Poročevalec:

Jacek KRAWCZYK

Zakonodajni postopek	EU Law Tracker
Zaprosili	Svet Evropske unije, 9. 7. 2025 Evropski parlament, 8. 9. 2025
Pravna podlaga	člen 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Dokument Evropske komisije	povzetek COM(2025) 828 final
Pristojnost	strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	4. 9. 2025
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	18. 9. 2025
Plenarno zasedanje št.	599
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	88/0/7

UVODNA OPOMBA

Suverenost in ozemeljska nedotakljivost držav sta temeljni načeli mednarodnega prava, zato je obsežna ruska invazija na Ukrajino pretresla ves svet. Evropski ekonomsko-socialni odbor je marca 2022 sprejel resolucijo, v kateri je odločno obsodil enostransko agresijo proti Ukrajini na ukaz predsednika Ruske federacije (1). Rusija v bližnji prihodnosti ostaja največja grožnja evropski varnosti.

1.   PRIPOROČILA

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO)

1.1

pozdravlja predlog Evropske komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o postopnem opuščanju uvoza ruskega zemeljskega plina, izboljšanju spremljanja morebitnih energetskih odvisnosti in spremembi Uredbe (EU) 2017/1938 (2) (v nadaljnjem besedilu: predlog). Za EU je popolna opustitev ruskega plina in nafte nujna in tehnično izvedljiva. V letih 2023 in 2024 je postalo jasno, da lahko Evropa svoje potrebe po plinu in nafti pokrije z uporabo alternativnih virov dobave in obstoječe infrastrukture ter uvedbo čistih virov energije;

1.2

spodbuja evropska zakonodajalca, naj predlog nemudoma obravnavata, da bi ga lahko začeli čim prej izvajati. Zelo zaželeno bi bilo skrajšanje predlaganih rokov za postopno opuščanje;

1.3

ugotavlja, da mora EU v letu 2026 postopnemu opuščanju ruskega plina in nafte dati prednost, da bi najpozneje do konca leta 2027 uvoz v celoti in dokončno ustavili, ter priznava, da je nujno prekiniti financiranje ruskih vojaških operacij in varnost EU postaviti pred domnevne kratkoročne finančne koristi nekaj držav članic. Ruski proračun je usmerjen v vojno. Uvoz ruskih fosilnih goriv v EU je leta 2024 znašal 21,9 milijarde EUR, kar je več od finančne pomoči Ukrajini v višini 18,7 milijarde EUR;

1.4

pozdravlja, da predlog temelji na trdnem pravnem okviru, ki bo kot močna podlaga ključno prispeval k temu, da podjetja in države članice prekinejo veljavne pogodbe in predvidijo morebitne pravne ukrepe. EESO poziva Svet in Parlament, naj si pri pripravi končnega predloga po najboljših močeh prizadevata za to, da bo zakonodaja čim bolj trdna;

1.5

ugotavlja, da v predlog žal ni vključena takojšnja prepoved novih ali obstoječih pogodb o dobavi nafte ali naftnih derivatov. Predvideni so zgolj ukrepi in roki za odpravo uvoza ruske nafte do 1. januarja 2028. EESO v novem členu 7 za uvoz nafte predlaga enake pogoje, kot veljajo za uvoz plina;

1.6

pozdravlja predlog za uporabo močnejših instrumentov za spremljanje energetske odvisnosti, predlaga pa strožji parlamentarni nadzor teh mehanizmov. Priporoča, naj pri oceni strateških odvisnosti sodelujejo socialni partnerji in organizirana civilna družba;

1.7

predlaga, da se črta možnost odstopanja v členu 15 predloga. To je namreč v nasprotju s strateškimi cilji predloga in slabi temeljni cilj, ki je popolnoma in dokončno opustiti neposredni in posredni uvoz ruskega plina in nafte v EU;

1.8

poziva, naj Komisija na podlagi rezultatov, doseženih do sredine leta 2029, opravi celovit pregled izvajanja predlagane uredbe;

