Pritožba, ki jo je Piql AS vložila 19. januarja 2026 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 19. novembra 2025 v zadevi T-158/24, Piql/Komisija

(Zadeva C-20/26 P)

(C/2026/1198)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Piql AS (zastopnika: L. Garnes in T. Fjeldskaar, advokater)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano sodbo delno razveljavi;

—	Sklep Komisije C(2024) 414 final z dne 17. januarja 2024 (v nadaljevanju: sporni sklep) razglasi za delno ničen; ali

—	podredno, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču in

—	vsekakor Komisiji naloži, da plača stroške postopka, nastale pritožnici pred Splošnim sodiščem in Sodiščem.

Tožbena razloga in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja dva pritožbena razloga.

Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom izpodbija ugotovitve Splošnega sodišča v točkah od 40 do 50 izpodbijane sodbe, in sicer presojo amortizacijske dobe. Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ker ni pravilno razlagalo in uporabilo mednarodnih in nacionalnih računovodskih standardov, katerih uporaba je omogočena s sporazumom o nepovratnih sredstvih. Ti računovodski standardi določajo, da se razvojni stroški lahko pripoznajo neposredno kot odhodki. Alternativno se lahko stroški, če so izpolnjeni nekateri pogoji, kapitalizirajo in amortizirajo v dobi ekonomske uporabnosti opreme. V tem primeru amortizacijska doba ne bi presegla dveh let.

Namesto da bi Splošno sodišče opravilo pravno presojo amortizacijske dobe, je to vprašanje napačno obravnavalo kot vprašanje, ali je družba Piql dokazala, da je za zadevnih 10 PiqlReaderjev veljala amortizacijska doba, krajša od petih let.

Poleg tega se v pritožbi trdi, da je Splošno sodišče v presoji v točkah od 40 do 50 uporabilo napačen dokazni standard. To pomeni ločen in neodvisen razlog za razveljavitev zgoraj navedenega dela izpodbijane sodbe.

Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, ko je v točkah 67, 72, 73 in 74 izpeljalo napačne pravne ugotovitve iz dejstev, navedenih v točki 66.

Natančneje, Splošno sodišče je napačno pravno opredelilo razmerje med pritožnico in družbo Tronrud Engineering AS s tem, ko je v točkah 67 in 72 ugotovilo, da sta pritožnica in družba Tronrud Engineering „pridružena“ ali „povezana“ subjekta v smislu sporazuma o nepovratnih sredstvih in upoštevne sekundarne zakonodaje Unije.

Praktična posledica stališč Splošnega sodišča in izpodbijanega sklepa Komisije, na katerem temelji, je, da osnova za amortizacijo ne more vključevati simulirane profitne marže v korist družbe, ki je pritožnici najela opremo, kar posledično vpliva na znesek najemnih stroškov, ki so upravičeni do nepovratnih sredstev.