OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

(člen 24 Uredbe (EU) 2024/1143)

„Pla i Llevant“

Referenčna številka EU: PDO-ES-A1038-AM05 – 23. december 2025

1.   Ime proizvoda

„Pla i Llevant“

2.   Vrsta geografske označbe

☑

ZOP

☐

ZGO

☐

GO

3.   Sektor

☐	kmetijski proizvodi

☑

vina

☐	žgane pijače

4.   Država, ki ji pripada geografsko območje

Španija

5.   Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo

Ime

Ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in prehrano, generalni direktorat za prehrano, generalni poddirektorat za nadzor kakovosti in agroživilske laboratorije

6.   Opredelitev kot standardna sprememba

Pristojni organ meni, da je ta sprememba specifikacije proizvoda z ZOP „Pla i Llevant“ standardna sprememba. Ni je mogoče šteti za spremembo na ravni Unije, saj ne ustreza nobenemu od primerov iz člena 24(3) Uredbe (EU) 2024/1143 o geografskih označbah. Natančneje, sprememba ne vključuje spremembe imena ali uporabe tega imena ali kategorije proizvoda ali proizvodov, označenih z geografsko označbo, ne more izničiti povezave z geografskim območjem, ne vključuje dodatnih omejitev za trženje proizvoda.

7.   Opis odobrenih sprememb

Naslov

SPREMEMBE MEJNE VREDNOSTI ZA VSEBNOST SKUPNIH KISLIN

Opis

Znižana je bila najmanjša vrednost vsebnosti skupnih kislin za vse kategorije mirnih in penečih vin s 4,5 na 3,5 g/l vinske kisline.

Ta sprememba vpliva na oddelek 2 specifikacije proizvoda, Opis vin, in oddelek 6 enotnega dokumenta, Opis vina ali vin.

☑	Ta sprememba vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

Označbe porekla in geografske označbe za vino

„Pla i Llevant“

Referenčna številka EU: PDO-ES-A1038-AM05 – 23. december 2025

1.   Ime ali imena

„Pla i Llevant“

2.   Vrsta geografske označbe

☑

ZOP

☐

ZGO

☐

GO

3.   Država, ki ji pripada razmejeno geografsko območje

Španija

4.   Razvrstitev kmetijskega proizvoda po tarifni številki in oznaki kombinirane nomenklature iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2024/1143

2204  – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009

5.   Kategorije proizvodov vinske trte iz dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013

1.

Vino

3.	Likersko vino

4.	Peneče vino

8.	Biser vino

6.   Opis vina ali vin

Proizvod vinske trte

VINO – bela vina in vina rosé

Organoleptične lastnosti

Videz

Bister, prozoren in sijoč.

Vonj

Sveže, sadne arome. Bela vina zorijo v sodih, ki jim dajo značilne arome.

Okus

V ustih so sveža, odkrita in sadna. Bela vina, ki zorijo v sodih, so v ustih polna, oljnata, strukturirana in z dolgim pookusom.

Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih

-

Analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	-
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin	miliekvivalenti na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	-

Dodatne informacije o analitskih lastnostih

Žveplov dioksid:

180, če je ≤ 5 g/l glukoze in fruktoze,

240, če je > 5 g/l glukoze in fruktoze.

☑	Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU.

Proizvod vinske trte

VINO – rdeča vina

Organoleptične lastnosti

Videz

Bister, živahen in sijoč, močne do srednje intenzivnosti barve.

Vonj

Mlada vina imajo svežo sadno aromo, starana vina pa aromo po zrelem sadju, obogateno z vonjem zorenja v sodih.

Okus

V ustih so elegantna, prijetna, mesnata, uravnotežena in žametna s toplim, dolgotrajnim zatonom.

Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih

-

Analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

-

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin	miliekvivalenti na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	-

Dodatne informacije o analitskih lastnostih

Žveplov dioksid:

140, če je ≤ 5 g/l glukoze in fruktoze,

180, če je > 5 g/l glukoze in fruktoze.

☑	Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU.

