—

ob upoštevanju ustanovnega akta Parlamentarne skupščine Euronest z dne 3. maja 2011  (1),

—

ob upoštevanju skupne izjave z vrha vzhodnega partnerstva, ki je potekal 15. decembra 2021 v Bruslju,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 18. marca 2020 z naslovom Politika vzhodnega partnerstva po letu 2020: krepitev odpornosti – vzhodno partnerstvo, ki prinaša koristi za vse (JOIN(2020)0007),

—

ob upoštevanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, sprejetega 12. decembra 2015, ki ga je ratificirala Evropska unija in katerega pogodbenice so tudi države vzhodnega partnerstva,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640) ter nadaljnjih zakonodajnih predlogov in ukrepov,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. maja 2022 z naslovom Načrt REPowerEU (COM(2022)0230),

—

ob upoštevanju pridružitvenih sporazumov med EU in Gruzijo (2), Republiko Moldavijo (3) in Ukrajino (4), zlasti njihovih določb o sodelovanju na področju energije,

—

ob upoštevanju Celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani (5), zlasti določb o sodelovanju na področju energije,

—

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Azerbajdžansko republiko na drugi strani (6) ter sedanjih pogajanj o novem okvirnem sporazumu,

—

ob upoštevanju memoranduma o soglasju o strateškem partnerstvu na področju energije med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Ukrajino na drugi strani, podpisanega 24. novembra 2016, ter memoranduma o soglasju med Evropsko unijo in Ukrajino o strateškem partnerstvu na področju biometana, vodika in drugih sintetičnih plinov, podpisanega 2. februarja 2023,

—

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti, pri kateri so tri pridružene države, tj. Ukrajina, Republika Moldavija in Gruzija, pogodbenice, Armenija pa opazovalka,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (7) (NDICI – Globalna Evropa),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje (8),

—

ob upoštevanju Sklepa (EU) 2022/1201 z dne 12. julija 2022 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju izredne makrofinančne pomoči Ukrajini (9) in poznejših aktov o vzpostavitvi makrofinančne pomoči državam vzhodnega partnerstva,

—

ob upoštevanju Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus (EFSD+), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/947, in naložbene platforme za sosedstvo kot njenega regionalnega naložbenega mehanizma,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Erasmus+, programa Unije za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 (10),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (11),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. junija 1997 o vzpostavitvi instrumenta tesnega medinstitucionalnega sodelovanja in poznejših sporočil Komisije, v katerih je opredeljen instrument za izmenjavo informacij in tehnično pomoč (TAIEX), kot orodij za krepitev institucionalnih zmogljivosti v partnerskih državah,

—

ob upoštevanju dela platforme št. 3 vzhodnega partnerstva o povezljivosti, energetski učinkovitosti, okolju in podnebnih ukrepih in zlasti odbora za energijo,

—

ob upoštevanju resolucije Parlamentarne skupščine Euronest z dne 16. aprila 2021 z naslovom Energetski učinkovitosti, diverzifikaciji in neodvisnosti naproti; obravnavanje potreb po okrepitvi evropske energetske politike in preprečevanje ogrožanja energetske varnosti v vzhodnem partnerstvu (12),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. februarja 2023 o prehodu na zeleno energijo v odziv na sedanje izzive v zvezi z energetsko varnostjo v vzhodnem partnerstvu glede na rusko vojaško agresijo in zasedbo (13),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. marca 2024 o prihodnosti politike vzhodnega partnerstva po ruski vojaški agresiji proti Ukrajini: novi regionalni varnostni kontekst, notranji in zunanji izzivi ter priložnosti (14),

—

ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti cilja 7 o cenovno dostopni in čisti energiji: „Vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije“ in cilja 13 o podnebnih ukrepih: „Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam“,

A.

ker se države vzhodnega partnerstva spoprijemajo z vse večjimi in vse bolj zapletenimi izzivi na področju energetske varnosti, zlasti zaradi zunanjih groženj, regionalne nestabilnosti in vse večje politizacije verig oskrbe z energijo;

B.

ker sta sedanja nezakonita in neizzvana vojaška agresija Rusije proti Ukrajini ter njena stalna vojaška zasedba suverenih držav Gruzije in Republike Moldavije resno ogrozili regionalno stabilnost in energetsko varnost, kar je povzročilo močno in trajno zvišanje cen energije, poglobilo energijsko revščino ter ogrozilo gospodarsko odpornost EU in držav vzhodnega partnerstva;

