—

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 31(3), 48 in 49,

—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 81(3), 83, 136, 153(2), 192(2), 312(2) in 333,

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. junija 2022, 29. in 30. junija 2023, 26. in 27. oktobra 2023, 14. in 15. decembra 2023 ter 27. junija 2024,

—

ob upoštevanju izjave Evropskega sveta iz Granade z dne 6. oktobra 2023,

—

ob upoštevanju poročila predsedstva Sveta o napredku pri delu v zvezi s prihodnostjo Evrope z dne 10. junija 2024,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. marca 2024 o reformah in pregledih politik pred širitvijo (COM(2024)0146),

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 16. februarja 2017 o boljšem delovanju Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe (1) in z dne 11. julija 2023 o izvajanju premostitvenih klavzul v Pogodbah EU (2),

—

ob upoštevanju poročila z dne 9. maja 2022 o končnem izidu Konference o prihodnosti Evrope in resolucije z dne 4. maja 2022 o nadaljnjih ukrepih glede Konference o prihodnosti Evrope (3),

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 9. junija 2022 o pozivu k sklicu konvencije za revizijo temeljnih pogodb (4) in z dne 22. novembra 2023 o predlogih Evropskega parlamenta za spremembo Pogodb (5), vključno z uporabo člena 48 PEU, s čimer Evropski svet pozove, naj pristane na sklic konvencije za reformo temeljnih pogodb,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. februarja 2024 o tesnejšem povezovanju EU glede na prihodnjo širitev (6),

—

ob upoštevanju poročila Maria Draghija z dne 9. septembra 2024 z naslovom „Prihodnost evropske konkurenčnosti“, poročila Enrica Lette z dne 17. aprila 2024 z naslovom „Veliko več kot trg“ in poročila Saulija Niinistöja z dne 30. oktobra 2024 z naslovom „Varnejši skupaj: krepitev evropske civilne in vojaške pripravljenosti“,

—

ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A10-0177/2025),

A.

ker ima status kandidatke devet od desetih držav, ki si trenutno želijo pristopiti k EU, nekatere med njimi pa imajo ta status že mnogo let; ker so države kandidatke v različnih fazah pristopnega procesa in pogajanj; ker je Gruzija 28. novembra 2024 enostransko prekinila pristopna pogajanja z EU;

B.

ker ruska vojaška agresija proti Ukrajini in drugi aktualni geopolitični izzivi, vključno z zaskrbljujočim premikom v čezatlantskih odnosih, dajejo nov geostrateški pomen in zagon procesu pristopa k EU in evropskemu združevanju;

C.

ker mora pristop k Evropski uniji ostati proces, ki temelji na dosežkih in oceni, kako posamezna kandidatka izpolnjuje københavnska merila in izvaja potrebne reforme, zlasti na „temeljnih“ področjih, kot so spoštovanje načel demokracije, pravne države, človekovih pravic in dobrega upravljanja ter uskladitev s skupno zunanjo in varnostno politiko EU, da bi širitev krepila EU in njen enotni trg, ne pa ju spodkopavala;

D.

ker je širitev zgodovinska zaveza, ključno orodje zunanje politike EU, strateška geopolitična prednostna naloga in ena najuspešnejših politik EU, ki predstavlja naložbo v prihodnost evropske celine;

E.

ker bi morale države pristopnice odločno izvajati potrebne reforme ter doseči konkreten in nepovraten napredek pri ključnih elementih širitvenega procesa; ker bi morale EU in države članice s finančno in tehnično pomočjo podpreti države kandidatke pri izpolnjevanju teh meril; ker pri vrednotah in temeljnih načelih EU ne sme biti bližnjic;

F.

ker bi razširjena EU pridobila večjo politično, gospodarsko in vojaško moč in vpliv na svetovnem prizorišču, hkrati pa okrepila skupne demokratične vrednote v celotni regiji širitve EU; ker je razširjen enotni trg pomemben za EU in države pristopnice, saj bo EU zaradi njega še bolj konkurenčna gospodarska akterka in privlačna trgovinska partnerica; ker bi utegnila odsotnost napredka pri širitvi EU ogroziti gospodarske in varnostne interese EU in potisniti države na evropski celini, ki niso članice EU, v gospodarsko in politično uskladitev z drugimi bloki (npr. Rusijo in Kitajsko), kar bi lahko ustvarilo konkurenčne ekonomske cone in zmanjšalo svetovni gospodarski vpliv EU ter obenem ponudilo priložnost, da se prizadevanja za destabilizacijo izvajajo iz neposredne soseščine EU;

