih sladkorjev. Uporaba zelišč in rdečega jagodičja ni obvezna, temveč je prepuščena presoji pivovarjev glede na želeni profil arom in note, ki jih želijo dodati.
Postopka varjenja in primarnega vrenja sta enaka kot pri pivu zgornjega vrenja. Pivo „Vlaams roodbruin bier / Flanders Red Ale“ je posebno zaradi mešanega vrenja, ki poteka med delnim ali popolnim zorenjem osnovnega piva v sodih po primarnem vrenju. Med mešanim vrenjem različni mikroorganizmi, med njimi Saccharomyces cerevisiae, Lactobacillus sp. in Brettanomyces sp., spodbujajo vrenje in/ali zorenje piva ter vplivajo na njegov okus.
Ta metoda zorenja je edinstvena v belgijski pivovarski kulturi in pivu daje značilen, rahlo kiselkast okus.
Ker se pivo „Vlaams roodbruin bier / Flanders Red Ale“ razvija med delnim ali popolnim zorenjem v lesenih sodih, je bolj in dlje časa obstojno. Sadno, zorjeno in rahlo kiselkasto pivo se lahko po zorjenju zmeša z mladim prevretim pivom ali mladim zorjenim pivom. Tako pridobljeno pivo mora v sodih zoreti povprečno 4,5 meseca. Namen mešanja starega zorjenega piva z mladim prevretim pivom ali včasih samo z mladim zorjenim pivom je doseči raven pH, primerljivo z ravnjo pri vinu. Mlado prevreto ali zorjeno pivo, ki se mu primeša staro, sadno zorjeno pivo, razvije izrazitejši okus. Hmelj se zaradi svoje grenkosti v rahlo kiselkastih pivih uporablja le v omejenih količinah.
Zaradi uporabljenega sušenega ali rahlo praženega ječmenovega slada je pivo „Vlaams roodbruin bier / Flanders Red Ale“ rdečerjave barve, mešano vrenje pa prispeva k njegovemu svojevrstnemu okusu. Pivo je pogosto sladko-kislo, s kompleksno aromo.
Organoleptične lastnosti
kompleksna sadnost jabolčne kisline; arome po rdečem jagodičju; vinski; s karamelnimi notami, ki prehajajo v rahlo žgane note; pridih hrasta.
rahlo do izrazito kisel; ublažen s sladkostjo, ki uravnoteži okus piva; vinski; malo ali nič grenkobe hmelja; rahlo suh, kar izboljša pitnost.
le rahlo trpek do rahlo suh; rahlo do izrazito kisel; omejeno penjenje zaradi CO2.
osvežujoč; prijetno odžeja; srednje dolg do dolg pookus.
Parametri kakovosti
|
Začetna gostota |
> 7°P |
|||||||||||||
|
Barva |
> 50 enot EBC < 80 enot EBC |
|||||||||||||
|
Alkohol |
≥ 3 vol. % |
|||||||||||||
|
Grenkost |
< 15 enot EBU |
|||||||||||||
|
Vsebnost CO2 |
> 4,0 g/l < 7,0 g/l |
|||||||||||||
|
Kislost |
vsebnost skupnih kislin: > 40 miliekvivalentov NaOH/l hlapne kisline: > 10 miliekvivalentov NaOH/l |
|||||||||||||
|
estri: |
> 50 ppm etil acetata |
|||||||||||||
|
Črni slad |
Vsaj 70 % uporabljenega slada ima na podlagi barvnega razvrščanja najmanj 7–8 enot EBC in največ 160 enot EBC. |
|||||||||||||
|
Zorenje piva |
v celoti ali delno v pokončnih hrastovih sodih, znanih kot foeders, ki imajo neto prostornino med 50 in 700 hektolitri, pri čemer se najpogosteje uporabljajo sodi prostornine med 100 in 700 hektolitri. |
|||||||||||||
|
Mešanje |
Pri mešanju zorjenega piva z mladim pivom je lahko največ 75 % končnega proizvoda mlado uležano pivo:
Osnovna enačba: (m * X) / (X + Y) ≥ 4,5 Če se uporabljajo različni sodi, je enačba: (m1 * X1 + m2 * X2 + m3 * X3 + … + mz * Xz) / (X1 + X2 + X3 + … + Xz + Y) ≥ 4,5
|
4.3 Odstopanja glede izvora krme (samo za proizvode živalskega izvora z zaščiteno označbo porekla) in omejitve izvora surovin (samo za predelane proizvode z zaščiteno geografsko označbo)
Dovoljene so naslednje surovine:
|
— |
z minerali bogata voda za proizvodnjo piva iz pivovarjevega lastnega izvira ali vodnjaka ali voda iz pipe, prilagojena za proizvodnjo piva, |
|
— |
ječmenov slad, ki predstavlja najmanj 60 % vseh surovin, ki vsebujejo škrob in sladkor, v varilnici, |
|
— |
nepredelana žita (kot so pšenica, pira, rž, koruza ali druga), druga slajena žita ali fermentirni sladkorji, ki predstavljajo največ 40 % vseh surovin v varilnici, |
|
— |
hmeljni storžki, ki so lahko tudi predelani (kot so hmeljni izvlečki, hmeljni briketi ali hmeljni derivati), |
|
— |
zelišča, kot so: sladki koren, mirika, žajbelj, rožmarin, koriander, rman, brin, cimet, janež, žafran, lovor, pomaranča, limonina lupina in druga, ki jih dovoljuje zakon, |
|
— |
rdeče jagodičje: celi sadeži, sok ali sadni koncentrati češnje, maline, robide, borovnice, rdečega ribeza, jagode, brusnice, črnega ribeza ali drugega jagodičja, |
|
— |
kultura kvasovk, ki jo sestavljajo kvasovke zgornjega vrenja, lahko tudi v povezavi z mlečnokislinskimi bakterijami, |
|
— |
sladila: naravni sladkorji. |
4.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju
Celoten postopek varjenja, zorenje v sodih in mešanje potekajo znotraj opredeljenega geografskega območja.
