(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

(8)

(9)

(10)

(11)

(12)

(13)

(14)

(15)

(16)

(17)

„ ‚faktor emisij CO2 ‘, izražen v tCO2/MWh, pomeni tehtano povprečje intenzivnosti CO2 za električno energijo, proizvedeno iz fosilnih goriv na različnih geografskih območjih. Utež odraža mešanico proizvodnje iz fosilnih goriv na posameznem geografskem območju. Faktor CO2 dobimo tako, da podatke o emisijah v ekvivalentu CO2 za energetski sektor delimo z bruto proizvodnjo električne energije na podlagi fosilnih goriv v TWh. V teh smernicah (*1) so območja opredeljena kot geografska območja, a) ki jih sestavljajo delni trgi, povezani prek borz električne energije; ali b) v katerih ni ugotovljene prezasedenosti, ter, v obeh primerih, v katerih urne cene na borzah električne energije na zadevnih območjih en dan vnaprej izkazujejo največ 1-odstotno odstopanje cen v eurih (na podlagi deviznih tečajev ECB) v znatnem številu vseh ur v danem letu. Regionalno razlikovanje odraža pomen obratov na fosilna goriva za končno ceno, ki se določi na veleprodajnem trgu, in njihovo marginalno vlogo v razvrstitvi obratov. Samo dejstvo, da se z električno energijo trguje med dvema državama članicama, še ne pomeni, da ti dve državi sestavljata nadnacionalno regijo. Zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov na podnacionalni ravni geografska območja zajemajo celotno ozemlje ene ali več držav članic. Na tej podlagi se lahko opredelijo naslednja geografska območja: Španija in Portugalska, Litva, Latvija in Estonija. Nemčija in Luksemburg, Bolgarija in Romunija ter vse druge države članice posebej. Ustrezni najvišji regionalni faktorji CO2, ki se uporabijo kot najvišje vrednosti, kadar država članica priglasiteljica ni izvedla ocenjevanja tržnih faktorjev CO2 v skladu s točko 11, so navedeni v Prilogi III. Država članica lahko Komisijo zaprosi, da izračuna faktor emisij CO2 na podlagi podatkov, ki bodo na voljo leta 2026, dobljeni faktor emisij CO2 pa lahko priglasi kot spremembo svoje sheme. Ta posodobljeni faktor emisij CO2 se lahko uporablja za stroške, nastale od leta 2026 dalje. Ta posodobljeni faktor emisij CO2 nima nobenega vpliva na faktor emisij CO2 drugih držav članic, navedenih v Prilogi III. Za zagotovitev enake obravnave virov električne energije in preprečitev možnih zlorab se za vse vire oskrbe z električno energijo (samoproizvodnja, pogodbe o dobavi električne energije ali oskrba z omrežja) in vse upravičence do pomoči v zadevni državi članici uporablja isti faktor emisij CO2; Če je najvišji regionalni faktor emisij CO2, naveden v Prilogi III, najmanj 15 % nižji od najvišjega regionalnega faktorja emisij CO2, ki je bil predhodno naveden v navedeni prilogi, ali od odobrenega tržnega faktorja pred 1. januarjem 2026, lahko zadevne države članice priglasijo prehodno obdobje za prehod z najvišjega regionalnega faktorja emisij CO2, ki se je uporabljal prej, na posodobljen najvišji regionalni faktor emisij CO2 na podlagi teh smernic za leto t, začenši v letu 2026, v enakih letnih korakih znižanja. Posodobljen najvišji regionalni faktor emisij CO2, naveden v Prilogi III, se uporablja najpozneje za leto t = 2030;

(*1)  Te smernice niso zakonodajni instrument, zato ni potrebno, da jih Skupni odbor EGP vključi v Sporazum EGP. Za določitev ustreznih pravil, ki se uporabljajo za države Efte, vključno z metodologijo za določanje faktorjev CO2, je odgovoren Nadzorni organ Efte.“;"

(18)

„Za omejitev tveganja izkrivljanja konkurence na notranjem trgu mora biti pomoč omejena na sektorje, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi prenosa stroškov emisij toplogrednih plinov na cene električne energije. V teh smernicah se šteje, da je resnično tveganje premestitve emisij CO2 prisotno, če je upravičenec dejaven v enem od sektorjev iz Priloge I. Tudi sektor ali del sektorja, ki ni naveden v Prilogi I, vendar izpolnjuje merila za vključenost vanjo (*2), se lahko šteje za upravičenega, če države članice to dokažejo s podatki, reprezentativnimi za sektor ali del sektorja na ravni Unije, ki jih preveri neodvisni strokovnjak in temeljijo na obdobju vsaj zadnjih treh let, za katera so podatki na voljo. Če nameravajo države članice svoje sheme razširiti na kateri koli nov sektor ali del sektorja, morajo vsako tako spremembo priglasiti Komisiji. Države članice se lahko zavežejo, da bodo v prihodnje v svoje sheme vključile vse dodatne sektorje ali dele sektorjev, katerih upravičenost je dokazala druga država članica in jih je odobrila Komisija, ter da bodo Komisijo obvestile o vseh takih vključitvah.