1.9

poziva EU k proaktivnemu in usklajenemu ukrepanju, saj je izjemno pomembno, da se ugotovi tudi, kdo izvaja dejavnosti flote v senci, in da se te dejavnosti ustavijo. Komisijo pa poziva, naj na terminalih za utekočinjeni zemeljski plin okrepi spremljanje in identificiranje dobaviteljev, da bi lahko natančno spremljali in omejili nezakonite ruske pošiljke. Pravno in strateško upravičena bi bila razgradnja plinovoda Severni tok, saj bi lahko z njegovo uporabo ogrozili izvajanje uredbe o postopnem opuščanju;

1.10

poudarja, da uvoza ruskih fosilnih goriv ne bi smeli zgolj nadomestiti s fosilnimi gorivi iz drugih virov (zlasti iz držav, kjer se močno kršijo človekove pravice). Z zelenim prehodom na ogljično nevtralno EU se avtomatično zmanjšuje odvisnost od uvoza energije iz fosilnih virov iz Rusije in drugih nedemokratičnih držav. Ukrepi za doseganje podnebnih ciljev EU pomembno prispevajo k zmanjšanju odvisnosti od uvoza ruske energije;

1.11

poudarja, da je treba pri postopnem opuščanju ruskega zemeljskega plina in nafte nujno poskrbeti za to, da bo prehod pravičen za vse zaposlene, na katere to vpliva. Izvajanje uredbe morajo spremljati ukrepi, s katerimi bi poskrbeli za zaposlovanje, preusposabljanje in omilitev socialnih učinkov strukturnih sprememb;

1.12

priznava, da je mogoče sprejeti ločene zakonodajne predloge ukrepov v zvezi s plinom/nafto in ukrepov v jedrskem sektorju. Pomembno pa je, da se sprejmejo ukrepi za uran, njegove derivate ter z njim povezano tehnologijo in strokovno znanje, takoj ko bo to mogoče varno storiti;

1.13

poziva Komisijo, naj oblikuje geopolitično strategijo za uvoz energije, preden bo predlagala energetska partnerstva s politično nepredvidljivimi državami, pri čemer je treba upoštevati, da se pri blaženju podnebnih sprememb in na področju energije soočamo z nujnimi razmerami. Pripraviti je treba popis neizkoriščenih nahajališč plina in nafte v Evropi.

2.   POJASNILA

Utemeljitev uvodne opombe

2.1

Zemeljski plin in nafta sta za Rusijo že dolgo močno geopolitično orožje, ki ga uporablja kot orodje zunanje politike. Ruska diplomacija na področju plina je vseskozi usmerjena tudi v spodkopavanje enotnosti EU in vplivanje na notranjo politiko držav članic.

2.2

Nezakonita obsežna ruska agresija proti Ukrajini leta 2022 je ponovno pokazala, da plin, nafta, premog in uran niso le ekonomsko blago, ampak imajo tudi geopolitično težo. Odvisnost od avtoritarnih režimov ne ogroža le suverenosti EU, ampak se tako diktaturam pomaga financirati sovražne in protidemokratične politike, navsezadnje pa tudi terorizem in vojno. Nekatere države EU (kot so Poljska in baltske države) so sicer že dolgo opozarjale na uporabo tega orožja, po invaziji na Ukrajino leta 2022 pa te grožnje ni več mogoče zanikati.

Utemeljitev priporočil 1.1, 1.2 in 1.3

2.3

Da bi EU odpravila geopolitično tveganje zaradi zlorab v okviru ruskih izvoznih praks, je sklenila pospešiti diverzifikacijo oskrbe z energijo. Pri tem je poudarek na zmanjšanju odvisnosti od Rusije kot edine dobaviteljice, da bi povečali energetsko varnost EU, njeno gospodarsko stabilnost in odpornost na motnje. Načrt REPowerEU (3) je temelj novega pristopa EU; omogočil je znatno zmanjšanje uvoza ruskega plina, nafte, premoga in jedrskega goriva, oskrbo z energijo pri novih dobaviteljih ter podvojitev prizadevanj za uvedbo čiste energije.

2.4

Ruska agresija proti Ukrajini je prinesla motnje in najhujšo krizo v oskrbi s plinom, kar jih je EU doživela v svoji zgodovini do leta 2022. Dobava plina državam članicam EU se je tedaj zmanjšala za 20 % (30 % uvoza). Motnje v oskrbi s plinom so povzročile tudi težave v zvezi z nafto. To je prizadelo številne države članice EU, več držav članic pa je utrpelo znatne gospodarske posledice (4).