Proizvod vinske trte

LIKERSKO VINO

Organoleptične lastnosti

Videz

Slamnato rumene barve z zeleno do zlato barvo na robu. Likerska rdeča vina so intenzivno rdeče do vijoličaste barve. So bistra in sijoča.

Vonj

Pri likerskih belih vinih je mogoče zaznati cvetlične arome in vonj po sadju v sirupu z notami prezrelega sadja. Likerska rdeča vina imajo aromo vkuhanega sadja, rozin in oreškov.

Okus

Imajo dobro vsebnost kislin, so uravnotežena in elegantna.

Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih

-

Analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	-
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	15
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin	miliekvivalenti na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	25
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	-

Dodatne informacije o analitskih lastnostih

Žveplov dioksid:

130, če je ≤ 5 g/l glukoze in fruktoze,

175, če je > 5 g/l glukoze in fruktoze.

☑	Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU.

Proizvod vinske trte

PENEČE VINO

Organoleptične lastnosti

Videz

Mlada peneča vina so skoraj brezbarvna. Peneča vina, ki zorijo v sodih, imajo intenzivnejšo barvo. Barva penečih vin rosé je med čebulno in rožnato vijoličasto. Vino je vedno sijoče. Mehurčki so drobni, sproščajo se počasi in dolgo ter se iskrijo v dolge nize.

Vonj

Aroma spominja na način proizvodnje iz osnovnih vin z avtolizo droži.

Okus

V ustih ima vino uravnotežene kisline in ni grobo. Pookus je čist in dolgotrajen.

Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih

-

Analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	-
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin	miliekvivalenti na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	160

Dodatne informacije o analitskih lastnostih

-

☑	Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU.

Proizvod vinske trte

BISER VINO

Organoleptične lastnosti

Videz

Slamnato rumene barve s svetlo zlato barvo na robu. Vina rosé so srednje intenzivne rožnato vijoličaste barve. So bistra in sijoča. Mehurčki in nizi iskrenja so drobni.

Vonj

Aroma je sadna z vonji sekundarnega vrenja.

Okus

V ustih je vino sveže in sadno z dolgotrajnim pookusom.

Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih

-

Analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	-
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin	miliekvivalenti na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	160

Dodatne informacije o analitskih lastnostih

-

☑	Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU.

7.   Vinarske prakse

7.1   Posebni enološki postopki pridelave vin in ustrezne omejitve pri njihovi pridelavi

Vinarska praksa

-

Vrsta enološkega postopka

Poseben enološki postopek

Opis

Tehnike obdelave grozdja, mošta in vina, nadzor vrenja in predelava morajo biti zasnovani za proizvodnjo najvišje kakovosti. Za ekstrakcijo mošta ali vina se lahko uporabljajo samo mehanski sistemi, ki ne poškodujejo ali raztrgajo trdnih delov grozdnih jagod. Prakse za ekstrakcijo barvil, ki vključujejo predhodno segrevanje grozdja ali segrevanje mošta ali vina s tropinami, so prepovedane. Za ekstrakcijo mošta ali vina ter njegovo ločevanje od tropin je treba uporabiti ustrezen pritisk, tako da je donos največ 70 litrov vina na 100 kilogramov potrganega grozdja.