4.5 Posebna pravila za pakiranje, rezanje, ribanje itn. kmetijskega proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime
—
4.6 Posebna pravila za označevanje kmetijskega proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime
Na etiketi se poleg registriranega imena lahko navede ime zadevne mešanice.
5. Jedrnata opredelitev geografskega območja
Pivo „Vlaams roodbruin bier / Flanders Red Ale“ se proizvaja v belgijski pokrajini Zahodna Flandrija, natančneje v upravnih okrožjih Roeselare, Tielt in Kortrijk, ter občinah Kortemark in Ichtegem.
6. Povezava z geografskim območjem
Povezava med pivom „Vlaams roodbruin bier / Flanders Red Ale“ in opredeljenim geografskim območjem temelji predvsem na zelo dolgi pivovarski tradiciji in znanju lokalnih pivovarjev. Sloves tega proizvoda je neločljivo povezan z njegovimi posebnimi lastnostmi.
Tradicija
Najstarejši znani opis rdečega piva z geografskega območja najdemo v knjigi Georgesa Lacambreja iz leta 1851 (Lacambre G., Traité complet de la fabrication de bières et de la distillation des grains, pommes de terre, vins, betteraves, mélasses, etc. (Priročnik o izdelavi piva in destilaciji žita, krompirja, vina, pese, melase itn.), Bruselj, 1851). Tradicija proizvodnje tovrstnega piva pa sega še veliko dlje v preteklost, vse do srednjega veka (Verdonck E., De Raedemaeker L., Het Belgisch Bierboek, 2016, Lannoo, str. 342).
Do konca 19. stoletja se je večina v Belgiji varjenih piv pridobivala s spontanim vrenjem (v Bruslju in Pajottenlandu), mešanim vrenjem (v Vzhodni in Zahodni Flandriji, zahodno od reke Šelde), predvsem pa z zgornjim vrenjem. Nekatere regije so ohranile svojo starodavno tradicijo. Lokalni pivovarji so še naprej varili posebno lokalno pivo, pa tudi trendna nova piva.
Drugače kot na območjih pod vplivom Svetega rimskega cesarstva so v grofiji Flandrija za izboljšanje okusa piva uporabljali mešanico, imenovano gruut. To je mešanica različnih zelišč in začimb, ki ji sprva niso dodajali hmelja, kasneje pa so ga dodajali v omejeni količini za obstojnost in lepljivost pene. Tako je nastalo današnje pivo „Vlaams roodbruin bier / Flanders Red Ale“, ki se proizvaja zahodno od reke Šelde.
Danes se v lesenih sodih zorijo le še piva „Vlaams roodbruin bier / Flanders Red Ale“ in lambic. Proizvodnja tega svojevrstnega rdečerjavega piva, pridobljenega z mešanim vrenjem in zorjenega v pokončnih hrastovih sodih, se je v pokrajini Zahodna Flandrija ohranila vse do danes.
Lokalno znanje
To, da se je proizvodnja piva ohranila na zelo majhnem območju, je zasluga znanja lokalnih pivovarjev. Postopka varjenja in vrenja sta enaka kot pri pivih zgornjega vrenja: sledi jima postopek zorenja ali vinifikacije, za katerega sta značilna nadzorovano zvišanje vsebnosti kislin v pivu in dolga faza delnega ali popolnega zorenja v lesenih sodih, ki traja najmanj štiri mesece, lahko pa tudi več kot dve leti. Pivo pod budnim očesom kletarja zori in pridobiva kisline v pokončnih hrastovih sodih, tradicionalno imenovanih foeders, ki so ponos proizvajalcev piva „Vlaams roodbruin bier / Flanders Red Ale“.
Trajanje zorenja je deloma odvisno od velikosti in oblike sodov. Pri tem je zelo pomembno razmerje med površino notranje stene in prostornino soda. Postopek zorenja lahko traja več kot dve leti, odvisno od velikosti soda in temperature v kleti, kjer pivo zori. Kletar sode redno preverja, saj pivo v sodih zori različno hitro in razvije svojevrsten okus. Kletar spremlja postopek zorenja in izbere pivo, ki je najbolj zorjeno.
