To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Côtes de Thongue“

PGI-FR-A1110-AM01

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Organoleptični opis proizvodov

Poglavje I, oddelek 3.3, specifikacije proizvoda za ZGO „Côtes de Thongue“ je bilo dopolnjeno, tako da je organoleptični opis vin z ZGO podrobneje opredeljen.

Enotni dokument je bil dopolnjen v oddelku Opis vina ali vin.

2.   Območje v neposredni bližini

Spremenjeno je bilo poglavje I, oddelek 4.2 – Območje v neposredni bližini, specifikacije proizvoda za ZGO „Côtes de Thongue“. Seznam občin, ki sestavljajo območje v neposredni bližini, je posodobljen po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021, pri čemer območje ni spremenjeno.

Ta redakcijska sprememba omogoča, da je geografsko območje navedeno po uradnem geografskem kodeksu, ki ga vsako leto objavi nacionalni inštitut za statistiko in ekonomske študije INSEE (Institut national de la statistique et des études économiques), v različici, veljavni leta 2021, in da je razmejitev geografskega območja pravno varna. V enotnem dokumentu je bil ta sklic vstavljen v oddelek Območje v neposredni bližini.

Enotni dokument je bil posodobljen v oddelku Dodatni pogoji – Območje v neposredni bližini.

3.   Trsni izbor

Spremenjeno je bilo poglavje I, oddelek 5 – Trsni izbor, specifikacije proizvoda za ZGO „Côtes de Thongue“.

Seznam sort vinske trte za proizvodnjo vina z ZGO „Côtes de Thongue“ je bil spremenjen, kot sledi:

—	vključitev 17 sort vinske trte, ki veljajo za odporne proti boleznim vinske trte: artaban N, bronner B, cabernet blanc B, cabernet cortis N, floreal B, johanniter B, monarch N, muscaris B, pinotin N, prior N, saphira B, sauvignac B, solaris B, soreli B, souvigner gris B, vidoc N in voltis B,

—	vključitev 14 sort vinske trte, ki so obetavne za prilagoditev podnebnim spremembam: agiorgitiko N, assyrtiko B, calabrese N, carricante B, fiano B, montepulciano N, moschofilero Rs, parellada N, primitivo N, roditis Rs, saperavi N, touriga nacional N, verdejo B in xinomavro Rs,

—

črtanje 20 sort vinske trte, ki se ne uporabljajo pri pridelavi: auxerrois B, baco blanc B, clairette rose Rs, clarin B, couderc noir N, gamay de chaudenay N, jurançon blanc B, landal N, lival N, maréchal foch N, müller-thurgau B, muscadelle B, muscat à petits grains rouges Rg, muscat à petits grains rosés Rs, ravat blanc B, rayon d'or B, savagnin rose Rs, valérien B in villard noir N.

Dodane sorte vinske trte so odporne proti suši in glivičnim boleznim. Omogočajo manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev, hkrati pa ustrezajo sortam vinske trte, ki se uporabljajo za proizvodnjo vin z ZGO, z vidika fiziološke in tudi enološke primernosti. Ne povzročajo sprememb lastnosti vin z ZGO.

Zaradi spremembe seznama sort vinske trte v trsnem izboru za ZGO je enotni dokument spremenjen v oddelku o sortah vinske trte.

4.   Največji donos proizvodnje

Spremenjeno je bilo poglavje I, oddelek 6 – Največji donos proizvodnje, specifikacije proizvoda za ZGO „Côtes de Thongue“.

S to spremembo je bil donos za vina rosé povečan z 90 na 100 hl/ha. Donos 90 hl/ha za rdeča in bela vina je ostal nespremenjen. Cilj je pomagati gospodarskim subjektom, da zadovoljijo dinamično tržno povpraševanje po vinih rosé, ki se hitro povečuje.

Enotni dokument je bil spremenjen v oddelku Največji donosi.

5.   Povezava z geografskim območjem

V poglavju I, oddelek 8, specifikacije proizvoda za ZGO „Côtes de Thongue“ je bilo spremenjeno besedilo o povezavi z geografskim območjem.

Oddelek Povezava z geografskim območjem enotnega dokumenta je bil posodobljen.

