Poročevalka:

Isabel YGLESIAS

Svetovalka	Sonsoles CENTENO HUERTA (za poročevalko)
Sklep plenarne skupščine	27. 2. 2025
Pravna podlaga	člen 52(2) Poslovnika
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	2. 9. 2025
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	18. 9. 2025
Plenarno zasedanje št.	599
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	96/0/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poudarja osrednjo vlogo, ki jo ima politika izvrševanja pravil pri zmanjševanju razdrobljenosti enotnega trga, in poziva Komisijo, naj uporabi jasen in usklajen pristop s preventivnimi, sodelovalnimi in popravnimi orodji. Izpostavlja tudi primarno obveznost držav članic za pravočasno in pravilno izvajanje prava EU. Komisija bi morala v skladu s strategijo enotnega trga jasno pokazati, kako bo dodatno okrepila izvrševanje, kar je nujno.

1.2

Ustrezno izvajanje prava EU bi bilo treba vključiti v vse faze zakonodajnega postopka, zakonodaja pa bi morala vključevati klavzule o izvrševanju. Poleg tega bi se bilo treba izogniti čezmernemu prenašanju zakonodaje z omejitvijo možnosti za dopolnitev zakonodaje EU z dodatnimi nacionalnimi obveznostmi. EESO poziva sozakonodajalca, naj pri tem dejavno sodelujeta, zlasti pri reviziji Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje in zbirke orodij za boljše pravno urejanje, dejavno sodelovanje držav članic pa je potrebno v fazi prenosa in izvajanja na nacionalni ravni.

1.3

EESO poziva Komisijo, naj posodobi sporočilo Izvrševanje prava EU za Evropo, ki prinaša rezultate (1), da bi okrepila in poenostavila orodja za izvrševanje in pospešila obravnavo postopkov za ugotavljanje kršitev, hkrati pa povečala njihovo preglednost. V ta namen bi morala Komisija o letnih prednostnih nalogah v zvezi z izvrševanjem pravil obveščati v letnem poročilu o napredku pri izvrševanju in izvajanju.

1.4

EESO poudarja pomen učinkovite uporabe postopka za ugotavljanje kršitev kot najmočnejšega orodja za pravilno uporabo prava EU v državah članicah in priporoča skrajšanje postopkov v izogib pravni negotovosti, povečanje preglednosti in boljše obveščanje pritožnikov.

1.5

Mrežo SOLVIT – edino orodje EU za reševanje posameznih pritožb v zvezi z uporabo prava EU – bi bilo treba izboljšati in povezati z drugimi orodji za izvrševanje pravil. Okrepiti bi bilo treba tudi projektno skupino za uveljavljanje pravil enotnega trga (SMET). Poleg tega bi bilo koristno preučiti nove možnosti za zagotovitev pravilne uporabe prava EU, kot sta imenovanje posebnih organov v državah članicah, ki bi se ukvarjali z zadevami enotnega trga, in dodelitev več sredstev na nacionalni ravni in na ravni EU. V zvezi s tem EESO poziva države članice, naj prihodnjim predstavnikom za enotni trg (šerpam) zagotovijo potrebna sredstva.

1.6

EESO torej meni, da enotni trg ne more postati enostaven, nemoten in trden, če ne bomo dali prednosti pravilnemu izvrševanju prava EU. Zato poziva Komisijo kot varuhinjo Pogodb, naj hitro izvede konkretne ukrepe za izboljšanje svoje politike izvrševanja, države članice pa, naj zmanjšajo obstoječe ovire in ne ustvarjajo novih.

2.   Splošne ugotovitve in ozadje

2.1

V zadnjih letih se je politika izvrševanja razvila tako, da je mehanizme predhodnega sodelovanja združila s postopki za ugotavljanje kršitev. Komisija je v sporočilu iz leta 2016 z naslovom Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov (2) (sporočilo iz leta 2016) v nekaterih primerih dala prednost izvrševanju in sprejela bolj strateški pristop, ki ga je ohranila tudi v sporočilu iz leta 2022 z naslovom Izvrševanje prava EU za Evropo, ki prinaša rezultate (3).

2.2

Komisija je v poročilu o pregledu delovnih metod za spremljanje uporabe prava EU (4) sklenila, da je bila prednostna obravnava iz sporočila iz leta 2016 uspešno uvedena in da se je s tem povečal učinek njenih ukrepov za izvrševanje. Kot je sama priznala, podatki kažejo na bistveno zmanjšanje števila postopkov za ugotavljanje kršitev (5). Po podatkih iz pregleda enotnega trga za leto 2023 se je število postopkov za ugotavljanje kršitev pravil enotnega trga v primerjavi s prejšnjimi štirimi leti namreč skupaj zmanjšalo za 21 %.