C.

ker namerni in sistematični napadi Rusije na ukrajinsko energetsko infrastrukturo povzročajo obsežno uničenje in hudo škodo na ukrajinski infrastrukturi za proizvodnjo in prenos energije, kar ogroža stabilnost njenega energetskega sistema; ker ruski napadi na energetsko infrastrukturo v Ukrajini in ruska manipulacija pri oskrbi sosednjih držav s plinom in nafto nenehno ogrožajo regionalno stabilnost, kar kaže, da se energija uporablja kot instrument prisile in geopolitičnega pritiska; ker mednarodni partnerji, vključno z EU in državami vzhodnega partnerstva, Ukrajini še naprej zagotavljajo bistveno pomoč pri popravljanju, zaščiti in posodabljanju njene energetske infrastrukture;

D.

ker je ruska vojaška agresija povzročila hude motnje v trgovanju, logistiki in naložbenih tokovih na področju energije v regiji vzhodnega partnerstva, zaradi česar se je povečal pritisk in zmanjšal fiskalni manevrski prostor za naložbe v zeleni prehod;

E.

ker je za ponovno izgradnjo energetskih sistemov, ki jih je Rusija poškodovala ali destabilizirala, potrebna usklajena politika EU in vzhodnega partnerstva za obnovo, ki bo povezovala cilje na področju energetske varnosti, gospodarskega okrevanja in trajnostne rasti;

F.

ker za krepitev odpornosti držav vzhodnega partnerstva proti energetski prisili ni dovolj, da se vzpostavijo fizične povezave z EU, temveč je treba zagotoviti tudi regulativno zbliževanje, kibernetsko varnost in usklajene mehanizme za odzivanje na krize;

G.

ker se v Moldaviji in Ukrajini zaradi geopolitičnih konfliktov in prevelikega zanašanja na uvoz iz enega vira pojavljajo resne motnje v oskrbi z energijo, medtem pa Gruzija in Armenija sprejemata ukrepe, da bi podobne ranljivosti zmanjšali z diverzifikacijo in izgradnjo infrastrukture;

H.

ker je energetska varnost temeljni sestavni del nacionalne varnosti držav EU in vzhodnega partnerstva; ker je pomembno povečati povezljivost, domačo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, energetsko učinkovitost in prihranke energije, da bi povečali energetsko varnost in odpornost ter okrepili socialno, gospodarsko in politično stabilnost v regiji;

I.

ker strateška infrastruktura, kot so 400-kV nadzemni električni vodi Isaccea–Vulcănești–MGRES (moldavska termoelektrarna) in projekt črnomorskega podmorskega kabla, pogosto stoji na območjih, ki so izpostavljena geopolitičnemu tveganju in operativnim motnjam;

J.

ker se morajo EU in države vzhodnega partnerstva zavezati, da bodo ob upoštevanju nacionalnih razmer vzpostavile odporne energetske sisteme, tako da bodo poskrbele za diverzifikacijo virov, tehnološke nadgradnje in regionalno povezovanje infrastrukture;

K.

ker je uspešna sinhronizacija ukrajinskih in moldavskih elektroenergetskih sistemov z mrežo ENTSO-E, izvedena leta 2022, prvi primer tesnejšega povezovanja trgov, ki bi mu lahko sledile druge države vzhodnega partnerstva;

L.

ker so naložbe v posodobitev omrežja, zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov in sisteme shranjevanja v državah vzhodnega partnerstva bistvene za dolgoročno energetsko odpornost; ker sodobna in prožna energetska infrastruktura omogoča vključevanje nestalnih obnovljivih virov energije, zmanjšuje odvisnost od uvoza fosilnih goriv in krepi zmožnost odzivanja na motnje v oskrbi; ker so naložbe na teh področjih za vzhodno partnerstvo še posebno pomembne, saj je treba energetske sisteme v tej regiji strukturno preobraziti in poskrbeti za okrepljeno regionalno sodelovanje v zvezi z njimi, da se zagotovita trajnostnost in varnost;

M.

ker se je zaradi ruske vojne proti Ukrajini še povečala strateška vloga črnomorske regije v geopolitičnem tekmovanju za vire energije;

N.