6.   Nadzorni organ

Poglavje III specifikacije proizvoda za ZGO „Côtes de Thongue“ je bilo spremenjeno zaradi poenostavitve oddelka o nadzornem organu in navedbe, da nadzor nad upoštevanjem specifikacije proizvoda na podlagi odobrenega načrta nadzora izvaja tretji organ, ki ga je pooblastil nacionalni inštitut za poreklo in kakovost INAO (Institut national de l'origine et de la qualité) ter ki jamči za usposobljenost, nepristranskost in neodvisnost.

Ta poenostavitev ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime ali imena

Côtes de Thongue

2.   Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

5.	Kakovostno peneče vino

16.	Vino iz prezrelega grozdja

3.1   Oznaka kombinirane nomenklature

—	22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS 2204  – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009

4.   Opis vina ali vin

1.   Mirna rdeča, rosé in bela vina – organoleptični opis

KRATEK OPIS

Vinarji, ki proizvajajo vino z ZGO „Côtes de Thongue“, se naslanjajo na tradicijo zvrščanja različnih sort vinske trte na omejenem območju, tj. v dolini Thongue. Njihova filozofija je podobna tisti, na kateri temelji sistem ZOP, v katerem je poudarjen pomen rastišča.

Vina rosé se pridelajo iz zvrščanja sort, ki zaznamujejo regijo Okcitanija (grenache noir, cinsault, syrah, mourvèdre itd.), s sortami, ki prihajajo iz drugih regij (cabernet franc, cabernet sauvignon, merlot, pinot itd.), včasih pa so jim dodane tudi bele ali sive sorte grozdja (vermentino, grenache blanc ali gris itd.). Nastala vina so običajno bledo rožnate barve in prijetno sveža v ustih, z močno in kompleksno cvetico, ki temelji na aromah breskve, marelice, črnega ribeza in banane.

Rdeča vina se pridelajo iz širokega nabora sort vinske trte, grozdje pa se potrga pri veliki zrelosti, kar omogoča proizvodnjo strukturiranih vin, ki se pogosto starajo v sodih. Praviloma so nežno strukturirana, s prefinjenimi, dobro razvitimi in skladnimi tanini ter kompleksnimi aromami rdečega jagodičja, črnega jagodičja in začimb.

Bela vina se pridelajo iz sort muscat, sauvignon, vermentino ali viognier, pri čemer se zvrščajo značilne sorte iz regije in druge od drugod. Ta elegantna vina so polnega telesa in znana po svoji svežini, z aromami, ki segajo od agrumov do eksotičnega sadja ali cvetličnih not (lipa, pomarančevec itd.), odvisno od uporabljenih sort.

2.   Mirna rdeča, rosé in bela vina – analitski opis

KRATEK OPIS

Vina imajo vsebnost fermentiranih sladkorjev (glukoze in fruktoze) najmanj 45 g/l in vsebnost hlapnih kislin največ 24,48 meq/l.

Pri dealkoholizaciji se lahko najmanjši volumenski delež dejanskega alkohola zmanjša na 9,5 %.

Volumenski delež skupnega alkohola ter vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določeni z evropsko zakonodajo.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 11,5

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: —

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

3.   Rdeča, rosé in bela vina iz prezrelega grozdja – organoleptični opis

KRATEK OPIS

Vina iz prezrelega grozdja imajo visoko vsebnost sladkorja in razvijejo kompleksne arome kuhanega sadja, po barvi pa segajo od jantarja do opečnate rdeče.

4.   Rdeča, rosé in bela vina iz prezrelega grozdja – analitski opis

KRATEK OPIS

Vina imajo vsebnost fermentiranih sladkorjev (glukoze in fruktoze) najmanj 45 g/l in vsebnost hlapnih kislin največ 24,48 meq/l.

Pri vinih iz prezrelega grozdja so vsebnosti skupnih kislin in hlapnih kislin, volumenski deleži dejanskega alkohola, skupnega alkohola in naravnega alkohola ter vsebnost skupnega žveplovega dioksida (po zgornji ali spodnji meji) določeni v zakonodaji EU.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: —

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

5.   Rdeča, rosé in bela kakovostna peneča vina

KRATEK OPIS

Kakovostna peneča vina se pridelujejo izključno s sekundarnim vrenjem v steklenicah. Imajo drobne in elegantne mehurčke s cvetličnimi ali sadnimi aromami, ki so odvisne od sort vinske trte, uporabljenih za osnovno vino.

