Glavna poročevalka : Magdalena CZARZYŃSKA-JACHIM (PL/EA), županja, Sopot Referenčni dokument : Zaprosilo predsedstva Sveta na podlagi pisma danske ministrice za evropske zadeve Marie Bjerre z dne 15. septembra 2025 (Adonis 2025/2768)

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Ozadje

1.

izpostavlja pismo danskega predsedstva in ponovno izraža polno podporo političnim priporočilom iz tega pisma;

2.

pozdravlja sklepe Evropskega sveta z dne 23. oktobra 2025, v katerih se poziva k oblikovanju nadaljnjih predlogov za poenostavitev regulativnega okvira EU;

3.

opozarja na Draghijevo poročilo iz leta 2024, v katerem je poudarjeno, da zapletenost regulativnega okvira EU škodi splošni konkurenčnosti EU, in zato podpira cilje agende za poenostavitev; poudarja, da je poenostavitev zakonodaje ob sočasnem ohranjanju regulativne stabilnosti bistvena za konkurenčnost; opozarja, da notranji trg EU temelji na visoko konkurenčnem socialnem tržnem gospodarstvu, katerega cilj sta polna zaposlenost in socialni napredek ter visoka raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja;

4.

se zavezuje, da si bo še bolj prizadeval za podporo agendi za poenostavitev, pri čemer bo upošteval izkušnje svojih članov in mrež, kot sta mreža regionalnih središč za ocenjevanje izvajanja politike EU (RegHub) in skupina strokovnjakov za subsidiarnost, v zvezi z vsakodnevnim izvajanjem zakonodaje EU ter ponudil praktične rešitve za prihodnje zakonodajne predloge; prav tako se zavezuje, da bo v svojih mnenjih po potrebi preučil razloge za ukrepe za poenostavitev;

Temelji agende za poenostavitev

5.

poudarja, da je pri izvajanju agende za poenostavitev popolnoma utemeljeno sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti, vključno z Odborom regij. Predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti se vsakodnevno soočajo z omejenimi sredstvi ter potrebo po varčnem upravljanju javnih financ in zmanjšanju birokracije. Ob soočanju s krizami so pogosto prvi člen v verigah odločanja. Zato imajo izkušnje in praktično usposobljenost za poenostavitev postopkov in izboljšanje učinkovitosti upravljanja. Dodati je treba, da cilj agende za poenostavitev ne bi smel biti le zmanjšanje birokracije, temveč tudi znižanje upravnih stroškov, kolikor je to mogoče; poleg tega opozarja, da je treba pri ukrepih za poenostavitev, če vključujejo prenos pristojnosti z EU na nacionalno in/ali regionalno raven, upoštevati razpoložljive vire na regionalni in lokalni ravni, kot so upravna zmogljivost, strokovno znanje in druge zmogljivosti, povezane z izvedljivostjo takega prenosa. Zmanjšanje upravnega bremena na ravni EU ne sme povzročiti povečanja bremena in čezmerne regulacije na regionalni ali lokalni ravni;

6.

poudarja, da je treba za učinkovito izvajanje agende za poenostavitev okrepiti sistemsko vlogo lokalnih in regionalnih oblasti, vključno z Odborom regij, v postopkih odločanja Evropske unije. To izhaja neposredno iz načel Pogodbe, zlasti načela subsidiarnosti, po katerem se pristojnosti delijo med različnimi ravnmi upravljanja v EU – lokalno, nacionalno in EU – v skladu z načelom prenosa pristojnosti; v zvezi s tem obžaluje, da Komisija ne predvideva sistematičnega vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti in/ali OR v svoje strateške dialoge in dialoge o izvajanju;

7.

pozdravlja namero Evropske komisije, podano v delovnem programu za leto 2026 (zlasti poglavju 3 – Enostavnejša pravila, boljše izvajanje), da bo še naprej aktivna na področju poenostavitve; ponovno poudarja, da revidirani sporazum o sodelovanju med Evropsko komisijo in OR (https://webapi2016.cor.europa.eu/v1/documents/cor-2024-00909-00-01-tcd-ref-sl.docx/content) obe strani kot instituciji zavezuje k tesnejšemu sodelovanju pri boljšem pravnem urejanju, in meni, da bi morala biti poenostavitev vključena v to sodelovanje;

