(1)

Uredba (EU) 2018/1725 določa načela in pravila, ki se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov v vseh institucijah in organih Unije, ter pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(2)

V nekaterih primerih se lahko od Generalnega sekretariata Sveta (GSS) zahteva, da pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, določene v Uredbi (EU) 2018/1725, uskladi s cilji omejevalnih ukrepov. Prav tako se lahko zahteva, da pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, uskladi s temeljnimi pravicami in svoboščinami drugih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. V ta namen člen 25(1) Uredbe (EU) 2018/1725 vsaki instituciji ali organu Unije omogoča omejitev uporabe členov 14 do 21, 35 in 36 Uredbe (EU) 2018/1725, kot tudi člena 4, kolikor njegove določbe ustrezajo pravicam in obveznostim iz členov 14 do 21 navedene uredbe. Razen če so omejitve določene v pravnem aktu, sprejetem na podlagi Pogodb, je treba sprejeti notranja pravila, v skladu s katerimi lahko GSS te pravice omeji.

(3)

Svet lahko v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) sprejme omejevalne ukrepe proti fizičnim ali pravnim osebam ali skupinam ali nedržavnim subjektom. Pravne akte o uvedbi omejevalnih ukrepov predlaga visoki predstavnik v zvezi s sklepom SZVP na podlagi člena 29 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Omejevalni ukrepi lahko vključujejo embargo na izvoz orožja in opreme, ki se uporablja za notranjo represijo, prepoved vstopa v Unijo posameznikom, uvrščenim na seznam, zamrznitev sredstev za osebe in subjekte, uvrščene na seznam, ter druge splošne gospodarske ukrepe, kot so omejitve uvoza ali izvoza določenega blaga ali storitev, prepovedi zagotavljanja finančnih ali drugih storitev ter omejitve dostopa do kapitalskih trgov. Poleg tega visoki predstavnik in Komisija predložita skupni predlog uredbe na podlagi člena 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), če omejevalni ukrepi zajemajo gospodarske ali finančne omejitve, ki jih morajo izvajati neposredno gospodarski subjekti v Uniji.

(4)

V Skupnem stališču Sveta 2001/931/SZVP (2) in Uredbi Sveta (ES) št. 2580/2001 (3) so določena merila za uvrstitev na seznam za osebe, skupine in subjekte, vpletene v teroristična dejanja, za katere bodo veljali omejevalni ukrepi. V Skupnem stališču 2001/931/SZVP in Uredbi (ES) št. 2580/2001 so opredeljene tudi dejavnosti, ki pomenijo teroristična dejanja v te namene, in določeni so omejevalni ukrepi, ki jih je treba uporabljati. Ti ukrepi se nanašajo na zamrznitev denarnih sredstev in gospodarskih virov ter na ukrepe, povezane s policijskim sodelovanjem in sodelovanjem sodstva.

(5)

V Sklepu Sveta (SZVP) 2016/1693 (4) ter uredbah Sveta (ES) št. 881/2002 (5) in (EU) 2016/1686 (6) je določen pravni okvir Unije za uvedbo omejitev potovanj za posameznike ter embarga na orožje in zamrznitve premoženja za posameznike in subjekte, ki jih je Varnostni svet Združenih narodov uvrstil na seznam posameznikov in subjektov, povezanih z ISIL (Daiš)/Al-Kaido.

(6)

Pri pripravi in pregledu omejevalnih ukrepov zadevne službe GSS obdelujejo različne vrste osebnih podatkov, vključno z imeni (tudi vzdevki) ter (če so znani) datumom in krajem rojstva, državljanstvom, številko potnega lista in osebne izkaznice, spolom, naslovom, funkcijo ali poklicem, poklicnim ozadjem, izobrazbo, poslovnimi interesi, sestavo družine, finančnimi podatki, nacionalnimi upravnimi odločbami, kazenskimi obsodbami in obtožnicami. Obdelujejo se lahko tudi ime, službeni naslov, potni list in službeni podatki odvetnika ali odvetnikov zadevne osebe, ki so potrebni za korespondenco. Po potrebi se obdelujejo tudi informacije o članstvu v terorističnih organizacijah. Zadevne službe zagotovijo, da so osebni podatki, ki jih obdelujejo, ustrezni, relevantni in ne pretirani glede na namene priprave omejevalnih ukrepov. Osebe, na katere se nanaša omejevalni ukrep, bi bilo treba obvestiti z osebnim sporočilom, če je njihov naslov znan, ali z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije. Prav tako bi jih bilo treba obvestiti o vrsti podatkov, ki se obdelujejo ali se bodo obdelovali, o tem, kako se bodo obdelovali in kakšne so njihove pravice v zvezi s tem.