G.

ker so imele države, ki so se EU pridružile leta 2004, in sama EU kot celota znatno gospodarsko rast in višje standarde na več področjih, tudi povprečno 30-odstotno povečanje BDP na prebivalca; ker so v povprečju vse nove države članice doživele dodatno 12-odstotno rast BDP v primerjavi s predvideno rastjo, če se ne bi pridružile EU, in ker je bilo to rast mogoče opaziti že v petih letih po njihovem pristopu; ker je gospodarstvo EU v zadnjih 20 letih zraslo za 27 %; ker so imele rast in blaginjo tudi države, ki so bile v času širitve leta 2004 že del EU, z jasno vzročno povezavo z razširjenimi trgi, povezljivostjo in naložbami, ki so posledica širitve; ker ima vsaka regija zaradi širitve gospodarsko rast, najvišjo relativno gospodarsko rast pa imajo najrevnejše regije;

H.

ker je BDP na prebivalca na Zahodnem Balkanu, v Ukrajini, Moldaviji in Gruziji še vedno približno 50 % ali manj v primerjavi z BDP na prebivalca EU, čeprav imajo nekatere države kandidatke v zadnjih letih stabilno gospodarsko rast, kar omogoča na dosežkih temelječ in v prihodnost usmerjen pristop; ker da izkušnje z vsemi širitvami EU kažejo, da članstvo v EU in na enotnem trgu EU ter dostop do strukturnih skladov pozitivno vplivata na ekonomsko in socialno konvergenco; ker študije kažejo, da bi se z vključitvijo desetih novih držav članic razlika v BDP na prebivalca med EU in ZDA zmanjšala za 10 %; ker bi razširjen dostop do med drugim trgov dela, industrijskih zmogljivosti, digitalnih tehnologij, zlasti umetne inteligence, in kritičnih redkozemeljskih mineralov EU omogočil, da pospeši zeleni, digitalni in pravični prehod, hkrati pa zmanjša svoje stroške ter postane bolj strateško neodvisna od Rusije, Kitajske in drugih sistemskih konkurentov; ker bi lahko scenariji, ki združujejo znatno širitev in močno konvergenco, do leta 2035 k BDP EU po ocenah prispevali 10 bilijonov USD;

I.

ker imajo predpristopni instrumenti pomembno vlogo, saj zagotavljajo dragocene izkušnje pri oblikovanju posodobljenih podpornih orodij, prilagojenih posebnim potrebam držav, kot so bili Phare (program pomoči Skupnosti državam srednje in vzhodne Evrope), SAPARD (predpristopni kmetijski instrument) in ISPA (instrument za strukturne politike v predpristopnem obdobju);

J.

ker se nekatere države zunaj EU soočajo z različnimi stopnjami politične nestabilnosti in ker bi moralo izvajanje reform, povezanih s članstvom v EU, v teh državah, kot se je pokazalo v prejšnjih širitvah, prispevati k stabilnosti in spoštovanju načela pravne države v regiji; ker ima EU na voljo širok nabor orodij za uveljavljanje skladnosti s temeljnimi vrednotami v državah članicah in zaščito politične stabilnosti celotnega evropskega projekta; ker je treba ta sklop orodij še vedno reformirati in okrepiti, zlasti z doslednim izvajanjem mehanizma pravne države in učinkovito zaščito temeljnih vrednot EU, kot so zapisane v členu 2 PEU, tudi z določitvijo pogojev v sedanjem in naslednjem večletnem finančnem okviru;

K.

ker bi morala Komisija in Parlament pripraviti kampanje ozaveščanja v državah članicah in državah kandidatkah, da bi bili državljani ustrezno obveščeni o priložnostih, ki jih ponuja širitev, hkrati pa bi se borila proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju Rusije in drugih držav, katerih namen je spodkopavati javno podporo širitvi;

L.