8.

opozarja, da morajo institucije in organi Evropske unije ščititi pravico do dobrega upravljanja, kakor je določeno v členu 41 Listine EU o temeljnih pravicah. Ta pravica mora biti skupaj z ustreznimi določbami Pogodb EU osnova za odnose med institucijami EU ter državljani, podjetji, sindikati in organizacijami civilne družbe; ugotavlja, da dobro upravljanje v tem smislu zajema načela zakonitosti, enakosti, nepristranskosti, sorazmernosti, pravne varnosti, pravočasnosti, sodelovanja, zasebnosti in preglednosti;

9.

poudarja, da bi morala poenostavitev zajeti vsa ustrezna področja zakonodaje EU in postopke odločanja, zlasti: 1) zakonodajne postopke, ki bi morali v večji meri upoštevati stališča lokalnih in regionalnih oblasti, tudi tista, ki jih izrazi Odbor regij; 2) pravila za upravljanje skladov in programov, ki bi morala v skladu z zamislijo o aktivni subsidiarnosti temeljiti na načelu partnerstva, teritorialnem pristopu in prožnosti za prilagajanje politik in ukrepov regionalnim in lokalnim okoliščinam;

10.

opozarja, da poenostavitev ne sme privesti do centralizacije Evropske unije, saj bi bilo to v nasprotju z načeli prenosa pristojnosti, subsidiarnosti in sorazmernosti, kot so določena v Pogodbah. Centralizacija le navidezno prispeva k poenostavitvi: v praksi namreč vodi v politične spore, ovira sodelovanje med ravnmi upravljanja in spodkopava demokratično legitimnost odločitev, ki jih sprejmejo institucije in organi Unije, saj se ne upoštevajo načela upravljanja na več ravneh in aktivne subsidiarnosti;

11.

meni, da bi morala poenostavitev temeljiti na popolni digitalizaciji in varni uporabi umetne inteligence, da bi avtomatizirali postopke, zmanjšali birokratska bremena in zagotovili interoperabilnost med ravnmi upravljanja. Poenostavitev bodo okrepili enotni sistemi elektronske registracije in digitalnega poročanja, ki bodo omogočali dostop 24 ur na dan in 7 dni v tednu;

12.

prav tako opozarja, da poenostavitev ne more preprosto pomeniti deregulacije. Lahko vodi oziroma bi morala voditi v revizijo pravil o ureditvi posameznih panog in sektorjev (npr. prometa), s čimer se poskrbi za pravno varnost, vendar ne sme vedno povzročiti deregulacije, temveč le spremembo v obliki samega urejanja tako, da se čezmerno zapleten pristop nadomesti s takšnim, ki temelji na načelih, standardih in klavzulah. V tem smislu je bistveno pregledati veljavne uredbe, da se presodi, ali so še vedno ustrezne in potrebne, ter oceniti morebitne učinke, ki bi jih na posamezne deležnike imela načrtovana nova uredba, pri čemer je treba upoštevati sorazmernost njenih sredstev in ciljev ter v vsakem primeru vzpostaviti mehanizme za oceno njene učinkovitosti;

13.

poudarja, da poenostavitev ne sme omejevati preglednosti procesov odločanja v Evropski uniji. Zlasti zakonodajni postopki bi morali ostati popolnoma javni, pregledni in pod javnim nadzorom. Preglednost in dostop do informacij sta predpogoja za legitimnost Unije in zaupanje državljanov v njeno delovanje. Zato poenostavitev ne sme okrepiti vpliva velikih gospodarskih subjektov na račun institucij EU in demokratičnih postopkov ter ne sme oslabiti MSP, ki so hrbtenica evropskega gospodarstva. Načelo enakopravnosti pri dostopu do procesa odločanja bi se moralo uporabljati tudi v odnosih z lobističnimi organizacijami in svetovalnimi podjetji. Hkrati bi morali biti preglednost in rezultati nadzora preprosti in sporočeni v razumljivem jeziku;

14.

odločno poudarja, da je treba ohraniti življenjski standard državljanov Evropske unije, zlasti dostop do javnih in ekosistemskih storitev. Poenostavitev ne sme privesti do krčenja politik Evropske unije ali veljavnih pravnih standardov;

Boljše pravno urejanje

15.

