Poročevalka : Fauzaya TALHAOUI, predsednica pokrajinskega sveta, Antwerpen Referenčni dokument : Pismo pooblaščene ministrice za evropske zadeve Republike Ciper Marilene Raouna z dne 29. oktobra 2025 (uradni zapis v Adonisu 2025/3330)

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

I.   UVODNE UGOTOVITVE

1.

poudarja, da sta spodbujanje dobrobiti otrok in izkoreninjenje revščine otrok temeljna cilja EU, ki sta trdno zasidrana v členu 3(3) PEU, členu 24 Listine o temeljnih pravicah, evropskem stebru socialnih pravic in Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah;

2.

pozdravlja trdno zavezanost ciprskega predsedstva Sveta EU pravicam in dobrobiti otrok, zlasti njegovo osredotočenost na boj proti revščini otrok in spodbujanje evropskega jamstva za otroke;

3.

podpira prednostne naloge ciprskega predsedstva za boj proti revščini otrok, izboljšanje dostopa do cenovno dostopne in kakovostne predšolske vzgoje in varstva, izboljšanje digitalne dobrobiti otrok in varnosti na spletu ter okrepitev zaščite pred nasiljem, zlorabo in izkoriščanjem tako na spletu kot drugje;

4.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je revščina otrok v EU kljub znatnim prizadevanjem še vedno zelo razširjena in se v nekaterih primerih še poslabšuje: skoraj vsak četrti otrok (19,5 milijona otrok v letu 2024) je izpostavljen tveganju revščine ali socialne izključenosti;

5.

poudarja, da otroci predstavljajo skoraj petino prebivalstva EU, da so polnopravni člani družbe in da so še vedno med skupinami, ki so najbolj izpostavljene revščini in socialni izključenosti zaradi okoliščin, na katere nimajo vpliva, hkrati pa sami niso sposobni premagati revščine in izključenosti, zato je treba zagotoviti, da bodo otroci in mladostniki vključeni v oblikovanje politik in sprejemanje odločitev, ki vplivajo nanje;

6.

poudarja paradigmo socialnih naložb in opozarja, da se neenakost pri življenjskih priložnostih v veliki meri vzpostavi v zgodnjem otroštvu in v družinskem okolju, v katerem se otrok rodi in odrašča, ter se prenaša med generacijami; priznava, da je družina temeljni steber družbe in primarno okolje, v katerem se otroci razvijajo, počutijo varne in prejemajo čustveno podporo; poudarja, da je treba vlagati v družine s politikami stabilne in predvidljive podpore, in da imajo šole osrednjo vlogo pri spodbujanju enakih možnosti prek izobraževanja; poudarja, da je treba politike za dobrobit otrok razumeti kot dolgoročne socialne naložbe in da so zgodnje naložbe v dohodkovno varnost, kakovostne storitve in podporno družinsko okolje poleg vključenosti otrok bistvene za prekinitev medgeneracijskih ciklov revščine in neenakosti ter podpiranje bolj enakih izhodiščnih pogojev;

7.

poudarja, da evropski steber socialnih pravic, strategija EU o otrokovih pravicah in evropsko jamstvo za otroke skupaj zagotavljajo celovit pravni in operativni okvir za zagotavljanje dostopa otrok do šolanja, zdravstvenega varstva, prehrane, stanovanj in storitev v zgodnjem otroštvu, ki ga podpirajo mehanizmi financiranja in usklajevanja Evropskega socialnega sklada plus (ESS+);

8.

meni, da ima dobrobit otrok znaten socialni donos v smislu krepitve človeškega kapitala, spodbujanja enakih možnosti in oblikovanja bolj trajnostnega modela socialnega varstva, ki temelji na bolj vključujoči in pravični gospodarski rasti;

9.

poudarja pomen dopolnilnih pobud EU, vključno z ukrepi za zaščito otrok pred nasiljem, trgovino z njimi in zlorabami, tudi v digitalnem okolju, pa tudi evropske strategije oskrbe in nedavne ukrepe EU za izboljšanje dostopa do ustreznih in cenovno dostopnih stanovanj, vključno s prizadevanji za boj proti brezdomstvu;

10.

poziva k preventivnemu pristopu, osredotočenemu na spodbujanje dobrobiti, preprečevanje tveganj in zgodnje ukrepanje, pri čemer priznava, da je učinkovita podpora starševstvu in razvoju otrok odvisna od usklajenih javnih politik in skupne odgovornosti družbe in javnih organov;