ker sedanja gruzijska vlada podpira sodelovanje z družbo Rosneft pri rafiniranju ruske nafte v novozgrajeni rafineriji nafte v Kuleviju v Gruziji;

O.

ker čezmejni projekti, kot so črnomorski podmorski kabel ter povezave med Moldavijo in Romunijo, prispevajo k skupnim varnostnim ciljem v državah vzhodnega partnerstva, saj se z njimi diverzificirajo poti oskrbe z energijo, zmanjšujejo geopolitična tveganja in krepi regionalna odpornost zaradi tesnejšega povezovanja trgov in medsebojne podpore na področju energije;

P.

ker je izpolnjevanje Pariškega sporazuma skupna zaveza EU in držav vzhodnega partnerstva; ker bi morale biti politike in strategije EU in držav vzhodnega partnerstva na področju energije usmerjene v zmanjšanje odvisnosti od premoga, nafte in plina;

Q.

ker je odvisnost od uvoza fosilnih goriv še vedno kritična ranljivost, kar kaže, da sta nujno potrebna diverzifikacija oskrbe in zeleni prehod; ker so države vzhodnega partnerstva zaradi te odvisnosti izpostavljene nestanovitnosti cen, geopolitičnim pritiskom in motnjam v oskrbi, kar slabi energetsko varnost in gospodarsko stabilnost; ker sta zato pospešitev prehoda na energijo iz obnovljivih virov in diverzifikacija virov oskrbe strateški prednostni nalogi, da bi energetski sistemi postali bolj avtonomni, odporni in trajnostni;

R.

ker so močnejša partnerstva z zanesljivimi dobavitelji energije iz regije vzhodnega partnerstva, tudi z južnega Kavkaza, bistvena za dolgoročno diverzifikacijo poti oskrbe z energijo in virov energije, zlasti glede na prizadevanja EU, da bi postopno odpravila odvisnost od ruskega plina in nafte;

S.

ker so zaradi dezinformacij, kibernetskih napadov in hibridnih groženj, ki jih proti energetskemu sektorju izvaja Rusija, potrebni usklajeni institucionalni mehanizmi za odzivanje in regionalni solidarnostni okviri, s katerimi bi učinkovito ublažili tveganja, povečali odpornost kritične infrastrukture in zagotovili neprekinjeno oskrbo z energijo v državah vzhodnega partnerstva;

T.

ker imata povečana domača proizvodnja energije iz obnovljivih virov in razvoj rešitev za shranjevanje energije poglavitno vlogo pri zmanjševanju odvisnosti od zunanjih virov energije, stabilizaciji nacionalnih energijskih bilanc in spodbujanju dolgoročne odpornosti;

U.

ker nekatera fosilna goriva ruskega izvora na trge EU še vedno vstopajo prek posredniških držav, pri čemer so pogosto pomešana s fosilnimi gorivi iz drugih virov ali ponovno označena, da se prikrije njihov izvor; ker se s temi praksami spodkopavajo sankcije EU, upočasnjuje prehod na čisto energijo in ustvarja napačen vtis, da gre za okolju prijaznejšo mešanico virov energije; ker je zato bistveno, da se v verigah oskrbe z energijo izboljšata preglednost in sledljivost, da bi bil prehod na obnovljive vire energije resničen in da se ne bi zlorabljal za politično ali komercialno zeleno zavajanje;

V.

ker so za vzpostavitev delujočih trgov z električno energijo in plinom potrebni predvidljivo in stabilno regulativno okolje, pregledne in poštene strukture oblikovanja cen ter neodvisni nadzorni organi, da se zagotovita celovitost trga in varstvo potrošnikov;

W.

ker ima opolnomočenje potrošnikov in lokalnih skupnosti z razpršeno proizvodnjo energije, pobudami za energijsko učinkovitost in udeležbo na strani povpraševanja preobrazbeno vlogo pri doseganju trajnostnega in vključujočega energetskega prehoda;

X.

ker so za pravičen prehod potrebni ciljno usmerjeni podporni ukrepi in socialni zaščitni ukrepi, s katerimi bi izkoreninili energijsko revščino ter ranljiva gospodinjstva in delavce zaščitili pred nesorazmernimi učinki strukturnih reform v energetskem sektorju;

Y.