poudarja, da je za pripravo zakonodaje v EU potreben nov pristop. Zakonodajni akti bi morali temeljiti na splošnih načelih in klavzulah, ki izhajajo iz pravnega reda Unije. S takšnim pristopom bo zakonodaja prožnejša in se bo bolje odzivala na raznolikosti ter politične, družbene in gospodarske spremembe, s čimer bi se izognili preveč obremenjujočim predpisom, ki vodijo v pretirano in nepotrebno birokratizacijo;

16.

razume, da mora poenostavitev vključevati različne vidike: poenostavitev predpisov, zmanjšanje birokratskih bremen in uporabo novih tehnologij. Poenostavitev vodi k izboljšanju učinkovitosti in uspešnosti uprave, zmanjšanju stroškov in skrajšanju časa državljanom pri obravnavi njihovih zahtevkov;

17.

meni, da bi bilo treba ukrepe za poenostavitev sprejeti v ustrezni pravni obliki, ki služi svojemu namenu. Izbira med uredbo in direktivo bi morala temeljiti na analizi njune učinkovitosti in izvedljivosti;

18.

se zaveda, da je Komisija v zgodovini evropskega povezovanja za uresničevanje skupno dogovorjenih ciljev pogosto naprej predlagala prožne instrumente ali splošne pravne določbe, vendar je nato regulacija postopoma postajala podrobnejša, saj je bilo izvajanje v državah članicah še vedno neenakomerno. Pri poenostavitvi bodo zato morda ravno tako potrebne ponovna potrditev skupnih ciljev in verodostojne zaveze za njihovo doseganje, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje po vsej EU;

19.

poziva Evropsko komisijo in sozakonodajalca, naj dejavno spremljajo skladnost z načelom subsidiarnosti. Lokalne in regionalne oblasti so pri tem najpomembnejši partnerji, saj so v prvi vrsti odgovorne za izvajanje zakonodaje EU. Odbor regij bi zato moral biti uradno vključen v trialoge, da bi spremljal skladnost z načelom subsidiarnosti in preprečeval prekomerno regulacijo;

20.

odločno poudarja, da je treba oceniti sedanji značaj in učinkovitost protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Njegova vloga v zakonodajnem postopku bi morala biti ne le formalna, temveč tudi praktična. Odbor regij bi moral imeti v tem procesu zakonsko predpisano vlogo, vključno z možnostjo izvajanja revizije predpisov na podlagi subsidiarnosti in ocen teritorialnega učinka. Prav tako bi moral imeti na voljo konkretna pravna orodja, da bi lahko resnično vplival na zakonodajni postopek;

21.

opozarja, da je treba razviti prakse, ki bodo podpirale oblikovanje enostavnega in učinkovitega regulativnega okvira. Pri tem bi bilo trebi pozornost nameniti prejšnjim mnenjem Odbora: CDR-0975-2025, Enostavnejša in hitrejša Evropa (Jelena DRENJANIN, SE/EPP) (1); CDR-5624-2023, Aktivna subsidiarnost: temeljno načelo v agendi EU za boljše pravno urejanje (Mark SPEICH, DE/EPP) (2); CDR-1562-2023, Strateško predvidevanje kot instrument za upravljanje EU in boljše pravno urejanje (Giorgio MAGLIOCCA, IT/EPP) (3) ter CDR-4071-2021, Boljše pravno urejanje (Pietro Mauro ZANIN, IT/EPP) (4). Prednost bi bilo treba nameniti razvoju enotne zakonodajne metodologije in skupnega niza načel za oblikovanje zakonodaje, med katerimi bi bili: enostavnejše zakonodajne tehnike, vključno z zakonodajo, ki temelji na uspešnosti, tj. opredelitvijo ciljev in ne posebnih sredstev za njihovo doseganje; klavzule o samodejnem prenehanju veljavnosti, po katerih bi predpisi avtomatično prenehali veljati, če niso bili podaljšani; redne revizije regulativne skladnosti, da bi se izognili protislovjem in zagotovili resnično dodano vrednost zakonodaje EU; ocene teritorialnega učinka in ocene izvajanja za presojo učinkovitosti zakonodaje v praksi;

22.