Skrivnost zorenja je v hrastovem sodu, ki prepušča ravno toliko zraka, da anaerobni mikroorganizmi, prisotni na notranji steni soda, dobijo ustrezno količino kisika za pretvorbo organskih kislin v sadne estre. Pri vinifikaciji vina v lesenih sodih se zaradi taninov upočasni oksidacija. Enak učinek ima tudi rahlo praženi obarvani ječmenov slad, ki se uporablja pri proizvodnji piva „Vlaams roodbruin bier / Flanders Red Ale“. Ta postopek je bistven za proizvodnjo tega pristnega proizvoda.
Pivo se po zorenju v različnih hrastovih sodih zmeša, pri čemer se mešanici včasih doda tudi mlado uležano pivo. Pivovarji, ki so se izmojstrili v mešanju, danes proizvajajo enoten, visokokakovosten končni proizvod.
Nacionalni in mednarodni sloves
Ker to pivo odžeja, je pitno in ima razmeroma dolg rok uporabnosti, je postalo priljubljeno med lokalnimi kmetovalci, prav tako ga je bilo mogoče izvažati v bližnja hitro rastoča industrijska območja v francoski Flandriji (in delih zgodovinske grofije Flandrija) ter Hainautu.
Čeprav se je pivo „Vlaams roodbruin bier / Flanders Red Ale“ še naprej proizvajalo le na majhnem območju, je osvojilo belgijski trg piva. Čeprav ni veliko natančnih zgodovinskih podatkov o tem, kje je bilo to pivo mogoče dobiti, več virov kaže, da so ga od petdesetih let prejšnjega stoletja prodajali v barih in trgovinah s pivom, zlasti v Zahodni Flandriji. Danes je na voljo v Flandriji in drugod, kar dokazuje, da je še vedno priljubljeno in uživa sloves tradicionalnega regionalnega proizvoda.
Leta 2005 je flamski kmetijski tržni odbor (VLAM) proizvod „Vlaams roodbruin bier / Flanders Red Ale“ priznal kot pristni tradicionalni regionalni proizvod. Bogati in kompleksni profili okusa tega piva ostajajo vir navdiha med priznanimi kuharskimi mojstri. Na improvizacijskem glasbenem dogodku KOOKSLAG, ki ga je organiziral tržni odbor VLAM, je imelo pivo „Vlaams roodbruin bier / Flanders Red Ale“ pomembno vlogo pri pripravi klasičnih flamskih jedi, saj sta bila izpostavljena njegova vsestranskost in sodobna uporaba v kuhinji (https://streekproduct.be/zoeken?tekst=Vlaams%20roodbruin%20bier, obiskano 20. februarja 2024). Osvežujoče pivo, ki je med radovednimi turisti že dolgo priljubljena pijača za odžejanje, je zaradi zavzetih prizadevanj pri pobudi „100 % West-Vlaams“, ki jo vodi služba za gospodarstvo ter evropsko in mednarodno sodelovanje (Dienst EEIS), oddelek za gospodarstvo in izobraževanje pokrajine Zahodna Flandrija („Vlaams roodbruin bier“, https://www.100procentwest-vlaams.be/proeven/vlaams-roodbruin-bier, ogled 20. februarja 2024), deležno široke pozornosti.
Sloves piva „Vlaams roodbruin bier / Flanders Red Ale“ se je razširil daleč prek meja Belgije. To tradicionalno belgijsko pivo je že vrsto let priznano tudi mednarodno. V letih 2023 in 2024 je prejelo nagrade na prestižnem tekmovanju World Beer Awards, na katerem je sodelovalo več kot 50 držav. Redno je prisotno tudi na vodilnih tekmovanjih, kot sta World Beer Cup in Brussels Beer Challenge, v kategorijah kislih ali v sodih staranih piv.
Mednarodni mediji na področju piva še naprej izkazujejo zanimanje za belgijsko pivo: flamski pivovarji redno dajejo intervjuje ali so vabljeni na mednarodne konference, kot so dogodek Belgium Beer Week USA (2023–2024) in sejmi v Evropi (npr. nemška sejma Rolling Pin Convention v Berlinu in Heimbrau Convention v Romrodu).
Kot izvozni proizvod je pivo „Vlaams roodbruin bier / Flanders Red Ale“ našlo pot tako v severno kot tudi južno Evropo in v čezmorske države. To mednarodno priznanje poudarja izjemen pomen te pijače kot proizvoda kulturne dediščine, ki je cenjen tudi po svetu.
Sklic na objavo specifikacije proizvoda za geografsko označbo
https://lv.vlaanderen.be/media/9279/download
(1) Uredba (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode ter zajamčenih tradicionalnih posebnostih in neobveznih navedbah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2019/787 in (EU) 2019/1753 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 (UL L, 2024/1143, 23.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1143/oj).
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/2612/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)