7.2   Največji donosi

Vsa vina/kategorija/sorta/vrsta

VSA VINA

Največji donos

Največji donos	11 000
Enota pri največjem donosu	kilogrami grozdja na hektar

Vsa vina/kategorija/sorta/vrsta

VSA VINA

Največji donos

Največji donos	77
Enota pri največjem donosu	hektolitri na hektar

8.   Sorta ali sorte vinske trte, iz katerih se pridobi vino oziroma vina

—	CABERNET SAUVIGNON

—

CALLET

—	CHARDONNAY

—

FOGONEU

—

GIRÓ ROS

—	GORGOLLASSA

—	MACABEO – VIURA

—	MANTO NEGRO

—

MERLOT

—	MOLL – PENSAL BLANCA

—	MONASTRELL

—	MOSCATEL DE ALEJANDRÍA

—	MOSCATEL DE GRANO MENUDO

—

PARELLADA

—	PINOT NOIR

—

RIESLING

—

SYRAH

—	TEMPRANILLO

—

VIOGNIER

9.   Jedrnat opis razmejenega geografskega območja

Območje proizvodnje za označbo porekla „Pla i Llevant“ sestavljajo naslednje občine na otoku Majorka: Algaida, Ariany, Arta, Campos, Capdepera, Felanitx, Llucmajor, Manacor, Maria de la Salut, Montuíri, Muro, Petra, Porreres, Sant Joan, Sant Llorenc des Cardassar, Santa Margalida, Santanyi, Sineu in Vilafranca de Bonany, ki jih je pristojni svet opredelil kot primerne za pridelavo grozdja navedenih sort.

10.   Povezava z geografskim območjem

Kategorija proizvoda vinske trte

1.

Vino

Povzetek povezave

Na vinsko trto vplivata otoška narava regije in njena lokacija skoraj na ravni morske gladine. Veter embat, ki je značilen za to regijo, prinaša svežino, vlago in slanost. Hkrati vpliva na način vinogradništva, ker je z zeleno rezjo grozdje izpostavljeno zraku in dobi veliko soli. Veliko sonca spodbuja sintezo fenolnih spojin, razvoj bogastva okusov in velikega deleža alkohola ter pridobivanje rdečih vin močne do srednje intenzivnosti barve in bistrih belih vin. Apnenčasta tla ugodno vplivajo na razvoj aromatskih spojin. Zaradi vseh teh dejavnikov ima vino „Pla i Llevant“ edinstven značaj z lepo povezanimi kislinami, ki mu dajejo značilno strukturo in moč.

Kategorija proizvoda vinske trte

3.	Likersko vino

Povzetek povezave

Razlikovalne lastnosti likerskega vina z ZOP „Pla i Llevant“ izvirajo iz različne kakovosti osnovnih vin, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo.

Kategorija proizvoda vinske trte

4.	Peneče vino

Povzetek povezave

Razlikovalne lastnosti penečega vina z ZOP „Pla i Llevant“ izvirajo iz različne kakovosti osnovnih vin, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo.

Kategorija proizvoda vinske trte

8.	Biser vino

Povzetek povezave

Razlikovalne lastnosti biser vina z ZOP „Pla i Llevant“ izvirajo iz različne kakovosti osnovnih vin, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo.

11.   Dodatne veljavne zahteve

Naslov zahteve/odstopanja

OZNAČEVANJE

Pravni okvir

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatne zahteve/odstopanja

Dodatne določbe o označevanju

Opis zahteve/odstopanja

Na etiketi morata biti ime in logotip označbe porekla „Pla i Llevant“.

Naslov zahteve/odstopanja

POLNJENJE PRI IZVORU

Pravni okvir

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatne zahteve/odstopanja

Pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis zahteve/odstopanja

Stekleničenje mora potekati na območju proizvodnje, saj je to zelo pomembno za kakovost končnega proizvoda. Najboljši pogoji se najlažje dosežejo tako, da stekleničenje opravijo polnilnice, ki so v isti regiji kot vinske kleti, ki uporabljajo označbo, in so pod njihovim neposrednim nadzorom, saj imajo strokovne izkušnje ter poglobljeno znanje o posebnih lastnostih tega vina. Steklenice, v katerih se prodaja vino za porabo, morajo imeti oštevilčen jamstveno oznako, nalepko ali hrbtno nalepko, ki jo izda nadzorni organ in jo namesti vinska klet. Pri skladiščenju vina iz drugih geografskih regij je treba nadzorni organ o tem vnaprej pisno obvestiti. Skladiščenje se dovoli pod naslednjimi pogoji: vino v steklenicah s prostornino < 15 l; steklenice, označene na kraju porekla.

Elektronski sklic (URL) na objavo specifikacije proizvoda

http://www.caib.es/sites/qualitatagroalimentaria/es/pla_i_llevant-46239/

---

(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/27 z dne 30. oktobra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o registraciji in zaščiti geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in neobveznih navedb kakovosti ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 664/2014 (UL L, 2025/27, 15.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2025/27/oj).