obžaluje, da je agenda EU za boljše pravno urejanje zdaj, ko se začenja ponovno uporabljati ali se znova konsolidira, postala precej nepregledna. Čeprav je v delovnem programu Komisije za leto 2026 zdaj več orodij za boljše pravno urejanje, kot so dialogi o izvajanju, strateški dialogi, preverjanje dejanskega stanja ali ocena zakonodaje, se zdi, da se uporabljajo le „po izbiri“, to pa ne zagotavlja strukturirane ali institucionalne zastopanosti lokalnih in regionalnih oblasti ali OR;

Dostop do sredstev in programov EU

23.

odločno poudarja, da poenostavitev ne more pomeniti centralizacije. Z zaskrbljenostjo je treba opozoriti na predloge Evropske komisije za konsolidacijo sredstev v večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034. Takšni ukrepi bi vodili do pretirane centralizacije ključnih področij politike, med njimi kohezijske in skupne kmetijske politike, zaradi česar bi ta postala manj ambiciozna in bi hkrati ogrozili strateške cilje EU, vključno s konkurenčnostjo;

24.

meni, da je treba pri načrtovanju programov ohraniti teritorialni pristop, raznolikost ciljev in načelo prožnosti, zaradi česar je treba ustrezno upoštevati lokalne in regionalne oblasti. Vloga regij v proračunu EU ne sme biti ogrožena, zato je treba zagotoviti sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti pri upravljanju sredstev EU – tako kot je to doslej veljalo v kohezijski politiki. Če programe izvajajo lokalne in regionalne oblasti, se povečuje prepoznavnost Unije na terenu in prispeva h krepitvi javne podpore v procesu evropskega povezovanja, zlasti v manj razvitih, podeželskih in obmejnih regijah, kjer so oprijemljive naložbe EU bistvene za zaupanje državljanov;

25.

priporoča sprejetje enotnih pravil, ki bodo urejala vse sklade in programe EU. Ta bi morala predpisovati skupna pravila, zmanjšati razdrobljenost in preprečiti pojav dodatnih nacionalnih zahtev („čezmerno prenašanje“). Hkrati bi morali pustiti dovolj prožnosti za prilagoditev posebnih določb, če to terjajo posebnosti programa;

26.

opozarja Evropsko komisijo, da se upravičenci do sredstev EU, med njimi lokalne in regionalne oblasti, podjetja, sindikati, organizacije civilne družbe in državljani, zaradi zapletenosti pravil pogosto soočajo z upravnimi in regulativnimi težavami. Zlasti manjši lokalni organi, MSP ter organizacije civilne družbe imajo omejena sredstva za spoprijemanje z zapletenimi pravili financiranja. Poenostavitev postopkov, zlasti za male upravičence, bo povečala udeležbo partnerjev pri izvajanju programov, izboljšala prepoznavnost ukrepov in okrepila zaupanje v evropsko demokracijo;

27.

poudarja, da bi bilo treba spodbujati poenostavljeno obračunavanje stroškov, med drugim obračunavanje na podlagi rezultatov. Na ta način bi upravičencem olajšali dostop do sredstev, zmanjšali zahteve glede poročanja in revizije ter omogočili pristop k upravljanju, temelječem na tveganju. Hkrati bi bilo treba okrepiti svetovanje in tehnično podporo lokalnim vladam in manjšim upravičencem, zlasti na področju javnih naročil, revizij in poročanja; obenem ugotavlja, da se v predlogih Evropske komisije v zvezi z možnostjo poenostavljenega obračunavanja stroškov ter uspešnostjo ohranja preverjanje dejanskih odhodkov za projekte, ki so predmet državne pomoči ali javnih naročil. Prihodnji sistem upravljanja in spremljanja uspešnosti bo tako dejansko nadomestil dva ločena tokova upravljanja z lastnimi zahtevami glede revizije in nadzora. Lokalne in regionalne oblasti skrbi, da bi lahko te določbe, poleg upravne zapletenosti, škodile obveščanju upravičencev;

28.

predlaga, da se za namene spremljanja, odgovornosti in drugih zahtev, povezanih z izvajanjem zakonodaje, končnim uporabnikom dajo na voljo intuitivne, lahko razumljive in dostopne preglednice in platforme. Če obveznosti poročanja kot take ne bodo poenostavljene, obstaja tveganje, da določen ukrep za poenostavitev ne bo dosegel načrtovanega rezultata. Pametna digitalna orodja in umetna inteligenca imajo lahko pomembno vlogo pri zmanjšanju upravnega bremena obveznosti poročanja;