(*2)  Ta merila so intenzivnost trgovanja nad 20 % in intenzivnost posrednih emisij nad 0,32 kg CO2/EUR, zaradi česar je kazalnik posredne selitve virov CO2 nad 0,064. Metodologija je podrobneje opisana v delovnem dokumentu služb Komisije SWD(2020) 190 final.“;"

(19)

„Pomoč je sorazmerna in ima dovolj omejen negativni učinek na konkurenco in trgovino, če ne presega 80 % nastalih posrednih stroškov emisij za sektorje iz preglednice 1 Priloge I in 75 % za sektorje iz preglednice 2 Priloge I ali za katere koli druge sektorje, ki se štejejo za upravičene v skladu s postopkom iz točke 21. Referenčni koeficient učinkovitosti porabe električne energije zagotavlja, da podpora za neučinkovite proizvodne postopke ostaja omejena, in ohranja spodbudo za razširjanje najbolj energijsko učinkovitih tehnologij.“;

(20)

„Glede na to, da 80-odstotna intenzivnost pomoči v sektorjih iz preglednice 1 Priloge I in 75-odstotna intenzivnost v sektorjih iz preglednice 2 Priloge I ali v katerih koli drugih sektorjih, ki se štejejo za upravičene v skladu s postopkom iz točke 21, morda ne bo zadostovala za zagotovitev ustrezne zaščite pred tveganjem premestitve emisij CO2, lahko države članice po potrebi omejijo znesek posrednih stroškov, ki jih je treba plačati na ravni podjetja, na 1,5 % bruto dodane vrednosti zadevnega podjetja v letu t. Bruto dodano vrednost podjetja je treba izračunati kot prihodki od prodaje plus kapitalizirana proizvodnja plus drugi prihodki iz poslovanja, plus ali minus spremembe zalog, minus nabava blaga in storitev (ki ne vključuje stroškov osebja), minus drugi davki na proizvode, ki so povezani s prometom, vendar niso odbitni, minus druge dajatve in davki, povezani s proizvodnjo. Druga možnost za njen izračun je, da se bruto poslovnemu presežku prištejejo stroški osebja. Prihodki in izdatki, ki so v računovodskih izkazih podjetja prikazani kot finančni ali izredni, so izključeni iz dodane vrednosti. Dodana vrednost v stroških faktorjev se izračunava na bruto ravni, ker se prilagoditve vrednosti (npr. amortizacija) ne odštejejo (*3).

(*3)  Oznaka 12 15 0 v pravnem okviru, določenem z Uredbo (ES) št. 295/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o strukturni statistiki podjetij (UL L 97, 9.4.2008, str. 13).“;"

(21)

(22)

(23)

(24)

„Od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2030 se uporabljajo, posodobljeni faktorji emisij CO2 in geografska območja. Komisija bo leta 2026 te smernice dopolnila z referenčnimi koeficienti učinkovitosti porabe električne energije, ki zajemajo sektorje, dodane na spremenjeni seznam upravičenih sektorjev iz Priloge I, in prilagoditvijo za odpravo prekrivanj med pomočjo na podlagi teh smernic in obveznostjo predaje kuponov na podlagi Uredbe (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta (*4) za posredne emisije v sektorjih proizvodnje gnojil in dušikovih spojin ter pridobivanja železove rude (*5). Zato morajo države članice po potrebi spremeniti svoje sheme, da jih uskladijo s temi smernicami, kakor so bile spremenjene.

(*4)  Uredba (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (UL L 130, 16.5.2023, str. 52, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/956/oj)."

(*5)  To velja, kadar so taki proizvodi navedeni v Prilogi I k navedeni uredbi, ne pa tudi v Prilogi II k isti uredbi.“;"

(25)

„Komisija državam članicam predlaga naslednje ustrezne ukrepe v skladu s členom 108(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije:

(26)

(27)

(28)