2.5

Obravnavani predlog temelji na sporočilu o načrtu REPowerEU iz leta 2022 (5) in Izjavi iz Versaillesa, v kateri so voditelji držav in vlad pozvali k odpravi odvisnosti Evrope od uvoza ruske energije. Predlog je bil napovedan tudi v sporočilu Komisije Časovni načrt za ustavitev uvoza ruske energije z dne 6. maja 2025.

Utemeljitev priporočil 1.4 in 1.8

2.6

Polno izvajanje predloga bo prineslo resna pravna, gospodarska, politična in logistična tveganja. Zato bi morala Komisija na podlagi rezultatov, doseženih do sredine leta 2029, opraviti celovit pregled izvajanja predlagane uredbe.

S predlogom uveden okvir preglednosti bo glavna podlaga za spremljanje izpostavljenosti EU plinu in nafti, ki posredno ali neposredno izvirata iz Rusije. Šele tako bo EU lahko odpravila obstoječe vrzeli, ki državam članicam EU omogočajo, da prek posrednikov in pod drugim imenom iz Rusije uvažajo nafto ter plin po plinovodih ali utekočinjeni zemeljski plin. EU tako ne bi milijard EUR prispevala v ruski vojni proračun.

Utemeljitev priporočila 1.5

2.7

Leta 2021 je skupni uvoz ruskega plina v EU (po plinovodih in utekočinjenega zemeljskega plina) znašal približno 150 milijard kubičnih metrov (6) (približno 45 % celotnega uvoza plina v EU, ki je bil približno 336 milijard kubičnih metrov). V prvem četrtletju leta 2025 je uvoz iz Rusije še vedno predstavljal približno 18 % uvoza plina v EU.

2.7.1

Uvoz po plinovodih se je sicer močno zmanjšal, vendar se je po letu 2022 znatno povečal uvoz utekočinjenega zemeljskega plina iz Rusije (uvoz iz Rusije v EU je leta 2021 znašal 16 milijard kubičnih metrov utekočinjenega zemeljskega plina, leta 2022 22 milijard in leta 2023 21,7 milijarde kubičnih metrov). Ta odvisnost je obžalovanja vredna, vendar je hkrati tudi priložnost, saj je s tehničnega vidika mogoče pošiljke utekočinjenega zemeljskega plina iz Rusije hitreje nadomestiti z uvozom iz drugih virov.

2.8

Rusija je leta 2021 v EU dobavila približno 3,5 milijona sodčkov surove nafte na dan. Poleg tega je na trge EU izvozila okoli 1,2 milijona sodčkov rafiniranih naftnih proizvodov na dan, kar je skupaj 4,7 milijona sodčkov na dan oziroma približno 170 milijonov ton na leto (približno 60 % ruskega izvoza).

2.8.1

Ob koncu leta 2024 je uvoz surove nafte iz Rusije predstavljal le približno 3 % skupnega uvoza surove nafte v EU, medtem ko je na začetku leta 2022 znašal 27 %. Do marca 2023 se je uvoz rafiniranih proizvodov v primerjavi z januarjem 2022 zmanjšal za okrog 92 %.

2.8.2

Po letu 2024 so znatne količine ruske nafte predvsem prek naftovoda Družba še vedno uvažale tri države EU (Madžarska, Slovaška in Češka). Češka je aprila 2025 dokončala projekt naftovoda TAL-PLUS in lahko svojo oskrbo z rusko nafto nadomesti z alternativnimi viri.

2.9

Več držav članic je že dokazalo, da je hitro postopno opuščanje z odločnimi ukrepi mogoče in izvedljivo kljub pretekli odvisnosti.

2.9.1

Češka in Poljska (Orlen) sta napovedali popolno ukinitev uvoza ruske nafte (Češka z nadgradnjo naftovodov, Poljska s 1. julijem 2025).

2.9.2

Baltske države so se februarja 2025 odklopile iz rusko-beloruskega omrežja in poskrbele za popolno sinhronizacijo z elektroenergetskim omrežjem EU.