Javna naročila in državna pomoč

29.

odločno poudarja, da je treba pregledati in poenostaviti vso ustrezno zakonodajo, vključno s sektorsko zakonodajo, o pravilih in postopkih za javna naročila in javno pomoč. Njihova prevelika zapletenost pogosto predstavlja oviro za manjše lokalne organe in upravičence do sredstev EU ter ustvarja pravno negotovost. Poenostavljeni postopki bodo povečali učinkovitost, preglednost in dostopnost javnih naročil po vsej Uniji, zlasti za manjše javne uprave, MSP in organizacije civilne družbe. Izogniti bi se bilo treba dodatnim upravnim bremenom in preveč podrobni regulaciji, saj se s tem omejujejo potrebni razvoj, inovacije in konkurenca;

30.

poziva tudi, naj bodo izbrani programi EU (npr. Interreg) izvzeti iz pravil o državni pomoči. Zaželena bi bila domneva o skladnosti s pravili o državni pomoči ali izvzetju iz njih za projekte pod določenim pragom ali pa pravno izvzetje za vse negospodarske dejavnosti in majhne subvencije, kar bi odpravilo potrebo po individualnih ocenah ali uporabi pravil de minimis, kadar je upravno breme nesorazmerno z morebitnimi učinki na trg. Z uvedbo klavzule o izvzetju ali domnevi o skladnosti bi znatno zmanjšali birokracijo za organe upravljanja in odpravili nepotrebne preglede več tisoč mikro operacij;

Dodatne opombe

31.

poudarja, da bi morala biti uporaba sodobnih digitalnih orodij, umetne inteligence in podatkov v okviru pravil o poenostavitvi čim bolj usklajena po vsej Uniji. EU bi morala imeti vodilno vlogo pri digitalizaciji ter varni, etični, pametni in učinkoviti uporabi umetne inteligence in podatkov, pri čemer bi morala zagotavljati varstvo temeljnih pravic in zasebnosti ter kibernetsko varnost. Med državami članicami in med ravnjo Unije ter nacionalno in lokalno ravnjo bi bilo treba uskladiti digitalna orodja in postopke, da bi zagotovili skladnost in interoperabilnost ter pravno varnost sistemov ter preprečili regulativno razdrobljenost. Upravičenci pa bi morali imeti dostop do teh orodij in postopkov ter jih razumeti, pri čemer bi se bilo treba izogibati digitalnim oviram in dodatnim upravnim bremenom;

32.

ocenjuje kot koristno, da se razprava o poenostavitvi zakonodaje razvija prek platform, kot je mreža regionalnih središč za ocenjevanje izvajanja politike EU (RegHub). Zato je zaskrbljen, ker še vedno ni jasno, kaj bo v bodoče s platformo Pripravljeni na prihodnost, kaj jo bo nadomestilo ter kako bo zagotovljeno polno sodelovanje lokalnih in regionalnih predstavnikov prek OR. Takšna jasnost je potrebna za stalno izmenjavo izkušenj in skupen razvoj rešitev za izboljšanje zakonodaje;

33.

poziva k dejanskemu učinku in učinkovitosti poenostavitve v novem proračunu EU za obdobje 2028–2034. To pomeni, da je treba že leta 2026 pripraviti, sprejeti in izvesti ustrezne institucionalne in postopkovne reforme, da se omogoči njihovo polno delovanje v novem finančnem ciklu.

---

(1)  Mnenje Evropskega odbora regij – Enostavnejša in hitrejša Evropa (UL C, C/2025/4414, 29.8.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/4414/oj).

(2)  Mnenje Evropskega odbora regij – Aktivna subsidiarnost: temeljno načelo v agendi EU za boljše pravno urejanje (mnenje na lastno pobudo) (UL C, C/2024/5366, 17.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/5366/oj).

(3)  Mnenje Evropskega odbora regij – Strateško predvidevanje kot instrument za upravljanje EU in boljše pravno urejanje (UL C, C/2023/1327, 22.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/1327/oj).

(4)  Mnenje Evropskega odbora regij – Boljše pravno urejanje: združujemo moči za pripravo boljše zakonodaje (UL C 97, 28.2.2022, str. 10).