ker je treba institucionalni okvir EU, zlasti njene postopke odločanja, okrepiti in izboljšati za sedanjo Unijo s 27 državami članicami; ker so za pripravo na širitev potrebne notranje reforme v EU in ker bi bilo treba širitveni proces izvajati vzporedno z institucionalnimi reformami in reformami odločanja, ki so potrebne za zaščito zmožnosti EU za vključevanje novih članic; ker je reforma institucij, politik in postopkov odločanja EU bolj potrebna in nujna kot kdaj koli prej glede na obete prihodnjih širitev;

M.

ker so notranje institucionalne reforme upravljanja EU pogosto prišle pred prejšnjimi širitvami oziroma so pospremile te širitve in ker so bili ti širitveni procesi običajno močna spodbuda za razvoj ter gospodarski in demokratični napredek držav kandidatk;

N.

ker je Evropski svet v izjavi iz Granade z dne 6. oktobra 2023 priznal, da bi moral potrebno pospešitev reformnih prizadevanj v državah kandidatkah spremljati vzporedni proces vzpostavitve temeljev in reform v EU;

O.

ker je Evropski svet v sklepih z dne 27. junija 2024 določil časovni načrt za prihodnje delo v zvezi z notranjimi reformami; ker Evropski svet priznava, da so za krepitev EU in evropske suverenosti potrebne reforme, ki bodo EU omogočile, da izpolni svoje dolgoročne ambicije, uresniči svoje politike in prednostne naloge ter se odzove na nove geopolitične razmere in izzive;

P.

ker bi morale v skladu s temi sklepi notranje reforme potekati vzporedno s širitvenim procesom, da bi bile politike primerne za prihodnost in ustrezno financirane ter da bi institucije EU še naprej učinkovito delovale in ukrepale; ker je Evropski svet pozval Komisijo, naj leta 2025 predstavi poglobljen pregled politike, ki bo osredotočen na štiri sklope, in sicer na vrednote in pravno državo, politike, proračun in upravljanje;

Q.

ker je EU zaradi obeta prihodnje širitve izpostavljena trojnemu izzivu, in sicer mora zagotoviti učinkovite postopke odločanja (izziv učinkovitosti), zbrati zadostna sredstva za uresničitev svojih strateških ciljev (izziv moči in virov) ter zavarovati demokratično legitimnost in odgovornost svojih ukrepov (izziv demokracije);

R.

ker reforme institucionalnega okvira EU pred širitvijo pomenijo morebiten napredek rešitev z diferenciranim povezovanjem, kadar Pogodbi to dopuščata; ker postopki v skladu s členi 20, 42 in 46 PEU o okrepljenem sodelovanju in stalnem strukturnem sodelovanju (PESCO) državam članicam, ki to želijo, omogočajo, da poglobijo svoje povezovanje in okrepijo sodelovanje v okviru neizključnih pristojnosti EU;

S.

ker bi se lahko za takojšen prehod z zahteve po soglasju na glasovanje s kvalificirano večino na določenih političnih področjih uporabile premostitvene klavzule; ker PEU določa, da je končni cilj postopnega oblikovanja skupne obrambne politike EU vzpostavitev skupne obrambe s soglasno odločitvijo Evropskega sveta, ki mora biti skladna z Natom;

T.

ker bi bilo treba predvideti bolj poglobljeno reformo s ciljno usmerjenimi spremembami Pogodb, saj je njuna prožnost omejena; ker je Parlament sprožil postopek za revizijo Pogodb in Svetu v skladu s členom 48(2) PEU predložil predloge za njuno spremembo;

1.

trdi, da so EU in države kandidatke širitev vedno uporabljale kot politično in geopolitično orodje za spodbujanje demokracije, stabilnosti, varnosti in blaginje po vsej celini; meni, da širitev EU predstavlja dolgoročno geostrateško naložbo;

2.

poudarja, da ruska vojaška agresija proti Ukrajini in drugi geopolitični izzivi še bolj izpostavljajo nujnost napredka širitvenega procesa; vztraja, da so za uspešno in vzdržno širitev potrebne dolgoročna politična vizija in drzne odločitve, usmerjene v spodbujanje učinkovite, močne in demokratične Evrope;

3.

ugotavlja, da izkušnje kažejo, da vsak nov val širitve prinaša nove institucionalne in politične izzive ter priložnosti, ki bi jih bilo treba obravnavati pravočasno, po možnosti preden države kandidatke postanejo države članice, da se zagotovi učinkovito delovanje Unije in prepreči institucionalno blokado; poudarja, da so potrebne notranje institucionalne reforme prišle pred vsemi širitvami v zgodovini evropskega projekta oziroma so te širitve pospremile;

