—

ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Klári Dobrev, ki jo je dne 29. avgusta 2024 posredovalo okrožno sodišče za II. in III. okrožje v Budimpešti v zvezi s kazenskim postopkom na podlagi zasebne tožbe in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 16. septembra 2024,

—

po zagovoru Kláre Dobrev 29. januarja 2025 v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

—

ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

—

ob upoštevanju člena 4(2) madžarske ustave,

—

ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011, 17. januarja 2013, 19. decembra 2019 in 5. julija 2023  (1),

—

ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A10-0184/2025),

A.

ker je okrožno sodišče za II. in III. okrožje v Budimpešti 29. avgusta 2024 vložilo zahtevo za odvzem poslanske imunitete poslanki Evropskega parlamenta Klári Dobrev, izvoljeni na Madžarskem, v zvezi s kazenskim postopkom zaradi obrekovanja, ki ga je zoper njo sprožila zasebna tožnica;

B.

ker naj bi po navedbah iz zasebne tožbe Klára Dobrev 22. februarja 2024 na družbenih omrežjih objavila fotografijo predsednika madžarske vlade in zasebne tožnice z napisom, v katerem trdi, da je zasebna tožnica „prav tako kriva v pedofilskem škandalu“, ki je bil takrat aktualen na Madžarskem;

C.

ker je Klára Dobrev z objavo fotografije domnevno storila kaznivo dejanje obrekovanja v javnosti na podlagi člena 226(1) in člena 226(2)(b) zakona C iz leta 2012 o madžarskem kazenskem zakoniku; ker je na podlagi člena 231(2) madžarskega kazenskega zakonika to kaznivo dejanje mogoče kaznovati le na podlagi zasebne tožbe;

D.

ker je bila Klára Dobrev izvoljena na evropskih volitvah leta 2019 in je bila v času domnevnega kaznivega dejanja poslanka Evropskega parlamenta;

E.

ker je namen imunitete iz Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije zaščititi Parlament in njegove poslance pred sodnimi postopki v zvezi z dejavnostmi, ki jih izvajajo pri opravljanju parlamentarnih dolžnosti in jih ni mogoče ločiti od njih;

F.

ker Parlament na podlagi člena 5(2) Poslovnika pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami ohranja integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotavlja neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih obveznosti;

G.

ker v skladu s členom 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije zoper člana Evropskega parlamenta ne sme teči preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti;

H.

ker očitano kaznivo dejanje in posledična zahteva za odvzem imunitete nista povezana z mnenjem, ki bi ga Klára Dobrev izrazila, ali njenim glasovanjem pri opravljanju dolžnosti v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

I.

ker v skladu s členom 9, prvi odstavek, točka (a), Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije poslanci Evropskega parlamenta na ozemlju svoje države uživajo imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

J.

ker so poslanci madžarske državne skupščine na podlagi člena 4(2) madžarske ustave upravičeni do poslanske imunitete; ker se na podlagi člena 74(1) zakona XXXVI iz leta 2012 o državni skupščini kazenski postopek, ali, v primeru zavrnitve prostovoljne odpovedi imuniteti v zadevnem primeru, prekrškovni postopek ne sme začeti ali nadaljevati, za poslanca pa ne smejo veljati prisilni ukrepi v okviru kazenskega postopka brez predhodnega soglasja državne skupščine;

K.

ker ima v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije Parlament „[zelo] široko diskrecijsko pravico glede usmeritve odločitve v zvezi z zahtevo za odvzem [...] imunitete, saj je taka odločitev politična“ (2);

L.

ker Klára Dobrev velja za glasno nasprotnico in kritičarko madžarske vlade; ker je zasebna tožnica sestra nekdanjega madžarskega predsednika, ki je član vladajoče politične stranke; ker je torej mogoče sklepati, da je zasebna tožnica povezana z najožjimi krogi politične oblasti na Madžarskem;

M.

ker se zdi, da se na podlagi madžarskega prava zahtevki zaradi obrekovanja lahko vložijo tako na podlagi kazenskega prava kot na podlagi civilnega prava z zelo različnimi pravnimi posledicami, vključno z zaporno kaznijo; ker v tem primeru izbira kazenskega postopka zbuja dvome o tem, da je šlo res samo za željo popraviti dejansko škodo za ugled, zato je verjetno, da tožba presega ta legitimni cilj in da se želi škodovati ugledu Kláre Dobrev kot poslanke Evropskega parlamenta;

N.

ker je bila Klára Dobrev v času dogodka, zaradi katerega je bila vložena zahteva za odvzem njene poslanske imunitete, članica Odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki se redno ukvarja z vprašanji kazenskega prava, tudi z zaščito otrok in povezanimi kaznivimi dejanji, kot je pedofilija, in ker je Klára Dobrev zavzela politično stališče kot poslanka Evropskega parlamenta in je pogosto kritizirala politične oblasti v svoji državi;

O.

ker se zato zdi, da gre za zadevo, v kateri je mogoče domnevati, da je podan primer fumus persecutionis, tj. „konkretnih elementov“ (3), ki kažejo, da bi bil lahko namen zadevnega sodnega postopka škodovati politični dejavnosti Kláre Dobrev, za katero je bila vložena zahteva za odvzem imunitete;

P.

ker Parlamenta ni mogoče enačiti s sodiščem in ker poslanec v zvezi s tem postopkom za odvzem imunitete ne sme biti „obtoženec“ (4);

1.

sklene, da se Klári Dobrev imuniteta ne odvzame;

2.

naroči svoji predsednici, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Madžarske in Klári Dobrev.