11.

poziva Evropsko komisijo, naj v naslednjem večletnem finančnem okviru dodeli vsaj 20 milijard EUR za podporo izvajanju evropskega jamstva za otroke, s posebnim poudarkom na krepitvi zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti; poudarja, da napredka v zvezi z jamstvom za otroke ne smejo ogroziti prerazporeditve, ki vplivajo na druge programe EU, in poziva ciprsko predsedstvo, naj podpre ta cilj;

12.

poziva k močnemu, jasno prepoznavnemu in dobro financiranemu ESS+ kot glavnemu instrumentu EU za vlaganje v ljudi, vključevanje v družbo in boj proti revščini; poudarja, da je ločen in prepoznaven ESS+ v okviru kohezijske politike bistven za zaščito socialne in teritorialne kohezije, zagotavljanje deljenega upravljanja in omogočanje lokalnih socialnih naložb lokalnih in regionalnih oblasti v naslednjem večletnem finančnem okviru;

13.

ugotavlja, da je stopnja revščine otrok kljub določenemu napredku še vedno visoka in neenakomerno porazdeljena po EU; poziva Evropsko komisijo, Evropski parlament in ciprsko predsedstvo, naj priznajo, da smo daleč od cilja evropskega stebra socialnih pravic, da bi do leta 2030 iz revščine rešili 5 milijonov otrok, in poziva k ponovnim in še večjim prizadevanjem za uresničitev tega cilja;

14.

poudarja, da so cilji na ravni EU verodostojni le, če jih spremljajo jasne in izvedljive naložbene zaveze, ki odražajo potrebe na terenu;

15.

ponavlja sporočila iz prejšnjih mnenj OR o dobrobiti otrok in poudarja, da je treba preiti z zmanjševanja revščine otrok na njeno izkoreninjenje z ustreznimi viri, celostnimi pristopi in močnim upravljanjem na več ravneh, ki krepi vlogo lokalnih in regionalnih oblasti ter udeležbo otrok in izboljšuje kakovost življenja otrok; v zvezi s tem poudarja, da je treba dati prednost preventivnim pristopom pred korektivnimi odzivi, da bi z učinkovito rabo virov, celostnimi politikami in močnim upravljanjem na več ravneh, ki temelji na odgovornosti, sodelovanju med lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter razumevanju lokalnih razmer dolgoročno dosegli trajno zmanjšanje revščine otrok in njenih učinkov;

II.   REVŠČINA OTROK JE VEČDIMENZIONALEN LOKALNI IZZIV

16.

poziva k priznanju revščine otrok kot večdimenzionalnega pojava, za katerega je potreben širši nabor političnih odzivov, ne zgolj ukrepi, ki temeljijo na dohodku, ter ki je tesno povezan s stanovanjskimi razmerami, dostopom do predšolske vzgoje in varstva, neenakostmi na področju zdravja zaradi spola, etnične ali nacionalne pripadnosti, spolne usmerjenosti (zlasti pri najstnikih), invalidnosti, migracijskega statusa ali ekonomskega položaja, neustrezno prehransko varnostjo, digitalno izključenostjo in ovirami ter omejeno udeležbo v družbenem življenju in življenju skupnosti; poudarja, da mora biti strategija za zmanjšanje revščine otrok osredotočena na družine, v katerih tudi živijo, saj je njihova dobrobit v prvi vrsti odvisna od stanja v družini; poleg tega bi bilo treba vse politike, povezane z dobrobitjo otrok in otroškimi dodatki, razviti, izvajati in ocenjevati z vidika otrokovih pravic in pri tem ščititi njihove interese, hkrati pa otroke in mladostnike obravnavati kot aktivne državljane s pravicami;

17.

poudarja, da je revščina otrok neenakomerno porazdeljena med državami članicami, regijami in lokalnimi skupnostmi ter znotraj njih; pri tem so zlasti prizadete prikrajšane mestne soseske, podeželska, oddaljena in otoška območja, območja, ki se soočajo z depopulacijo, in območja, izpostavljena gospodarskim pretresom;

18.