4.

priznava, da je cilj soglasja zagotoviti, da se obravnavajo upravičeni pomisleki vseh držav članic; vendar verjame, da bo razširjena EU potrebovala bolj izpopolnjeno usklajevanje pri reševanju izzivov v sedanjem širitvenem procesu: poudarja, da je treba obravnavati težave, ki jih povzroča zahteva po soglasju v Svetu, vključno z uporabo soglasja za vmesne korake pri širitveni politiki, kar upočasnjuje pristop novih članic k EU zaradi dvostranskih vprašanj; opozarja, da člen 49 PEU omogoča prehod na glasovanje s kvalificirano večino, ne da bi bile potrebne spremembe Pogodb; je seznanjen z okorno in zastarelo strukturo in upravljanjem proračuna EU ter možnim prerazporejanjem kmetijskih in kohezijskih sredstev; opozarja, da je širitev EU priložnost za ponovno prilagoditev ključnih politik EU v zvezi s tem; podpira pobude za učinkovitejši postopek odločanja, ki je ključen za povečanje konkurenčnosti EU;

5.

ponavlja svoje stališče, da bi morali poglabljanje Unije, proces širitve in evropsko združevanje potekati vzporedno; poudarja, da so potrebne institucionalne in finančne reforme EU za soočanje z izzivi aktualnega procesa širitve in zagotavljanje, da bo EU sposobna absorbirati nove članice in spodbujati njihovo uspešno vključevanje, ne da bi destabilizirala gospodarstva drugih držav članic ali zaostrila socialne napetosti;

6.

priznava, da bi lahko ad hoc rešitve služile kot začasna popravila, vendar niso dovolj predvidljive, demokratične in pregledne ter ne zagotavljajo zadostne odgovornosti in dolgoročno niso tako vzdržne, kot so lahko samo strukturne reforme;

7.

je trdno prepričan, da bi morale institucionalne reforme EU ne glede na postopek odločanja za njihovo sprejetje povečati sposobnost EU, da ukrepa učinkovito in pravočasno; poudarja, da bi morale reforme institucionalnega okvira EU pred širitvijo izpolniti cilje izboljšanja učinkovitosti EU, povečanja moči EU na svetovnem prizorišču ter povečanja demokratičnosti, legitimnosti in odgovornosti EU;

8.

poudarja, da bi bilo treba za izboljšanje učinkovitosti razširjene EU prilagoditi sestavo institucij EU, povečati njihovo učinkovitost in izboljšati njihovo delovanje; predlaga, naj se širitveni proces podpre z zgodnjim in tesnim sodelovanjem držav kandidatk pri delovanju institucij EU, na primer s statusom opazovalk; ugotavlja, da bi bilo to mogoče uspešno doseči na podoben način kot v času širitve leta 2004; kot dober primer takšnega postopnega vključevanja ocenjuje prizadevanja Komisije za vključevanje držav kandidatk na področjih varnosti in obrambe, zlasti z njihovo omembo v beli knjigi o prihodnosti evropske obrambe in strategiji notranje varnosti;

9.

ugotavlja, da je treba z institucionalnimi reformami pred širitvijo obravnavati posledice širitve za sestavo Parlamenta; poudarja, da bi moral Parlament ob zagotavljanju ustrezne demokratične reprezentativnosti ostati takšne velikosti, ki omogoča delovanje; poudarja, da je treba dati prednost notranjemu in medinstitucionalnemu delu v zvezi z določitvijo mehanizma za stalno dodelitev sedežev, s katerim bi lahko poskrbeli za pravično, pregledno in trajno demografsko in geografsko zastopanost ob upoštevanju načela padajoče sorazmernosti; opozarja na svoje stališče, da bi bilo treba sestavo Parlamenta obravnavati skupaj s sistemom glasovanja v Svetu;

10.

ugotavlja, da mora sedanja sestava Komisije upoštevati širitev; v zvezi s tem opozarja na prožnost, ki jo zagotavlja Lizbonska pogodba; poudarja, da mora vsako zmanjšanje števila članov kolegija komisarjev, kot je določeno v členu 17(5) PEU, še naprej zagotavljati geografsko, demografsko in spolno uravnoteženo sestavo Komisije;