Vsebnosti skupnih kislin in hlapnih kislin, volumenski deleži dejanskega alkohola, skupnega alkohola in naravnega alkohola ter vsebnost skupnega žveplovega dioksida so (po zgornji ali spodnji meji) določeni v zakonodaji EU.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: —

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

5.   Vinarske prakse

5.1   Posebni enološki postopki

1.   Poseben enološki postopek

Pri dealkoholizaciji se lahko najmanjši volumenski delež dejanskega alkohola zmanjša na 9,5 %.

Kakovostna peneča vina z zaščiteno geografsko označbo „Côtes de Thongue“ se pridelujejo izključno s sekundarnim vrenjem v steklenicah.

Poleg te določbe se pri vinarskih praksah za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

5.2   Največji donosi

1.   Rdeča in bela vina

90 hektolitrov na hektar

2.   Vina rosé

100 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija in obdelava vin z zaščiteno geografsko označbo „Côtes de Thongue“ potekajo na ozemlju naslednjih občin v departmaju Hérault:

Alignan-du-Vent, Abeilhan, Autignac, Coulobres, Espondeilhan, Fouzilhon, Gabian, Magalas, Margon, Montblanc, Montesquieu, Néffiès, Nézignan-l'Evêque, Pouzolles, Puimisson, Puissalicon, Roujan, Saint-Geniès de Fontedit, Saint-Thibéry, Servian, Tourbes, Vailhan in Valros.