ker tesnejše sodelovanje v regionalnih platformah EU omogoča strukturiran politični dialog, olajšuje primerjalno analizo nacionalnega napredka in spodbuja učinkovit prenos dobre prakse na področju energetskega upravljanja in regulacije med državami vzhodnega partnerstva;

Z.

ker so reforme energetskega sektorja, ki se izvajajo za uskladitev s pravnim redom EU, sestavni del krepitve demokratičnega upravljanja, spoštovanja pravne države in spodbujanja trajnostnega gospodarskega razvoja v državah vzhodnega partnerstva, ki so zavezane tesnejšemu političnemu pridruževanju in gospodarskemu povezovanju z EU;

AA.

ker imajo države vzhodnega partnerstva zaradi svoje strateške geografske lege veliko možnosti, da povečajo svojo vlogo tranzitnih koridorjev in energetskih vozlišč za električno energijo, zemeljski plin ter nizkoogljične pline in pline iz obnovljivih virov, s čimer bi izboljšale širšo regionalno in evropsko energetsko varnost;

AB.

ker se s povezovanjem digitalizacije, tehnologij avtomatizacije in sistemov spremljanja v realnem času znatno izboljšujejo odpornost, operativna preglednost in splošna učinkovitost nacionalnih in regionalnih energetskih sistemov;

AC.

ker so projekti v interesu Energetske skupnosti, projekti skupnega interesa in projekti vzajemnega interesa ključna strateška orodja za države vzhodnega partnerstva, saj so gonilna sila za razvoj, posodobitev in digitalizacijo energetske infrastrukture ter prispevajo k vključevanju teh držav v širši evropski trg energije, saj se z njimi izboljšujejo povezljivost, operativna odpornost in tehnološke inovacije;

AD.

ker so ciljno usmerjene naložbe v izobraževanje, gradnjo zmogljivosti ter razvoj poklicnih znanj in spretnosti inženirjev, tehničnega osebja, oblikovalcev politik in upravljavcev z energijo bistvene za nadaljevanje prehoda na nizkoogljično in tehnološko napredno energetsko gospodarstvo;

AE.

ker bo treba za financiranje uspešnega energetskega prehoda mobilizirati širok nabor finančnih sredstev, vključno z nacionalnimi proračuni, nepovratnimi sredstvi EU in mednarodnimi nepovratnimi sredstvi, ugodnimi posojili in zasebnim kapitalom, hkrati pa vzpostaviti učinkovite mehanizme usklajevanja med donatorji in mednarodnimi finančnimi institucijami;

AF.

ker lahko energetski sektorji v državah vzhodnega partnerstva izkoristijo gospodarsko podporo, ki jo zagotavljajo programi EU, kot so NDICI – Globalna Evropa, Interreg NEXT, makrofinančna pomoč, EFSD+, Erasmus+, Obzorje Evropa in TAIEX;

1.

najostreje obsoja rusko agresijo proti Ukrajini, vključno z njenimi napadi na energetsko infrastrukturo, in dejstvo, da avtoritarni režimi, zlasti Rusija, energijo izkoriščajo kot geopolitično orožje; poziva države vzhodnega partnerstva, naj se tesno usklajujejo z EU in podobno mislečimi demokratičnimi partnerji, da bi preprečevale, odvračale in se učinkovito odzivale na politično prisilo, kot so motnje v oskrbi z energijo, ter naj si skupaj prizadevajo za energetsko suverenost v okviru močne evropske energetske unije;

2.

poudarja, kako pomembna je nadaljnja podpora za obnovo ukrajinske energetske infrastrukture, ki je bila uničena ali poškodovana zaradi trajajoče ruske agresije;

3.

podpira pospešen razvoj kritične infrastrukture, vključno s povezovalnimi daljnovodi, prenosnimi omrežji, pametnimi omrežji in rešitvami za shranjevanje, ter poziva EU in mednarodne partnerje, naj zagotovijo ciljno usmerjeno tehnično in finančno pomoč, da bi omogočili izvedbo teh projektov;

4.

pozdravlja stalna prizadevanja Ukrajine, da bi ohranila in okrepila svojo energetsko odpornost kljub številnim brutalnim, ciljno usmerjenim ruskim napadom na njeno energetsko infrastrukturo;

5.