2.9.3

Finska je opustila uvoz ruskega plina, električne energije, lesnih sekancev, surove nafte in premoga, zdaj pa sprejema nacionalno zakonodajo za prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina najmanj do leta 2035.

Utemeljitev priporočila 1.6

2.10

Predlog uvaja novo orodje, tj. načrte za diverzifikacijo, da se olajša dokončna opustitev uvoza ruskega plina in nafte. Države članice morajo nacionalne načrte za diverzifikacijo za plin in nafto (kadar je to ustrezno) predložiti do 1. marca 2026. Načrti morajo vsebovati: — razpoložljive informacije o obsegu uvoza ruskega zemeljskega plina/nafte; — opis ukrepov, ki se izvajajo in načrtujejo na nacionalni ravni za nadomestitev uvoza zemeljskega plina/nafte iz Rusije, ter — opredelitev morebitnih tehničnih, pogodbenih ali regulativnih ovir za nadomestitev uvoza zemeljskega plina/nafte iz Rusije.

2.11

Komisija bo v sodelovanju z Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) pregledala nacionalne načrte za diverzifikacijo in podala priporočila, če bo obstajala verjetnost, da država članica zamudi rok, določen v predlogu. Zadevne države članice morajo v treh mesecih posodobiti svoje nacionalne načrte za diverzifikacijo, pri čemer morajo upoštevati priporočila Komisije. Objavljena bodo letna poročila o napredku. EESO je zaskrbljen, ker na ravni EU ni parlamentarnega nadzora. Predlaganih rokov se ne sme prekoračiti, zato je potrebna zavezanost tudi na politični ravni.

2.12

Predlog vzpostavlja nov okvir za preglednost in spremljanje, in sicer s spremembami člena 14 Uredbe (EU) 2017/1938, ki od uvoznikov zemeljskega plina in nafte ruskega porekla zahteva, da Komisiji in pristojnim nacionalnim organom predložijo podrobne pogodbene informacije. Celovite informacije o odvisnosti od oskrbe so ključne za oceno zanesljivosti oskrbe s plinom in nafto v EU. Ugotovitve te analize bi bilo treba posredovati Evropskemu parlamentu.

Utemeljitev priporočila 1.7

2.13

Komisija lahko v skladu s členom 15 predloga posameznim državam članicam dovoli, da še naprej uvažajo energijo iz Rusije, kar je v nasprotju s ciljem predloga. Pogoji za to niso ne jasno opredeljeni ne merljivi, s čimer se ustvarja morebitna vrzel v zakonodaji. EESO zato predlaga, da se možnost teh izjem črta, poudarek člena pa naj bo na spremljanju.

Utemeljitev priporočila 1.9

2.14

Ruski plin in nafta kljub prepovedim še naprej posredno vstopata na trg EU.

2.14.1

Rafinerije v nekaterih državah, denimo v Indiji, Turčiji in na Kitajskem, predelujejo rusko surovo nafto in izvažajo rafinirane proizvode v EU.

2.14.2

Rusija uporablja floto v senci, tj. neregulirano in nenadzorovano mrežo starajočih se tankerjev, da se izogne sankcijam in prevaža nafto, za katero veljajo sankcije. Poleg izogibanja sankcijam uporaba te flote močno ogroža tudi pomorsko in okoljsko varnost ter geopolitične interese EU.

2.14.3

Znatna količina ruskega plina še naprej vstopa na trg EU prek plinovoda TurkStream in uvoza utekočinjenega zemeljskega plina, k čemur prispevajo strateške izjeme in logistične vrzeli.

2.15

Predlog priznava bistven pomen utekočinjenega zemeljskega plina pri oskrbi s plinom v prihodnje. Poleg uvoza plina se zato prepoveduje tudi zagotavljanje storitev terminalov za utekočinjeni zemeljski plin ruskim subjektom, da ruski odjemalci storitev ne bi blokirali uvozne infrastrukture. Ker je precejšen del zmogljivosti za utekočinjeni zemeljski plin v nekaterih državah članicah pod nadzorom ruskih subjektov, se v predlogu tudi odpravlja tveganje, da bi Rusija ovirala alternativni uvoz.