7.   Sorte vinske trte

Agiorgitiko N

Alicante henri bouschet N

Alphonse lavallée N

Altesse B

Alvarinho – albariño

Aramon N

Aramon blanc B

Aramon gris G

Aranel B

Arinarnoa N

Artaban N

Arvine B – petite arvine

Assyrtiko B

Aubun N – murescola

Bourboulenc B – doucillon blanc

Bronner B

Cabernet blanc B

Cabernet cortis N

Cabernet franc N

Cabernet sauvignon N

Calabrese N

Caladoc N

Cardinal Rg

Carignan N

Carignan blanc B

Carménère N

Carricante

Chambourcin N

Chardonnay B

Chasan B

Chasselas B

Clairette rose Rs

Chenanson N

Chenin B

Cinsaut N – cinsault

Clairette B

Colombard B

Côt N – malbec

Counoise N

Danlas B

Egiodola N

Fer N – fer servadou, braucol, mansois, pinenc

Fiano

Floréal B

Gamay N

Gewürztraminer Rs

Grenache N

Grenache blanc B

Grenache gris G

Gros manseng B

Johanniter B

Listan B – palomino

Lledoner pelut N

Macabeu B – macabeo

Marsanne B

Marselan N

Mauzac B

Merlot N

Meunier N

Monarch N

Montepulciano

Morrastel N – minustellu, graciano

Moschofilero Rs

Mourvèdre N – monastrell

Muscardin N

Muscaris B

Muscat d’alexandrie B – muscat, moscato

Muscat de hambourg N – muscat, moscato

Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato

Nielluccio N – nielluciu

Négrette N

Parrellada B

Petit manseng B

Petit verdot N

Picardan B – araignan

Pinot gris G

Pinot noir N

Pinotin N

Piquepoul blanc B

Piquepoul gris G

Piquepoul noir N

Plant droit N – espanenc

Portan N

Primitivo N – zinfandel

Prior N

Riesling B

Rivairenc N – aspiran noir

Rivairenc blanc B – aspiran blanc

Roditis Rs

Roussanne B

Rubilande Rs

Saperavi N

Saphira B

Sauvignac

Sauvignac B

Sauvignon B – sauvignon blanc

Sauvignon gris G

Sciaccarello N

Sémillon B

Servant B

Seyval B

Solaris B

Soreli B

Souvignier gris Rs

Sylvaner B

Syrah N – shiraz

Tannat N

Tempranillo N

Terret blanc B

Terret gris G

Terret noir N

Touriga nacional N

Ugni blanc B

Verdejo B

Verdelho B

Vermentino B – rolle

Vidoc N

Villard blanc B

Viognier B

Voltis B

Xinomavro N

8.   Opis povezave

8.1   Posebnosti geografskega območja

Vinorodno območje Côtes de Thongue zajema 23 vasi, ki ležijo v trikotniku Faugères-Pézenas-Béziers, kar zajema prispevno območje reke Thongue, pritoka reke Hérault v regiji Languedoc na jugu Francije. Reka Thongue izvira iz obronkov predgorja Sevenov, izliva pa se v reko Hérault v Saint-Thibéryju, vasi na zunanjem robu območja Côtes de Thongue, ki leži 10 km od Sredozemskega morja. Sčasoma je vodotok oblikoval značilno in zelo odprto krajino območja Côtes de Thongue. Ta niz valovitih gričev, lokalno znanih kot puechs, daje pokrajini ritem in razbija njeno ravnočrtnost. Reka Thongue je z erozijo izoblikovala razmeroma široko in plitvo dolino s tlemi, ki so zelo primerna za vinsko trto, ki pokriva večino kmetijskih površin. Med številnimi različnimi vrstami tal na območju Côtes de Thongue so nekatere od najbolj značilnih kamnite terase iz villafranchija, peščeni in prodnati laporji, jezerski apnenci ter glinasto-apnenčasta tla. Večina vinske trte je zasajena na starodavnih terasah in aluvialnih stožcih, nagnjenih ravnicah, apnenčastih planotah in pobočjih ali gričih s peščeno-ilovnato molaso. Večina vinogradov leži na nadmorski višini med 50 in 100 m, kjer uživajo vse prednosti sredozemskega podnebja: blago vreme pozimi, spomladi in jeseni z različno količino padavin ter vroča in suha poletja. Padavine v povprečju na leto ne presegajo 600 mm.

8.2   Posebnosti proizvoda

To območje, ki leži med lagunsko obalo in predgorjem Haut-Languedoca, je bilo vedno zelo prehodno. Od rimskih časov dalje ga je prečkala rimska cesta Via Domitia, ki je spodbujala razvoj vinogradov. Po kasnejših vpadih so prebivalci razvili močno kolektivno organizacijo, ki se je odražala v utrjenih vaseh z edinstveno koncentrično ureditvijo. Površina, zasajena z vinsko trto, se je v 19. in 20. stoletju močno povečala, sprva s poudarkom na žganih pijačah, pozneje, od leta 1850 naprej, pa na vinih za vsakdanjo porabo. Kolektivni duh je vinogradnike spodbudil, da so že zelo zgodaj ustanovili združenje za promocijo svojih najboljših vin z označbo „Côtes de Thongue“. Nato je bila vinu z uredbo z dne 5. aprila 1982 priznana označba „vin de pays“ (deželno vino). Da bi izkoristili ta zagon in bolje upoštevali geografsko realnost območja, je bilo območje ZGO razširjeno na dodatnih 9 občin, s 14 na 23. Raznovrstne talne in podnebne razmere so omogočile strateško zasajanje sort z različnimi ekološkimi potrebami, na primer sredozemske sorte na najbolj suhih predelih in novejše sorte v globljih tleh. Ta raznolikost omogoča pridelavo širokega nabora vin, od mirnih vin do vin iz prezrelega grozdja. Novejši tehnološki napredek omogoča, da so rdeča vina glede na postopke vinifikacije in zorenja bodisi sadna in mehka bodisi krepka in začimbna. Pri belih in rosé vinih si vinogradniki v splošnem prizadevajo za ravnotežje med sadnostjo in eleganco. Večina proizvodnje se stekleniči na proizvodnem območju; od tega se skoraj 70 % izvozi, predvsem znotraj Evrope, pa tudi v Združene države Amerike in na Japonsko.