11.

priznava, da je treba zaradi širitve razmisliti o spremembi delovanja in postopka odločanja v Svetu; ugotavlja, da je treba na novo opredeliti kvalificirano večino, da se izboljša ravnotežje med večjimi in manjšimi državami ter ohranijo višji pragovi za najpomembnejše in politično občutljive odločitve; v zvezi s tem opozarja na svojo resolucijo z dne 22. novembra 2023 o predlogih Evropskega parlamenta za spremembo Pogodb, zlasti o glasovalni večini v Svetu; poziva k čim večji preglednosti in integriteti postopka odločanja v Svetu, kar zadeva širitev;

12.

predlaga, naj se postopek iz člena 7 PEU okrepi in reformira tako, da se odpravi soglasno odločanje pri odločitvah Evropskega sveta, da se uvede jasna časovnica in da Sodišče Evropske unije razsoja v primeru kršitev;

13.

ponovno poziva k reviziji upravljanja večletnega finančnega okvira, in sicer tako, da se dodelijo polne pristojnosti sozakonodajalca na odhodkovni strani proračuna EU, vključno s sprejetjem večletnega finančnega okvira;

14.

je prepričan, da bi bilo treba veljavno obvezno revizijsko klavzulo v primeru širitve ohraniti v naslednjem okviru in da to ne bi smelo vplivati na nacionalne proračune; poudarja, da bo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru uvesti tudi ustrezne prehodne in postopne ukrepe za ključna področja porabe, kot sta kohezija in kmetijstvo, na podlagi temeljite ocene učinkov na različne sektorje;

15.

meni, da bo naslednji večletni finančni okvir ključen za pripravo Unije na širitev in pripravo držav kandidatk na pristop;

16.

opozarja na stališče Parlamenta, izraženo v resoluciji z dne 7. maja 2025 o prenovljenem dolgoročnem proračunu Unije v spreminjajočem se svetu (7), da se mora dolgoročni proračun EU oddaljiti od zgodovinsko restriktivne ravni 1 % skupnega bruto nacionalnega dohodka, ki jo je določila Unija sama; poudarja, da je iz poročil Maria Draghija in Enrica Lette razvidno, da so potrebna znatna dodatna lastna sredstva, da bi EU do leta 2030 postala konkurenčnejša, dokončala pravični in zeleni prehod ter da bi se lahko samostojno branila pred rusko agresijo;

17.

poudarja, da bi morala večletni finančni okvir po letu 2027 in učinkovitejši proračun, vštevši sveženj novih lastnih sredstev; omogočiti, da se EU odločno usmeri v širitev, hkrati pa ohrani obstoječe politike, programe in prednostne naloge;

18.

poudarja pomen krepitve demokratične legitimnosti politik EU s krepitvijo pravic odločanja in nadzora Evropskega parlamenta, vključno z močno preiskovalno pravico, ,saj gre za edino neposredno izvoljeno institucijo, ki zastopa državljane EU;

19.

poudarja, da imajo parlamenti držav pristopnic k EU v procesu pristopa k EU ključno vlogo, zlasti pri sprejemanju zakonodaje, povezane s pristopom, ter v zvezi s tem poudarja, kako pomembna sta parlamentarno sodelovanje in doseganje soglasja o vprašanjih pristopa k EU; ponovno poudarja, da je Evropski parlament pripravljen uporabiti svoje politične in tehnične vire, da bi parlamentom držav pristopnic pomagal doseči napredek pri programu reform, povezanih z EU, tudi z dejavnostmi v podporo demokraciji; pozdravlja napredek, dosežen v številnih državah kandidatkah, med drugim z dejavnostmi mediacije in procesom dialoga Jeana Monneta;

20.

poudarja, da je treba za reformo postopka odločanja v EU okrepiti vlogo Parlamenta, tako da se ga postavi v enakopraven položaj s Svetom; ponovno poziva, naj Parlament pridobi celovito pravico do zakonodajne pobude, in sicer pravico do predlaganja, spremembe ali razveljavitve zakonodaje Unije; je prepričan, da bi se s splošno in neposredno pravico do pobude še okrepili demokratična legitimnost EU in vloga državljanov EU;