2.16

Analitiki potrjujejo, da se je uvoz plina iz Rusije v EU leta 2024 dejansko povečal, kar je prispevalo k financiranju ruske vojne v Ukrajini. Uvoz ruskega plina se je leta 2024 v primerjavi s predhodnim letom povečal za 19 %. Po tem, ko se je v letu 2025 prenehal tranzit skozi Ukrajino, naj bi ruski plin v tem letu predstavljal približno 13 % uvoza plina v EU. EU je kljub znatnemu zmanjšanju odvisnosti od Rusije še vedno izpostavljena tveganjem. Deleža uvoza iz Rusije ne moremo šteti za zanemarljivega.

Utemeljitev priporočila 1.10

2.17

Z zelenim prehodom na ogljično nevtralno EU se avtomatično zmanjšuje odvisnost od uvoza energije iz fosilnih virov iz Rusije in drugih nedemokratičnih držav. Ukrepi za doseganje podnebnih ciljev EU pomembno prispevajo k zmanjšanju odvisnosti od uvoza ruske energije. Pospešitev postopnega opuščanja fosilnih goriv je skupaj z odpravo subvencij za fosilna goriva trdna gospodarska in geopolitična strategija za podporo in financiranje čim hitrejšega razogličenja (7). To je treba izvesti tako, da se z novimi viri energije prispeva k znižanju stroškov za gospodinjstva in podjetja. V tem okviru bi morali povečati tudi proizvodnjo biometana v EU.

Utemeljitev priporočila 1.11

2.18

Postopno opuščanje ruskega zemeljskega plina in nafte je potrebno tako z vidika geopolitike kot energetske politike. Hkrati je treba poskrbeti za pravičen prehod za vse zaposlene, na katere vpliva. Izvajanje uredbe morajo spremljati ukrepi, s katerimi bi poskrbeli za zaposlovanje, preusposabljanje in omilitev socialnih učinkov strukturnih sprememb.

Utemeljitev priporočila 1.13

2.19

EU mora še naprej strateško diverzificirati vire oskrbe s plinom in nafto. Ker bi se lahko zaradi diverzifikacije povišale cene energije, bi morala Komisija pozorno spremljati gibanje cen plina, nafte in električne energije ter uvesti ukrepe za preprečevanje neupravičenega zvišanja cen, ki negativno vpliva na konkurenčnost EU in bi lahko povzročilo novo krizo življenjskih stroškov.

Utemeljitev priporočila 1.12

2.20

Rusija EU dobavlja tudi različne jedrske snovi, zato so proizvodnja jedrske energije v EU in drugi s tem povezani sektorji izpostavljeni podobnim tveganjem za gospodarsko varnost, kot je bilo v primeru zemeljskega plina in nafte. EESO zato priznava, da je mogoče sprejeti ločene zakonodajne predloge ukrepov v zvezi s plinom/nafto in ukrepov v jedrskem sektorju. Pomembno pa je, da se sprejmejo ukrepi za uran, njegove derivate ter z njim povezano tehnologijo in strokovno znanje, takoj ko bo to mogoče varno storiti.

3.   PREDLOGI SPREMEMB ZAKONODAJNEGA PREDLOGA EVROPSKE KOMISIJE

Predlog spremembe 1

(povezano s priporočiloma 1.3 in 1.5)

Predlog Komisije	Predlog spremembe EESO
Člen 1	Člen 1
Predmet urejanja	Predmet urejanja
Ta uredba zagotavlja okvir za učinkovito odpravo izpostavljenosti Unije znatnim tveganjem za trgovino in varnost, ki so posledica trgovine s plinom z Rusko federacijo, in sicer z določitvijo:	Ta uredba zagotavlja okvir za učinkovito odpravo izpostavljenosti Unije znatnim tveganjem za trgovino in varnost, ki so posledica trgovine s plinom in nafto z Rusko federacijo, in sicer z določitvijo:
(a) postopne prepovedi uvoza zemeljskega plina iz Ruske federacije in zagotavljanja storitev terminalov za UZP;	(a) postopne prepovedi uvoza zemeljskega plina iz Ruske federacije in zagotavljanja storitev terminalov za UZP;
(b) pravil za učinkovito izvajanje in spremljanje te prepovedi ter postopno opuščanje uvoza nafte iz Rusije;	(b) pravil za učinkovito izvajanje in spremljanje te prepovedi ter postopno opuščanje uvoza nafte iz Rusije;
(c) določb za boljšo oceno zanesljivosti oskrbe z energijo v Uniji.	(c) določb za boljšo oceno zanesljivosti oskrbe z energijo v Uniji.