8.3   Vzročna povezava med posebnostmi geografskega območja in posebnostmi proizvoda

Vinorodno območje Côtes de Thongue uživa enotno sredozemsko podnebje, v katerem vse sorte vinske trte dobro dozorijo. S preusmeritvijo vinogradov v zadnjih 40 letih so vinogradniki lahko pokazali svoje strokovno znanje pri prilagajanju sort vinske trte raznolikosti tal na območju, kar jim je omogočilo, da so te sorte dosegle optimalni izraz. Kljub tej raznolikosti vina, najsi so zvrstna ali sortna, zaznamujejo močan sredozemski značaj, okroglost in značilne arome, ki temeljijo na zrelem sadju z rahlimi rastlinskimi notami. Tesno povezana mreža degustacijskih kleti je spodbudila razvoj neposredne prodaje in omogočila, da so vina z označbo „Côtes de Thongue“ kmalu postala znana. Vsako leto organizirajo veliko prireditev, vključno s sprehodi med vinogradi in odprtimi večeri poleti, da lahko ljudje odkrijejo vinograde in njihova vina kot del dediščine območja. Poleg naravne primernosti območja za vinogradništvo bodo odločnost, predanost in strokovnost proizvajalcev še naprej igrale odločilno vlogo pri proizvodnji in slovesu vin z označbo „Côtes de Thongue“ ter zaščiti vinogradov. Tako je nastala skupna pobuda za ohranjanje in spodbujanje biotske raznovrstnosti, s katero je bila ZGO „Côtes de Thongue“ v celoti vključena v celovit načrt za rabo zemljišč in trajnostni razvoj. Sloves vin z označbo „Côtes de Thongue“ zdaj sega daleč izven Francije, kar dokazujejo večkratna priznanja iz vodnika Parker's Wine Buyer’s Guide in revije Wine Spectator. To je bilo mogoče doseči s skupnim in skupnim ciljem prizadevanjem vinogradnikov, da svojo označbo promovirajo daleč naokoli. Ta sloves, ki ga priznavajo distributerji in strokovnjaki v vinskem sektorju, se je izoblikoval postopoma zaradi kakovosti vin in edinstvenosti zvrsti.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Označevanje

Pravni okvir

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

Dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja

ZGO „Côtes de Thongue“ se lahko dopolni z imenom ene ali več sort vinske trte.

ZGO „Côtes de Thongue“ se lahko dopolni z izrazom „primeur“. Ta se lahko uporablja le za mirna vina.

Na etiketi se navede logotip ZGO Evropske unije, če se izraz „zaščitena geografska označba“ nadomesti s tradicionalnim izrazom „vin de pays“.

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

Odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo mirnih vin, vin iz prezrelega grozdja in kakovostnih penečih vin z ZGO „Côtes de Thongue“, zajema naslednje občine v departmaju Hérault po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