podpira prizadevanja Moldavije za diverzifikacijo virov energije in uvoza energije; poziva EU, naj poveča podporo pri financiranju diverzifikacije, zagotavljanju alternativnega uvoza in povečanju domače proizvodnje energije v Moldaviji;

6.

priporoča, naj se komercialne zmogljivosti za trgovanje z električno energijo med EU in povezanim sistemom Ukrajina-Moldavija povečajo, da bodo presegle sedanjih 2,1 GW, pri čemer je treba sorazmerno povečati dodeljena sredstva za Moldavijo (zdaj približno 300 MW), da bi okrepili odpornost energetskih sektorjev obeh držav in zmanjšali njuno ranljivost za pritiske hibridnega vojskovanja in propagando;

7.

podpira posodobitev distribucijskih omrežij za električno energijo, zlasti uvedbo inteligentnih merilnih sistemov, da bi pospešili decentralizirano proizvodnjo električne energije, omogočili sodelovanje odjemalcev na trgu, ublažili energijsko revščino, razširili infrastrukturo za polnjenje električnih vozil ter izboljšali kakovost, varnost in zanesljivost oskrbe z električno energijo;

8.

priporoča hitro diverzifikacijo virov energije in poti oskrbe z energijo, pri čemer je treba dati prednost dostopu do utekočinjenega zemeljskega plina, vključevanju energije iz obnovljivih virov, razvoju in krepitvi novih in zanesljivih koridorjev oskrbe ter povečanju čezmejnega trgovanja z električno energijo, da bi zmanjšali odvisnost od dobaviteljev iz enega vira;

9.

poziva, naj se povečajo posebne naložbe v okviru instrumenta NDICI – Globalna Evropa za podporo energetskemu sektorju, pri čemer bi se bilo treba osredotočiti zlasti na prehod na energijo iz obnovljivih virov, izboljšanje energijske učinkovitosti stanovanj in industrije ter uskladitev regulativnih okvirov s pravnim redom EU, s čimer bi zmanjšali odvisnost od ruskih fosilnih goriv in povečali odpornost proti zunanjim pretresom;

10.

poziva Komisijo in mednarodne finančne institucije, naj razširijo svežnje makrofinančne pomoči, da ne bi bili omejeni na takojšnjo proračunsko podporo, in jih povežejo s ciljno usmerjenimi naložbenimi komponentami za sanacijo energetske infrastrukture in modernizacijo industrije v regiji vzhodnega partnerstva;

11.

izraža zaskrbljenost, ker začenjata Gruzija in Rusija sodelovati na področju rafiniranja nafte, kar hkrati omogoča izogibanje sankcijam proti Rusiji;

12.

predlaga, naj se v okviru naložbene platforme za sosedstvo in EFSD+ prednostno financirajo projekti za obnovo kritične energetske in prometne infrastrukture, ki je bila uničena ali poškodovana zaradi ruske agresije, da se zagotovijo preglednost, trajnostnost in skladnost s pravnim redom EU;

13.

priporoča, da se po uspešnem zgledu Ukrajine in Moldavije v evropsko omrežje (ENTSO-E) postopoma vključijo še preostali elektroenergetski sistemi vzhodnega partnerstva, da bi zmanjšali tehnično izoliranost ter odvisnost od ruskih in beloruskih sistemov;

14.

priporoča, naj EU del sredstev iz instrumenta za Ukrajino nameni obnovi kritične energetske infrastrukture, uničene v ruskih napadih, pri čemer naj daje prednost pametnim omrežjem, zmogljivostim za shranjevanje in obnovljivim mini omrežjem, da bi vzpostavila decentralizirano odpornost;

15.

poziva vlade držav vzhodnega partnerstva, naj izvajajo zavezujoče nacionalne cilje za zmanjšanje intenzivnosti porabe energije, pri čemer naj se oprejo na energetske preglede, programe za industrijsko učinkovitost in tehnično pomoč EU v okviru gospodarskega in naložbenega načrta vzhodnega partnerstva;

16.

priporoča, naj EU in njene partnerice vzhodnega partnerstva ob podpori Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj opredelijo prednostne naložbene koridorje za projekte sončne in vetrne energije, in sicer na podlagi njihovega geografskega in podnebnega potenciala;

17.