opozarja, da so lokalne in regionalne oblasti pogosto prve, ki odkrijejo nove oblike revščine otrok, in so ključni partnerji za otroke in družine; poudarja, da bi morali biti sistematično vključeni v oblikovanje, izvajanje in spremljanje ukrepov, povezanih z otroki, vključno z nacionalnimi akcijskimi načrti jamstva za otroke in prihodnjo in sploh prvo strategijo EU za boj proti revščini;

19.

poudarja, da na revščino otrok vplivajo razmere v družini in širši skupnosti; zato opozarja na pomen celostne podpore družinam, zlasti tistim z več oblikami ranljivosti, da bi zagotovili učinkovito spoštovanje otrokovih pravic in socialno kohezijo na lokalni in regionalni ravni; pri tem priznava ključno vlogo družine kot primarnega okolja za zaščito, oskrbo in razvoj otroka ter poudarja potrebo po javnih politikah, ki bi podpirale vzgojo otrok iz preventivnega, soodgovornega in povezovalnega vidika;

III.   VLOGA OTROŠKIH DODATKOV PRI SPODBUJANJU DOBROBITI OTROK

20.

priznava, da so sistemi otroških dodatkov temelj socialne zaščite za družine, saj imajo ključno vlogo pri zmanjševanju dohodkovne revščine, stabilizaciji dohodka gospodinjstev in podpiranju razvoja otrok;

21.

poziva države članice, naj ob podpori Evropske komisije zagotovijo univerzalne sisteme otroških dodatkov, ki zagotavljajo ustrezno, stabilno in predvidljivo dohodkovno podporo, so združljivi z drugimi shemami dohodkovne podpore in odražajo dejanske življenjske stroške;

22.

poudarja, da je treba univerzalne otroške dodatke dopolniti s ciljno usmerjeno dodatno podporo za otroke v ranljivem položaju, vključno z otroki iz enostarševskih gospodinjstev, invalidnimi otroki, otroki iz velikih družin, romskimi otroki, otroki iz etničnih manjšin ter z migrantskim ali begunskim ozadjem, otroki v negotovih stanovanjskih razmerah in otroki v oskrbi, pri čemer bi bilo treba obravnavati strukturno diskriminacijo in presečne ovire, ki omejujejo enak dostop do prejemkov in storitev, da bi vsem otrokom zagotovili uresničevanje njihovih pravic in dejanske enake možnosti;

23.

poudarja močno vez med revščino otrok in udeležbo staršev na trgu dela, zlasti žensk in staršev samohranilcev, in pomen kakovostne zaposlitve, politik za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, dostopne predšolske vzgoje in varstva ter neformalnega izobraževanja kot orodij za preprečevanje revščine otrok;

24.

poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo vsi prejemki socialne zaščite, razen tistih, ki so specifični za otroke in družine, ustrezno upoštevali prisotnost otrok v gospodinjstvih in okrepili njen zaščitni učinek za družine z otroki;

IV.   EVROPSKO JAMSTVO ZA OTROKE IN UPRAVLJANJE NA VEČ RAVNEH

25.

poudarja, da otroški dodatki niso dovolj za izkoreninjenje revščine otrok in da jih je treba vključiti v celovit okvir politike, ki bo zagotavljal učinkovit dostop do osnovnih storitev v skladu z evropskim jamstvom za otroke;

26.

poudarja, da je potrebno tesnejše usklajevanje med dohodkovno podporo in zagotavljanjem storitev, da bodo otroški dodatki omogočali dostop do storitev in ne bodo nadomestilo za javno podporo;

27.

poudarja, da ima enak in cenovno ugoden dostop do kakovostne predšolske vzgoje in varstva ključno vlogo pri spodbujanju vključenosti v družbo, zmanjševanju razlik in odpravljanju izobrazbene revščine že v zgodnjem otroštvu; opozarja na pomen prvih 1 000 dni življenja za zdrav razvoj otrok in njihovo dobrobit, pri čemer je neprekinjen dostop do kakovostnih storitev varstva in vzgoje otrok v celotnem zgodnjem otroštvu ključnega pomena za kognitivni razvoj, dobrobit, šolske rezultate in prihodnjo aktivno vključenost otrok v družbo; poudarja, da je zgodnje otroštvo kritičnega pomena za razvoj in da je treba z javnimi politikami zagotoviti ustrezno kombinacijo dohodkovne podpore, dostopnih storitev otroškega varstva in vzgoje ter ukrepov za podporo družinam od nosečnosti naprej, da bi preprečili neenakosti in prekinili medgeneracijske cikluse revščine in izključenosti;