(7)

Pri pripravi in pregledu sklepov o uvrstitvi fizičnih in pravnih oseb na seznam se vsi osebni podatki izmenjujejo z državami članicami, Evropsko komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD). V okviru sodnih postopkov se lahko na elemente osebnih podatkov sklicuje tudi Svet.

(8)

Vsi režimi omejevalnih ukrepov se redno pregledujejo glede na navedene cilje in učinkovitost ukrepov ter ob upoštevanju posodobljenih informacij in prejetih pripomb. Postopek pregleda lahko vključuje izmenjavo korespondence med Svetom in osebami ali subjekti, uvrščenimi na seznam, ali njihovimi odvetniki, v okviru katere se lahko obdelujejo osebni podatki (vključno s predhodnim obvestilom o osnutku utemeljitve, posodobljenimi informacijami, pripombami in zahtevami za črtanje s seznama ter zahtevami za javni ali privilegiran dostop do spisa).

(9)

Med pripravo in pregledom omejevalnih ukrepov se lahko osebni podatki obdelujejo tudi za komunikacijo z mednarodnimi ali regionalnimi organizacijami in tretjimi državami izključno na podlagi potrebe po seznanitvi, zaradi pomembnih razlogov javnega interesa ter za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

(10)

Kadar obstaja resno tveganje, da bi uporaba členov 14 do 21, 35 in 36 Uredbe (EU) 2018/1725 posegla v učinkovitost omejevalnih ukrepov, je morda treba omejiti uporabo navedenih členov. V takih primerih je treba uskladiti pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725 in potrebo, da mora Svet zagotoviti učinkovitost omejevalnih ukrepov. Vse omejitve pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in za katere veljajo omejevalni ukrepi, bi se morale uporabljati le v omejenih okoliščinah, obravnavati pa bi jih bilo treba na pregleden in sorazmeren način v smislu obsega in trajanja.

(11)

Morda je treba zaščititi anonimnost vira. V takšnem primeru se lahko pravica dostopa do identitete, pričevanj in drugih osebnih podatkov teh oseb omeji v mejah pravice do obrambe.

(12)

GSS bi moral omejitve pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, uporabljati le, če te omejitve upoštevajo bistvo temeljnih pravic in svoboščin ter so nujno potrebne in so sorazmeren ukrep v demokratični družbi. GSS bi moral navesti tudi razloge, ki upravičujejo te omejitve.

(13)

V skladu z načelom odgovornosti bi morala zadevna služba GSS uporabo morebitnih omejitev evidentirati in vpisati v register.

(14)

Člen 25(6) Uredbe (EU) 2018/1725 zavezuje upravljavca, da posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, obvesti o glavnih razlogih, na katerih temelji uporaba omejitve, in o njihovi pravici, da vložijo pritožbo pri ENVP.

(15)

Na podlagi člena 25(8) Uredbe (EU) 2018/1725 lahko GSS preloži, opusti ali zavrne zagotavljanje informacij posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, o razlogih za uporabo omejitve, če bi se s tem kakor koli izničil učinek omejitve. GSS bi moral za vsak primer posebej oceniti, ali bi sporočilo o omejitvi izničilo njen učinek.

(16)

Omejitve bi bilo treba odpraviti takoj, ko pogoji, ki jih upravičujejo, ne veljajo več ali kadar bi njihovo ohranjanje posegalo v pravico do obrambe. Potrebo po omejevalnih ukrepih bi bilo treba redno ocenjevati.

(17)

S pooblaščeno osebo za varstvo podatkov bi se bilo treba pravočasno posvetovati in jo obvestiti o vseh omejitvah, ki jih je treba uporabiti, morala pa bi imeti tudi možnost, da poda mnenje o njihovi skladnosti s tem sklepom –