opozarja, da so naložbe v okviru čezmejnega sodelovanja Interreg NEXT strateško pomembne, in poudarja, da bi lahko partnerskim regijam vzhodnega partnerstva koristili skupni energetski projekti, kot so gradnja čezmejnih povezovalnih daljnovodov za električno energijo, izgradnja manjših obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na podeželskih obmejnih območjih ter usklajene strategije za energetsko varnost in trajnostno upravljanje virov;

18.

poudarja, da lahko makrofinančna pomoč prispeva k stabilizaciji javnih financ in tako vladam držav vzhodnega partnerstva omogoči izvajanje strukturnih reform v energetskem sektorju, vključno z reformami tarif, liberalizacijo trgov električne energije in plina ter ustanovitvijo preglednih regulativnih organov v skladu s standardi EU;

19.

poziva Komisijo in nacionalne organe držav vzhodnega partnerstva, naj okrepijo mehanizem mešanega financiranja v okviru naložbene platforme za sosedstvo, da bi mobilizirali zasebno in javno financiranje za velike energetske infrastrukturne projekte, kot so povezovalni daljnovodi, ki države vzhodnega partnerstva povezujejo z omrežjem EU, velike elektrarne na obnovljive vire energije in sheme za naložbe v energijsko učinkovitost, namenjene malim in srednjim podjetjem;

20.

poziva EU in partnerske države, naj še naprej spodbujajo strateške energetske koridorje, ki povezujejo regijo vzhodnega partnerstva z EU, krepijo odpornost ter prispevajo k varnim, predvidljivim in diverzificiranim verigam oskrbe z energijo;

21.

poziva vse vlade držav vzhodnega partnerstva, naj v celoti izvedejo tržne reforme za uskladitev z zakonodajo EU na področju energije ter vzpostavijo pregledne strukture oblikovanja cen, pošteno konkurenco in zanesljivo varstvo potrošnikov;

22.

poziva EU, naj podpre civilno družbo in pobude za preglednost, vključno s protikorupcijskimi nadzornimi službami in neodvisnimi nadzornimi organizacijami, saj so to pomembni instrumenti, ki lahko povečajo notranji pritisk za izvajanje reform, s katerimi bi povečali preglednost, okrepili pravno državo in spodbujali odprto gospodarstvo ter tako ustvarili ugodno okolje za potrebne naložbe v energetske sektorje držav vzhodnega partnerstva;

23.

poziva, naj se povečajo naložbe v ukrepe za energijsko učinkovitost in sodobna omrežja za daljinsko ogrevanje, pri čemer bi se bilo treba osredotočiti zlasti na ranljive mestne in podeželske skupnosti, ki jih je energijska revščina nesorazmerno hudo prizadela;

24.

spodbuja vzpostavitev regionalnih izravnalnih trgov in mehanizmov za souporabo rezerv, da bi povečali prožnost, stabilnost in odpornost sistema med prekinitvami oskrbe in nihanji povpraševanja;

25.

poudarja, da je treba razviti lokalne industrije energije iz obnovljivih virov in podpirati inovacijske ekosisteme za spodbujanje regionalnega sodelovanja in izmenjave strokovnega znanja o tehnologijah čiste energije;

26.

poudarja, da je za uresničitev trajnostnega in varnega energetskega prehoda potreben tehnološko nevtralen pristop, ki bo državam članicam EU in partnerskim državam omogočil, da ob upoštevanju svojih posebnih nacionalnih značilnosti in potreb po energetski varnosti obnovljive vire energije kombinirajo z nizkoogljičnimi in prehodnimi viri energije, vključno z zemeljskim plinom, vodikom in inovativnimi jedrskimi tehnologijami;

27.

predlaga, naj se programi izobraževanja in usposabljanja razširijo prek programov Erasmus+, Obzorje Evropa in TAIEX, da bi okrepili zmogljivosti na področju regulacije energije, tehničnega inženiringa, kibernetske odpornosti in upravljanja trajnostnega energetskega prehoda v državah vzhodnega partnerstva;

28.

poziva EU in mednarodne finančne institucije, naj znatno povečajo neposredno finančno podporo za infrastrukturne projekte za razogljičenje in krepitev odpornosti v celotni regiji vzhodnega partnerstva;

29.

poudarja, da je pomembno okrepiti industrijska partnerstva in okvire zasebnih naložb med energetskimi sektorji EU in vzhodnega partnerstva, da bi spodbudili inovacije, ustvarjanje delovnih mest in tehnološko izmenjavo ter tako prispevali h konkurenčnemu in odpornemu trgu energije;