28.

opozarja na vse večjo ranljivost mladostnikov in poziva k celostnim lokalnim pristopom, ki bi združevali izobraževanje, duševno zdravje, storitve za mlade, šport in poklicno usmerjanje;

29.

poudarja, da je preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja eno najučinkovitejših orodij za izboljšanje življenjskih perspektiv otrok in mladih ter da dolgotrajna neudeležba v izobraževalnem sistemu znatno povečuje tveganje socialne izključenosti, dolgotrajne brezposelnosti in tveganega vedenja; poziva lokalne in regionalne oblasti, naj na podlagi sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami, socialnimi službami, zavodi za zaposlovanje in mladinskimi organizacijami razvijejo odzive, ki bodo prilagojeni lokalnim razmeram;

30.

ponovno poudarja osrednjo vlogo evropskega jamstva za otroke in poziva k njegovemu okrepljenemu izvajanju z boljšim upravljanjem na več ravneh, teritorialnim spremljanjem in tesnejšim sodelovanjem med institucijami EU, državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

31.

poziva države članice, naj zagotovijo sistematično vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v vse faze nacionalnih akcijskih načrtov jamstva za otroke v skladu z načeloma subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh ter spodbujajo sodelovanje otrok, zlasti prek svetov ali podobnih organov za sodelovanje;

32.

spodbuja k nadaljnjemu izvajanju celostnih lokalnih akcijskih načrtov jamstva za otroke, ki bi omogočali medsektorsko sodelovanje med socialnimi, zdravstvenimi, izobraževalnimi in stanovanjskimi službami ter zavodi za zaposlovanje, v partnerstvu s civilno družbo in organizacijami tretjega sektorja ter po potrebi z drugimi ustreznimi deležniki, pri čemer je treba zagotoviti, da javni organi ohranijo primarno odgovornost za zagotavljanje in usklajevanje storitev;

V.   DOSTOPNOST, SPREMLJANJE IN FINANCIRANJE

33.

opozarja na stalne ovire pri dostopu do otroških dodatkov in storitev, vključno z upravno zapletenostjo, pomanjkanjem informacij, jezikovnimi ovirami in stigmatizacijo, ki prizadenejo zlasti najranljivejše družine;

34.

poziva k spodbujanju stabilnih mehanizmov za sodelovanje otrok in mladostnikov pri oblikovanju, izvajanju in ocenjevanju politik socialnega varstva in otroških dodatkov, prilagojenih starosti, zrelosti in raznolikosti mladoletnikov;

35.

poudarja, da so potrebni trdni in primerljivi okviri spremljanja za oceno učinkovitosti in uporabe sistemov otroških dodatkov in jamstva za otroke, ki bodo vključevali lokalne in regionalne oblasti ter uporabljali kazalnike, ki presegajo dohodkovno revščino, da bi zajeli materialno prikrajšanost, dostop do storitev in dejansko dobrobit otrok;

36.

poudarja, da je treba okrepiti upravljanje na več ravneh in posredovanje v bližini ter lokalnim in regionalnim oblastem nuditi stabilne vire, zadostne tehnične zmogljivosti in možnosti za lokalno prilagajanje, da bo dostop do služb in storitev učinkovit;

37.

spodbuja uporabo obstoječih platform EU za lokalne in regionalne oblasti, vključno z agendo EU za mesta, programom URBACT in paktom za podeželje, da bi podprli izmenjavo dobrih praks in partnerstev pri izvajanju jamstva za otroke;

38.

se zavzema za inovacije in oceno učinka;

VI.   KOORDINATOR EU ZA JAMSTVO ZA OTROKE IN OZNAČEVALEC ZA OTROKE

39.

poziva Evropsko komisijo, naj v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom in OR okrepi upravljanje evropskega jamstva za otroke, ter komisarju ali izvršnemu podpredsedniku podeli poseben mandat za usklajevanje na politični ravni, ki bi obsegal jasno odgovornost za nadzor nad izvajanjem jamstva in omogočal medsektorsko usklajevanje ustreznih področij; poleg tega poziva k vzpostavitvi posebnega medinstitucionalnega usklajevalnega mehanizma, ki bi povezoval Evropsko komisijo, Evropski parlament, OR in predsedstvo Sveta, njegov cilj pa bi bil zagotoviti močno politično vodstvo, izboljšati usklajevanje na vseh ravneh upravljanja ter podpreti dosledno izvajanje in razširitev učinkovitih lokalnih rešitev za otroke po EU;