Obrazložitev

EU mora v letu 2026 prednost nameniti postopnemu opuščanju ruskega plina in nafte, da bi najpozneje do konca leta 2027 uvoz v celoti in dokončno ustavili, s čimer se priznava, da je nujno prekiniti financiranje ruskih vojaških operacij in varnost EU postaviti pred domnevne kratkoročne finančne koristi nekaj držav članic.

Predlog spremembe 2

(povezano s priporočilom 1.5)

Predlog Komisije	Predlog spremembe EESO
Poglavje II	Poglavje II
POSTOPNA PREPOVED UVOZA ZEMELJSKEGA PLINA IZ RUSKE FEDERACIJE	POSTOPNA PREPOVED UVOZA ZEMELJSKEGA PLINA IN NAFTE IZ RUSKE FEDERACIJE

Obrazložitev

Rafinerije v nekaterih državah, denimo v Indiji, Turčiji in na Kitajskem, predelujejo rusko surovo nafto in izvažajo rafinirane proizvode v EU. Rusija uporablja floto v senci, tj. neregulirano in nenadzorovano mrežo starajočih se tankerjev, da se izogne sankcijam in prevaža nafto, za katero veljajo sankcije. Postopno opuščanje posrednega in neposrednega uvoza ruske nafte v EU je izziv, vendar je to nujno. EU mora poskrbeti, da ni nobene možnosti, da bi Rusija v prihodnosti diskretno obnovila dobavo energije v Evropo.

Predlog spremembe 3

(povezano s priporočilom 1.5)

Predlog Komisije	Predlog spremembe EESO
	Člen 7 (novo besedilo)
	Prepoved uvoza nafte iz Ruske federacije
	Uvoz nafte, ki izvira iz Ruske federacije ali se izvaža neposredno ali posredno iz Ruske federacije, je prepovedan od 1. januarja 2027.

Obrazložitev

Rafinerije v nekaterih državah, denimo v Indiji, Turčiji in na Kitajskem, predelujejo rusko surovo nafto in izvažajo rafinirane proizvode v EU. Rusija uporablja floto v senci, tj. neregulirano in nenadzorovano mrežo starajočih se tankerjev, da se izogne sankcijam in prevaža nafto, za katero veljajo sankcije. Postopno opuščanje posrednega in neposrednega uvoza ruske nafte v EU je izziv, vendar je to nujno.

Predlog spremembe 4

(povezano s priporočilom 1.8)