2.3

To zmanjšanje je mogoče pojasniti z manjšim številom novih direktiv, ki jih je treba prenesti, vse večjo podporo državam članicam za prenos in uporabo teh direktiv ter vse večjo uporabo dialoga med Komisijo in državami članicami v okviru sistema EU Pilot. Vendar nekateri raziskovalci trdijo, da je razlog morda v prevelikem političnem vplivu Komisije zaradi njene dvojne vloge izvršilnega organa in politične gonilne sile za povezovanje (6).

2.4

Obstaja široko soglasje, da je treba okrepiti politiko izvrševanja, zlasti v zvezi z zakonodajo o enotnem trgu (7). To je Komisija priznala v svojem Sporočilu o izvajanju in poenostavitvi: „Pomanjkljivosti pri izvajanju pravil in dokončni vzpostavitvi enotnega trga predstavljajo oviro za našo blaginjo in konkurenčnost. [...] Zato ljudje in podjetja ne izkoriščajo vseh prednosti politik EU“ (8). Sporočilo o poenostavitvi in poslanice iz leta 2024 uvajajo obveznost komisarjev, da ustreznemu odboru Evropskega parlamenta in sestavi Sveta predložijo letno poročilo o napredku pri izvrševanju in izvajanju. Strategija za enotni trg pa priporoča imenovanje šerpe za enotni trg na visoki ravni, ki bi moral spodbujati uporabo pravil enotnega trga ter imeti dejavno vlogo pri preprečevanju in odpravljanju nacionalnih regulativnih in upravnih ovir na enotnem trgu (9). Komisija je razširila tudi področje uporabe letnih poročil o stanju pravne države, da bi vključila razsežnost enotnega trga, se pri tem osredotočila na vprašanja, ki vplivajo na čezmejna podjetja, zlasti MSP, in državam članicam nudila smernice za zagotavljanje izvrševanja tržne zakonodaje (10).

2.5

EESO meni, da nujno potrebujemo objektivno in pravočasno politiko izvrševanja, primerno za sedanje izzive: s šibko politiko izvrševanja, dovzetno za zunanje vmešavanje, se ohranjajo ovire, neenakosti in razdrobljenost enotnega trga. Zavzema se za globok premislek o uporabi in ustreznosti: (i) preventivnih ukrepov, s katerimi bi se izognili razdrobljenosti in tveganjem v zvezi s skladnostjo pri oblikovanju zakonodaje EU; (ii) jasnega in usklajenega pristopa s preventivnimi, sodelovalnimi in popravnimi orodji; (iii) preglednejših in poenostavljenih postopkov za ugotavljanje kršitev, da se zagotovi odgovornost pri izvajanju širokih pooblastil Komisije, ter (iv) uporabe in razpoložljivosti orodij EU za komuniciranje z državljani in podjetji.

2.6

EESO poziva Komisijo, naj jasno in konkretno nakaže, kako bo okrepila izvrševanje, kar vključuje odločnejši pristop glede postopkov za ugotavljanje kršitev. To bi bil prvi korak k izvajanju strategije za enotni trg (11). EESO poudarja tudi primarno obveznost držav članic za strogo izvajanje prava EU, za kar so potrebne prave strategije in sredstva.

3.   Posebne ugotovitve

3.1    Preventivni ukrepi, s katerimi bi se izognili razdrobljenosti in tveganjem v zvezi s skladnostjo

3.1.1

Ustrezno izvajanje prava EU bi bilo treba vključiti v vse faze zakonodajnega postopka. Komisija je nedavno navedla, da bo sistematično pripravljala izvedbeno strategijo in tako načrtovala, kako bo podpirala države članice v celotnem postopku izvajanja, pri čemer bo opredelila pravne, upravne in praktične izzive pri prenosu in izvajanju zakonodaje, ureditve za spremljanje napredka, podporne ukrepe (tudi za MSP) in jasen časovni razpored. EESO poudarja pomen uporabe takšne strategije pri pripravi evropske zakonodaje, pogajanjih o njej in njenem sprejetju ter poudarja, da je treba sprejeti zakonodajo, ki jo je mogoče enostavno izvajati. To bo obveznost ne samo za Komisijo, temveč tudi za sozakonodajalca (12): zaradi pogajanj se številna pomembna vprašanja zelo pogosto neodgovorjena prepustijo v odločanje državam članicam, celo uvajanje klavzul o izvzetju in čezmerno prenašanje zakonodaje.

3.1.2

Odprte ali nejasne možnosti za odstopanje od zakonodaje EU ali dodajanje obveznosti otežujejo enotno izvajanje in slabijo enotni trg z ustvarjanjem regulativnih nedoslednosti, pravne negotovosti, neenakosti pravic državljanov in podjetij ter nepotrebnih stroškov in bremen za javne in zasebne subjekte. Poročilo o pregledu se sklicuje na to težavo in vključuje priporočila, ki gredo v pravo smer, kot so ustrezne strategije izvajanja predpisov, razvoj informacijskih orodij za centralizacijo priglasitev in poročanje v zvezi s predpisi ali oblikovanje zakonodaje na način, ki olajšuje spremljanje izvajanja.