40.

poziva Evropsko komisijo, naj v proračun EU in nacionalne proračune uvede „označevalca za otroke“, da bi izboljšali preglednost, sledenje in spremljanje izdatkov v zvezi z otroki ter okrepili odgovornost za javne zaveze za dobrobit otrok; poudarja, da bi takšen mehanizem moral temeljiti na celovitem spremljanju, ki ga Odbor za socialno zaščito in njegova podskupina za kazalnike opravljata v povezavi s posodabljanjem okvira evropskega jamstva za otroke, zagotavljati skladnost z okvirom za socialno konvergenco v sklopu evropskega semestra in okrepiti teritorialno razsežnost poročanja, da bodo mehanizmi spremljanja in odgovornosti dejansko dosegli regionalno in lokalno raven, kjer se izvajajo storitve za otroke in kjer imajo javne naložbe največji učinek;

41.

poudarja, da bi bilo treba socialno odpornost in varnost obravnavati kot prednostni nalogi, ki se vzajemno krepita, in da so otroci pogosto najbolj prizadeti zaradi gospodarskih, zdravstvenih, podnebnih in geopolitičnih kriz;

42.

opozarja na demografske izzive, s katerimi se soočajo številne evropske regije, in poudarja, da je dolgoročna socialno-ekonomska vzdržnost Evrope tesno povezana z dobrobitjo, pravicami in življenjskimi pogoji otrok in družin; poudarja, da sta zaupanje mladih v prihodnost in njihova zmožnost sprejemanja življenjskih odločitev, vključno z oblikovanjem družine, odvisna od dostopa do kakovostnih javnih storitev, dostopnih stanovanj, kakovostne zaposlitve in vključujočega socialnega okolja; poudarja, da je krepitev politik za dobrobit otrok in podporo družinam ključni element pristopa socialnih naložb, ki prispeva k socialni koheziji, enakim možnostim in trajnostnemu teritorialnemu razvoju;

43.

poziva, naj dobrobit otrok in socialne naložbe postanejo sestavni del evropske agende za pripravljenost in odpornost, podprte z zanesljivimi in razčlenjenimi podatki ter ciljno krepitvijo zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti;

44.

poudarja, da lahko dobro zasnovani in predvidljivi sistemi otroških dodatkov prispevajo k socialni in ekonomski stabilnosti v času krize, ter poziva države članice, naj to stabilizacijsko vlogo upoštevajo pri ocenjevanju in prilagajanju svojih sistemov družinske podpore v skladu s svojimi fiskalnimi zmogljivostmi;

45.

poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi, da bo prihodnja strategija EU za boj proti revščini postavila otroke v središče z evropskim jamstvom za otroke kot enim od njenih osrednjih stebrov, pri čemer je treba določiti jasne in merljive cilje za zmanjšanje revščine otrok ter poskrbeti za usklajenost ukrepov na ustreznih področjih politike; nadalje poziva k namenski dodelitvi sredstev ESS+ za boj proti revščini in socialni izključenosti otrok, s čimer bi jamstvo za otroke postalo strateška prednostna naloga v naslednjem večletnem finančnem okviru in bi se okrepilo upravljanje na več ravneh s polnim sodelovanjem lokalnih in regionalnih oblasti pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju povezanih ukrepov;

46.

poziva Evropsko komisijo, naj v evropski semester vključi celovit pristop k pravicam otrok, tako da bo sistematično ocenjevala izvajanje evropskega jamstva za otroke, vključno z nacionalnimi akcijskimi načrti, ustreznostjo financiranja in ciljnimi rezultati, ter te elemente v skladu z okvirom za socialno konvergenco vključila v specifična priporočila za države, naslovljena na države članice; poziva, naj Odbor za socialno zaščito leta 2026 po petih letih sprejetja Priporočila Sveta (EU) 2021/1004 (1) o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke opravi predviden pregled, da se natančno ocenijo napredek, teritorialne razlike in vrzeli pri izvajanju v državah članicah ter zagotovijo strukturirano nadaljnje ukrepanje, preglednost in odgovornost na podlagi okvira za spremljanje in poročanje v sklopu evropskega semestra.

---

(1)  Priporočilo Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (UL L 223, 22.6.2021, str. 14).