Predlog Komisije	Predlog spremembe EESO
Člen 10	Člen 10
Izmenjava informacij	Izmenjava informacij
Carinski organi si informacije, ki jih prejmejo od uvoznikov zemeljskega plina, izmenjujejo z regulativnimi organi, pristojnimi organi, Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev in Komisijo v obsegu, ki je potreben za zagotovitev učinkovite ocene, ali so izpolnjeni pogoji iz členov 3 do 6 te uredbe. Carinski organi iz različnih držav članic si izmenjujejo informacije, ki jih prejmejo od uvoznikov zemeljskega plina, kolikor je to potrebno, in med seboj sodelujejo, da bi preprečili izogibanje. Uporabljajo obstoječa orodja in podatkovne zbirke, ki omogočajo učinkovito izmenjavo ustreznih informacij med nacionalnimi organi v njihovi državi članici in organi v drugih državah članicah, ali po potrebi vzpostavijo taka orodja.	Carinski organi si informacije, ki jih prejmejo od uvoznikov zemeljskega plina, izmenjujejo z regulativnimi organi, pristojnimi organi, Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev in Komisijo v obsegu, ki je potreben za zagotovitev učinkovite ocene, ali so izpolnjeni pogoji iz členov 3 do 6 te uredbe. Carinski organi iz različnih držav članic si izmenjujejo informacije, ki jih prejmejo od uvoznikov zemeljskega plina, kolikor je to potrebno, in med seboj sodelujejo, da bi preprečili izogibanje. Uporabljajo obstoječa orodja in podatkovne zbirke, ki omogočajo učinkovito izmenjavo ustreznih informacij med nacionalnimi organi v njihovi državi članici in organi v drugih državah članicah, ali po potrebi vzpostavijo taka orodja.
Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev do 31. avgusta 2026 in 31. avgusta 2027 na podlagi podatkov, ki jih prejme na podlagi te uredbe, in lastnih informacij objavi poročilo s pregledom pogodb o dobavi plina, ki izvira iz Rusije ali se neposredno ali posredno izvaža iz Rusije, in oceno učinka diverzifikacije na energetske trge.	Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev do 31. avgusta 2026 in 31. avgusta 2027 na podlagi podatkov, ki jih prejme na podlagi te uredbe, in lastnih informacij objavi poročilo s pregledom pogodb o dobavi plina, ki izvira iz Rusije ali se neposredno ali posredno izvaža iz Rusije, in oceno učinka diverzifikacije na energetske trge.
Komisija in Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev po potrebi izmenjata ustrezne informacije o pogodbah o uvozu ruskega plina, ki jih imata, s carinskimi organi, da se olajša izvrševanje te uredbe.	Komisija in Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev po potrebi izmenjata ustrezne informacije o pogodbah o uvozu ruskega plina, ki jih imata, s carinskimi organi, da se olajša izvrševanje te uredbe.
	Komisija na podlagi rezultatov, doseženih do sredine leta 2029, pripravi poročilo o izvajanju uredbe.
	Poročila in ocene učinka predloži Evropskemu parlamentu.

Obrazložitev

EESO je zaskrbljen, ker na ravni EU ni parlamentarnega nadzora. Predlaganih rokov se ne sme prekoračiti, zato je glede spremljanja izvajanja uredbe potrebna zavezanost tudi na politični ravni.

Polno izvajanje predloga bo prineslo resna pravna, gospodarska, politična in logistična tveganja. Zato bi morala Komisija na podlagi rezultatov, doseženih do sredine leta 2029, opraviti celovit pregled izvajanja predlagane uredbe.

Predlog spremembe 5

(povezano s priporočiloma 1.6 in 1.8)

Predlog Komisije	Predlog spremembe EESO
Člen 12	Člen 12
1.   Če države članice uvažajo nafto, ki izvira ali se izvaža neposredno ali posredno iz Ruske federacije, pripravijo načrt za diverzifikacijo, v katerem opišejo ukrepe, mejnike in morebitne ovire za diverzifikacijo oskrbe z nafto, da bi do 1. januarja 2028 ustavile uvoz nafte, ki izvira ali se neposredno ali posredno izvaža iz Ruske federacije.	1.   Če države članice uvažajo nafto, ki izvira ali se izvaža neposredno ali posredno iz Ruske federacije, pripravijo načrt za diverzifikacijo, v katerem opišejo ukrepe, mejnike in morebitne ovire za diverzifikacijo oskrbe z nafto, da bi do 1. januarja 2027 ustavile uvoz nafte, ki izvira ali se neposredno ali posredno izvaža iz Ruske federacije.

Obrazložitev

Komisija bo v sodelovanju z Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev pregledala nacionalne načrte za diverzifikacijo in podala priporočila, če bo obstajala verjetnost, da država članica zamudi rok, določen v predlogu. Zadevne države članice morajo posodobiti svoje nacionalne načrte za diverzifikacijo, pri čemer morajo upoštevati priporočila Komisije. Ni razloga, da bi bila pravila v zvezi z načrti za diverzifikacijo za plin drugačna od pravil v zvezi z uvozom nafte.