Adissan, Agde, Agel, Agonès, Aigne, Aigues-Vives, Les Aires, Aniane, Arboras, Argelliers, Aspiran, Assas, Assignan, Aumelas, Aumes, Avène, Azillanet, Babeau-Bouldoux, Baillargues, Balaruc-les-Bains, Balaruc-le-Vieux, Bassan, Beaufort, Beaulieu, Bédarieux, Bélarga, Berlou, Bessan, Béziers, Boisseron, Boisset, La Boissière, Le Bosc, Boujan-sur-Libron, Le Bousquet-d'Orb, Bouzigues, Brenas, Brignac, Brissac, Buzignargues, Cabrerolles, Cabrières, Cambon-et-Salvergues, Campagnan, Campagne, Camplong, Candillargues, Canet, Capestang, Carlencas-et-Levas, Cassagnoles, Castanet-le-Haut, Castelnau-de-Guers, Castelnau-le-Lez, Castries, La Caunette, Causse-de-la-Selle, Causses-et-Veyran, Caussiniojouls, Caux, Le Caylar, Cazedarnes, Cazevieille, Cazilhac, Cazouls-d'Hérault, Cazouls-lès-Béziers, Cébazan, Ceilhes-et-Rocozels, Celles, Cers, Cessenon-sur-Orb, Cesseras, Ceyras, Clapiers, Claret, Clermont-l'Hérault, Colombières-sur-Orb, Colombiers, Combaillaux, Combes, Corneilhan, Courniou, Cournonsec, Cournonterral, Creissan, Le Crès, Le Cros, Cruzy, Dio-et-Valquières, Entre-Vignes, Fabrègues, Faugères, Félines-Minervois, Ferrals-les-Montagnes, Ferrières-les-Verreries, Ferrières-Poussarou, Florensac, Fontanès, Fontès, Fos, Fozières, Fraisse-sur-Agout, Frontignan, Galargues, Ganges, Garrigues, Gigean, Gignac, Gorniès, Grabels, Graissessac, La Grande-Motte, Guzargues, Hérépian, Jacou, Joncels, Jonquières, Juvignac, Lacoste, Lagamas, Lamalou-les-Bains, Lansargues, Laroque, Lattes, Laurens, Lauret, Lauroux, Lavalette, Lavérune, Lespignan, Lézignan-la-Cèbe, Liausson, Lieuran-Cabrières, Lieuran-lès-Béziers, Lignan-sur-Orb, La Livinière, Lodève, Loupian, Lunas, Lunel, Lunel-Viel, Maraussan, Marseillan, Marsillargues, Mas-de-Londres, Les Matelles, Mauguio, Maureilhan, Mérifons, Mèze, Minerve, Mireval, Mons, Montady, Montagnac, Montarnaud, Montaud, Montbazin, Montels, Montferrier-sur-Lez, Montouliers, Montoulieu, Montpellier, Montpeyroux, Moulès-et-Baucels, Mourèze, Mudaison, Murles, Murviel-lès-Béziers, Murviel-lès-Montpellier, Nébian, Nissan-lez-Enserune, Nizas, Notre-Dame-de-Londres, Octon, Olargues, Olmet-et-Villecun, Olonzac, Oupia, Pailhès, Palavas-les-Flots, Pardailhan, Paulhan, Pégairolles-de-Buèges, Pégairolles-de-l'Escalette, Péret, Pérols, Pézenas, Pézènes-les-Mines, Pierrerue, Pignan, Pinet, Plaissan, Les Plans, Poilhes, Pomérols, Popian, Portiragnes, Le Pouget, Le Poujol-sur-Orb, Poujols, Poussan, Pouzols, Le Pradal, Prades-le-Lez, Prades-sur-Vernazobre, Prémian, Le Puech, Puéchabon, Puilacher, Puisserguier, Quarante, Restinclières, Rieussec, Riols, Les Rives, Romiguières, Roquebrun, Roqueredonde, Roquessels, Rosis, Rouet, Saint-André-de-Buèges, Saint-André-de-Sangonis, Saint-Aunès, Saint-Bauzille-de-la-Sylve, Saint-Bauzille-de-Montmel, Saint-Bauzille-de-Putois, Saint-Brès, Saint-Chinian, Saint-Clément-de-Rivière, Sainte-Croix-de-Quintillargues, Saint-Drézéry, Saint-Étienne-d'Albagnan, Saint-Étienne-de-Gourgas, Saint-Étienne-Estréchoux, Saint-Félix-de-l'Héras, Saint-Félix-de-Lodez, Saint-Gély-du-Fesc, Saint-Geniès-des-Mourgues, Saint-Geniès-de-Varensal, Saint-Georges-d'Orques, Saint-Gervais-sur-Mare, Saint-Guilhem-le-Désert, Saint-Guiraud, Saint-Hilaire-de-Beauvoir, Saint-Jean-de-Buèges, Saint-Jean-de-Cornies, Saint-Jean-de-Cuculles, Saint-Jean-de-Fos, Saint-Jean-de-la-Blaquière, Saint-Jean-de-Minervois, Saint-Jean-de-Védas, Saint-Julien, Saint-Just, Saint-Martin-de-l'Arçon, Saint-Martin-de-Londres, Saint-Mathieu-de-Tréviers, Saint-Maurice-Navacelles, Saint-Michel, Saint-Nazaire-de-Ladarez, Saint-Nazaire-de-Pézan, Saint-Pargoire, Saint-Paul-et-Valmalle, Saint-Pierre-de-la-Fage, Saint-Pons-de-Thomières, Saint-Pons-de-Mauchiens, Saint-Privat, Saint-Saturnin-de-Lucian, Saint-Sériès, Saint-Vincent-de-Barbeyrargues, Saint-Vincent-d'Olargues, Salasc, La Salvetat-sur-Agout, Saturargues, Saussan, Saussines, Sauteyrargues, Sauvian, Sérignan, Sète, Siran, Sorbs, Soubès, Le Soulié, Soumont, Sussargues, Taussac-la-Billière, Teyran, Thézan-lès-Béziers, La Tour-sur-Orb, Tressan, Le Triadou, Usclas-d'Hérault, Usclas-du-Bosc, La Vacquerie-et-Saint-Martin-de-Castries, Vacquières, Vailhauquès, Valergues, Valflaunès, Valmascle, Valras-Plage, Vélieux, Vendargues, Vendémian, Vendres, Verreries-de-Moussans, Vias, Vic-la-Gardiole, Vieussan, Villemagne-l'Argentière, Villeneuve-lès-Béziers, Villeneuve-lès-Maguelone, Villeneuvette, Villespassans, Villetelle, Villeveyrac, Viols-en-Laval in Viols-le-Fort.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-e83db010-64e6-4e3c-ab1b-74ec7d4d0d93

---

(1)   UL L 9, 11.1.2019, str. 2..