30.

priporoča, naj se formalno vzpostavijo strukturirani dialog in platforme za usklajevanje med državami vzhodnega partnerstva in EU, da bi redno izmenjevali primere dobre prakse o politikah na področju energetske varnosti, povezovanju trgov in mehanizmih za krizno odzivanje;

31.

poziva nosilce odločanja v EU in vzhodnem partnerstvu, naj zaradi velike ranljivosti energetskih sektorjev v državah vzhodnega partnerstva, ki so v odvisnem položaju, in zaostrovanja hibridnega vojskovanja, pri katerem se te ranljivosti izkoriščajo, organizirajo razprave v živo, da bi energetski sektor ostal visoko na dnevnem redu; priporoča, naj se za nosilce odločanja v državah vzhodnega partnerstva in EU na področju energije organizira vsaj en letni dogodek v živo, da bi se olajšal dialog med njimi;

32.

poziva, naj se v regiji vzhodnega partnerstva vzpostavijo neodvisni in popolnoma pregledni nacionalni energetski regulatorji, ki bodo zagotavljali skladnost s pravnim redom Energetske skupnosti in preprečevali monopolne ali politično motivirane prakse pri oskrbi z energijo;

33.

poziva, naj se zagotovi ciljno usmerjeno financiranje EU za posodobitev ali obnovo energijsko intenzivnih industrijskih sektorjev, kot so metalurgija, cement in kemikalije, da bi se uskladili z referenčnimi vrednostmi sistema EU za trgovanje z emisijami in izboljšali produktivnost CO2;

34.

poudarja, da je v političnih dokumentih potreben sistemski pristop k medsebojno povezanim energetskim sistemom;

35.

poudarja, da mora biti trajnostni prehod tesno povezan z gospodarsko konkurenčnostjo in cenovno dostopnostjo energije za gospodinjstva in podjetja, pri čemer je treba zagotoviti, da se podnebni cilji uresničujejo brez ogrožanja industrijskega razvoja ali socialne kohezije;

36.

poudarja, da je treba mešanico virov energije ustrezno zasnovati in pri tem upoštevati spremenljivost, razpoložljivost, cenovno dostopnost in trajnostnost vsakega vira energije;

37.

poudarja, da so potrebne zadostne zmogljivosti za izravnavo električne energije, da se zagotovi neprekinjena oskrba z električno energijo v elektroenergetskih sistemih, v katerih prevladujejo obnovljivi viri energije;

38.

poudarja, da je treba opolnomočiti odjemalce, spodbujati razpršeno proizvodnjo ter olajšati združevanje proizvajalcev-odjemalcev in odjemalcev v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in energetske skupnosti državljanov;

39.

podpira široko uvedbo pametnih števcev, digitalnega upravljanja omrežja in sistemov podatkovne analitike, da bi optimizirali učinkovitost distribucije energije in povečali prožnost na strani povpraševanja;

40.

spodbuja partnerstva med občinami in mesti v državah vzhodnega partnerstva za izvajanje akcijskih načrtov za trajnostno energijo in podnebje, ki spodbujajo razvoj trajnostne energije na lokalni ravni;

41.

pozdravlja pobude za ustanovitev nacionalnih in regionalnih skladov za zelene naložbe, ki bodo mobilizirali sredstva za energijo iz obnovljivih virov, izboljšanje energijske učinkovitosti in zmanjšanje energetske revščine;

42.

poziva, naj se okrepijo regulativni organi v državah vzhodnega partnerstva, da bi skrbeli za neodvisen nadzor, nepristransko reševanje sporov in dosledno izvrševanje tržnih predpisov;

43.

podpira tesnejše sodelovanje med univerzami in raziskovalnimi središči v državah vzhodnega partnerstva in EU, zlasti na naprednih področjih, kot so vodikove tehnologije z največjimi okoljskimi in družbenimi koristmi, odobalna vetrna energija in krožni energetski sistemi;

44.

poudarja, da je treba enakost spolov in sodelovanje mladih vključiti v vse politike, programe in institucionalne postopke odločanja na področju energije;

45.

poudarja, da so dobro upravljanje, preglednost, pravna država in preprečevanje korupcije osnovni pogoji za učinkovit energetski prehod in privabljanje trajnostnih naložb v energetski sektor;