Predlog spremembe 6

(povezano s priporočiloma 1.6 in 1.8)

Predlog Komisije	Predlog spremembe EESO
Člen 12	Člen 12
5.   Kadar je v nacionalnem načrtu za diverzifikacijo za nafto ugotovljeno tveganje, da cilj postopnega opuščanja ruske nafte do 1. januarja 2028 morda ne bo dosežen, lahko Komisija po oceni načrta zadevni državi članici izda priporočilo o tem, kako pravočasno doseči postopno opuščanje. Država članica v skladu s tem priporočilom v treh mesecih posodobi svoj načrt za diverzifikacijo, pri čemer upošteva priporočilo Komisije.	5.   Kadar je v nacionalnem načrtu za diverzifikacijo za nafto ugotovljeno tveganje, da cilj postopnega opuščanja ruske nafte do 1. januarja 2027 morda ne bo dosežen, Komisija po oceni načrta zadevni državi članici izda priporočilo o tem, kako pravočasno doseči postopno opuščanje. Država članica v skladu s tem priporočilom v treh mesecih posodobi svoj načrt za diverzifikacijo, pri čemer upošteva priporočilo Komisije.

Obrazložitev

Komisija bo v sodelovanju z Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev pregledala nacionalne načrte za diverzifikacijo in podala priporočila, če bo obstajala verjetnost, da država članica zamudi rok, določen v predlogu. Zadevne države članice morajo v treh mesecih posodobiti svoje nacionalne načrte za diverzifikacijo, pri čemer morajo upoštevati priporočila Komisije. Ni razloga, da bi bila pravila v zvezi z načrti za diverzifikacijo za plin drugačna od pravil v zvezi z uvozom nafte.

Predlog spremembe 7

(povezano s priporočilom 1.7)

Predlog Komisije	Predlog spremembe EESO
Člen 15 Spremljanje in pregled	Člen 15 Spremljanje in pregled
Komisija stalno spremlja razvoj energetskega trga Unije, zlasti v zvezi z morebitnimi odvisnostmi od oskrbe s plinom ali drugimi tveganji za zanesljivost oskrbe v zvezi z uvozom energije iz Ruske federacije. V primeru nenadnih in pomembnih dogodkov, ki resno ogrožajo zanesljivost oskrbe ene ali več držav članic, lahko Komisija dovoli eni ali več državam članicam, da v celoti ali delno začasno prekinejo uporabo poglavja 2 te uredbe. Sklep Komisije lahko vsebuje nekatere pogoje, zlasti za zagotovitev, da je vsaka začasna prekinitev strogo omejena na obravnavanje grožnje.	Komisija stalno spremlja razvoj energetskega trga Unije, zlasti v zvezi z morebitnimi odvisnostmi od oskrbe s plinom ali drugimi tveganji za zanesljivost oskrbe v zvezi z uvozom energije iz Ruske federacije.

Obrazložitev

S prvotno predlagano določbo o odstopanju v členu 15 bi oslabili skupno odpornost Evrope in nakazali, da lahko nekatere države članice odložijo uvedbo potrebnih ukrepov, kar bi privedlo do notranjih sporov, s spodkopavanjem enotnosti EU pa bi se zmanjšal tudi pritisk na Rusijo. EU mora poskrbeti, da ni nobene možnosti, da bi Rusija v prihodnosti diskretno obnovila dobavo energije v Evropo.

---

(1)   Resolucija Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Vojna v Ukrajini ter njene gospodarske, socialne in okoljske posledice, 24. marec 2022.

(2)  Uredba (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010 (UL L 280, 28.10.2017, str. 1).

(3)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Načrt REPowerEU in (COM(2022) 230 final) – predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2021/241 glede poglavij REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost ter spremembi Uredbe (EU) 2021/1060, Uredbe (EU) 2021/2115, Direktive 2003/87/ES in Sklepa (EU) 2015/1814 (COM(2022) 231 final – 2022/0164(COD)) (UL C 486, 21.12.2022, str. 185).

(4)   https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52009SC0977.

(5)   UL C 323, 26.8.2022, str. 123.

(6)  V angleščini okrajšano kot bcm.

(7)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Postopno opuščanje subvencij za fosilna goriva ob zagotavljanju evropske konkurenčnosti, blaženju krize življenjskih stroškov in spodbujanju pravičnega prehoda (mnenje na lastno pobudo) (UL C, C/2025/3191, 2.7.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/3191/oj).