21.

se zaveda, da neposredne pravice Parlamenta do pobude še zdaleč niso zadostne, da bi zagotavljale zastopanost državljanov EU, civilne družbe in socialnih partnerjev v evropskih institucijah, zaradi česar ima Komisija dejansko monopol nad zakonodajnimi pobudami;

22.

poudarja, da Lizbonska pogodba Parlamentu že daje neposredne pravice do pobude in priznava njegovo pristojnost za samoorganizacijo, njegovo funkcijo nadzora in demokratično legitimnost, ki jo ima kot edina neposredno izvoljena institucija EU;

23.

meni, da je bistveno izboljšati preglednost in demokratično odgovornost Parlamenta s krepitvijo evropske razsežnosti volitev in določitvijo enotnih volilnih pravil po vsej EU; poziva države članice, ki še niso ratificirale Sklepa Sveta 2018/994 (8), naj to storijo; poziva Svet, naj obravnava predloge iz stališča Parlamenta z dne 3. maja 2022 (9); ponovno poziva Parlament in Svet, naj napredujeta pri razpravah o uvedbi stalnega mehanizma za dodelitev sedežev v Evropskem parlamentu;

24.

meni, da je mogoče navedene cilje institucionalnih reform pred širitvijo izvesti na različne načine, tudi z aktiviranjem prožnosti, ki jo ponujata sedanji Pogodbi, z eno ali več ciljno usmerjenimi spremembami Pogodb;

25.

opozarja, da so številni instrumenti za prožnost, kot so premostitvene klavzule, okrepljeno sodelovanje, konstruktivno vzdržanje, stalno strukturirano sodelovanje (PESCO) in mehanizmi izvzetja, mogoči že v sedanjem pravnem okviru EU, kar dokazujejo izkušnje s schengenskim območjem, enim največjih dosežkov EU, in enotno valuto; opozarja, da se je v okviru pristopnih postopkov za nekatera področja politik mogoče pogajati o rešitvah postopnega uvajanja, začasnih odstopanjih in prehodnih obdobjih;

26.

ponavlja svoje stališče, da bi moralo diferencirano vključevanje vedno potekati v skladu z okvirom Pogodb, ohranjati enotnost institucij EU in ne bi smelo privesti do oblikovanja vzporednih institucionalnih ureditev ali ureditev, ki posredno niso v skladu s smislom in temeljnimi načeli prava EU, temveč bi moralo omogočiti, da se po potrebi ustanovijo posebni organi, brez poseganja v pristojnosti in vlogo institucij EU;

27.

poudarja, da prožnost, ki jo zagotavljata veljavni Pogodbi, omogoča, da se lahko stori več za napredovanje v smeri evropske obrambne unije, ne da bi bil potreben celovit proces reforme Pogodb; poudarja, da bo za vzpostavitev stalne evropske obrambne unije na koncu v skladu s členom 42(2) potrebna soglasna odločitev;

28.

poudarja, da stalno strukturno sodelovanje na področju obrambe (prejšnji člen 46 PEU) dopušča, da skupina držav članic napreduje v smeri vzpostavitve evropskega obrambnega sistema; ugotavlja, da se je stalno strukturno sodelovanje sicer uporabljalo predvsem za industrijske obrambne projekte, a ima širši potencial, saj bi državam članicam, ki so temu naklonjene, lahko omogočilo takojšnjo institucionalizacijo skupne obrambe, tudi brez soglasja v Evropskem svetu;

29.

poudarja, da bi v skladu z veljavnimi določbami Pogodb odločitev, sprejeta s kvalificirano večino, omogočila vzpostavitev evropskega obrambnega sistema v skladu s členom 42(6) PEU in členom 1(b) Protokola št. 10, drugim državam članicam pa bi pustila možnost, da se pridružijo pozneje, kot v primeru ekonomske in monetarne unije; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, ki to želijo, naj v ta namen nemudoma aktivirajo določbe stalnega strukturnega sodelovanja;

30.

poziva Komisijo in Svet, naj jasno sporočita ugotovitve pregledov politik in v sodelovanju s Parlamentom pripravita realističen in postopen časovni načrt za izvajanje potrebnih institucionalnih reform skupaj s širitvenim procesom;

°

° °

31.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.