46.

ponovno poudarja, kako strateško pomembno je razviti regionalne sisteme zgodnjega opozarjanja, ki lahko hitro prepoznajo motnje v oskrbi z energijo, okvare v infrastrukturi in usklajene hibridne grožnje ter se nanje odzovejo;

47.

poziva države vzhodnega partnerstva, naj pospešijo postopno opuščanje zastarelih tehnologij, ki temeljijo na fosilnih gorivih, in dajo prednost naložbam v sodobno infrastrukturo za nizkoogljično proizvodnjo;

48.

poziva EU, naj ohrani namenske tokove financiranja v okviru instrumenta NDICI – Globalna Evropa in naložbene platforme za sosedstvo, ki so posebej osredotočeni na izboljšanje energetske varnosti in odpornosti v regiji vzhodnega partnerstva;

49.

poziva, naj se uskladijo tehnični standardi in postopki certificiranja za čezmejno energetsko infrastrukturo in trgovanje z energijo iz obnovljivih virov, da bi se olajšalo regionalno povezovanje;

50.

predlaga, naj se izvajajo skupne ocene ranljivosti in vaje na podlagi scenarijev med državami vzhodnega partnerstva in EU, da bi povečali regionalno pripravljenost in usklajene zmogljivosti odzivanja;

51.

poudarja, da ima neprekinjen tranzit zemeljskega plina čez Ukrajino ključno vlogo, hkrati pa spodbuja proaktiven razvoj dolgoročnih alternativnih rešitev za tranzit in poudarja, da je izgradnja čezbalkanskega plinskega koridorja strateško pomembna, saj bo to ključna oskrbovalna pot za Moldavijo, Ukrajino in balkanske države;

52.

poudarja, da je Južni Kavkaz strateško pomemben za evropsko energetsko varnost; poudarja, da so potrebne dolgoročne naložbe v posodobitev energetske infrastrukture ter izboljšanje medregionalne in znotrajregionalne povezljivosti, tudi prek koridorja zelene energije, da bi v celoti izkoristili potencial regije kot pomembnega energetskega vozlišča in tranzitne poti med Srednjo Azijo in Evropo;

53.

priporoča, naj EU razmisli o vzpostavitvi namenskih mehanizmov financiranja za projekte v interesu Energetske skupnosti, da bi učinkovito zapolnila obstoječe vrzeli v financiranju in tako olajšala pravočasno izvajanje projektov kritične infrastrukture, ki so bistveni za regionalno energetsko povezovanje in zanesljivost oskrbe;

54.

spodbuja EU, naj pregleda in izboljša merila za ocenjevanje čezmejnih projektov skupnega interesa in projektov vzajemnega interesa, da bi zagotovila, da bodo v postopkih odločanja ustrezno upoštevane in in pravično vključene strateške koristi za članice Energetske skupnosti, ki niso članice EU, s čimer bi spodbudili tesnejše regionalno sodelovanje in celovito energetsko povezovanje;

55.

priporoča spodbujanje javno-zasebnih partnerstev, da bi pritegnili in spodbudili naložbe zasebnega kapitala v projekte čiste energije, ki bi bili podprti z učinkovitimi instrumenti delitve tveganja in shemami kombiniranega financiranja;

56.

opozarja, da je dodeljevanje sredstev EU državam vzhodnega partnerstva pogojeno s popolnim spoštovanjem človekovih pravic in demokratičnih načel, zapisanih v sporazumih med EU in državami vzhodnega partnerstva, ter da je spoštovanje teh temeljnih vrednot osnovni pogoj za sodelovanje v programih, ki jih financira EU;

57.

poudarja, da so vsi ti ukrepi namenjeni povečanju energetske neodvisnosti držav vzhodnega partnerstva od Rusije in njenih nacionalnih organov zaradi predrzne ruske invazije in vojaške agresije proti Ukrajini ter njenega nenehnega vmešavanja in groženj Gruziji, Moldaviji in drugim partnericam vzhodnega partnerstva;

58.

naroči svojima sopredsednikoma, naj to resolucijo posredujeta predsednici Evropskega parlamenta, Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednici Evropske komisije, komisarki za širitev, Evropski službi za zunanje delovanje ter vladam in parlamentom držav članic EU in držav vzhodnega partnerstva.