3.1.3

Poleg tega EESO predlaga, naj uredbe in direktive vsebujejo posebne klavzule o izvajanju in izvrševanju ter naj se pregledajo instrumenti, ki so potrebni za okrepitev izvrševanja (13). V njih bi morale biti navedene določbe, pri katerih morajo države članice poskrbeti za nadaljnje izvajanje, potreba po uradnem obveščanju o posebnih ukrepih, organi, pristojni za izvajanje, in ustrezne sankcije v primeru kršitve posebnih obveznosti. Seveda bi bilo treba skrbno razmisliti o izbiri uredbe ali direktive, odvisno od ciljev in ravni predvidene uskladitve, pri čemer si je treba po možnosti prizadevati za čim večjo harmonizacijo.

3.1.4

Posebno pozornost je treba nameniti čezmernemu prenašanju zakonodaje (14). EESO poudarja, da je čezmerno prenašanje zakonodaje, kadar direktiva ali uredba uvaja popolno harmonizacijo, v nasprotju s pravom EU, zato bi morala Komisija dejavno uporabiti svoja sredstva za njegovo odpravo, vključno s postopki za ugotavljanje kršitev. Poleg tega bi se morale države članice v primerih, ko je na nacionalni ravni mogoče dodati pravila ali zahteve, tega vzdržati. EESO zato odločno poziva države članice, naj se glede na cilj enotnega trga dejavno zavežejo, da bodo razlike čim bolj zmanjšale (15).

3.1.5

V ta namen bi se morala sozakonodajalca izogibati ustvarjanju priložnosti za čezmerno prenašanje zakonodaje in jih po možnosti zmanjšati med zakonodajnimi pogajanji. Države članice pa bi se morale uradno zavezati, da se temu izognejo pri prenosu prava EU v nacionalno zakonodajo ali pri ukrepih za njegovo izvajanje (16). Pri sedanji reviziji direktiv bi bilo treba na primer odpraviti težave, ki jih imajo zaradi te prakse gospodarski subjekti na področju javnih naročil.

3.1.6

Kot je navedeno v strategiji za notranji trg, je pomanjkanje odgovornosti držav članic za enotni trg ena največjih ovir v EU, uvrščena v sklop „najhujših desetih“ ovir (17). Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje (18) poleg tega trenutno vključuje samo zahtevo, da države članice ugotovijo morebitne dodatke v zakonu za prenos direktive (19). EESO pri pričakovanem pregledu tega sporazuma (20) priporoča temeljito oceno naslednjih priporočil in dejavnega sodelovanja držav članic.

3.2    Potreba po jasnem in usklajenem pristopu s preventivnimi, sodelovalnimi in popravnimi orodji

3.2.1

Izvrševanje je zlasti pomembno za enotni trg, na katerem nacionalni organi običajno uporabljajo nacionalna orodja tako, da še zdaleč ne odpravljajo ovir, temveč ustvarjajo zahteve, ki so v nasprotju s pravom EU, in povečujejo razdrobljenost notranjega trga. Komisija je nedavno priznala, da so „med ovirami, o katerih poročajo deležniki, [...] zapletenost nacionalnih postopkov in pomanjkljive informacije o njih, nesorazmerne nacionalne zahteve na področju storitev, vključno z mobilnostjo strokovnjakov, obremenjujoče upravne zahteve za napotitve delavcev in težave v zvezi z obdavčitvijo v čezmejnem okviru“. (21)

3.2.2

Komisija je priznala, da je treba okrepiti izvrševanje na terenu ter med drugim izboljšati usklajevanje z organi za nadzor skladnosti proizvodov EU in poskrbeti, da SOLVIT postane običajno orodje za reševanje sporov na notranjem trgu. Izboljšati je treba tudi obravnavo primerov kršitev, kar vključuje boljšo prednostno razvrstitev ukrepov izvrševanja, jasnost in doslednost pri obravnavi zadev ter boljšo uporabo sistema EU Pilot.

3.2.3

EESO meni, da bi morala Komisija nujno posodobiti sporočilo iz leta 2016 o izvrševanju, ki je krovni instrument, pri tem pa obravnavati potrebo po: (i) krepitvi pravilnega in pravočasnega izvajanja zakonodaje EU; (ii) poenostavitvi orodij in njihovi usklajeni uporabi; (iii) pospešitvi obravnavanja postopkov za ugotavljanje kršitev ter (iv) večji preglednosti dejavnosti izvrševanja.

3.2.4

Za boljše izvajanje v državah članicah bi morala Komisija poleg svojega delovnega programa predstaviti tudi letne prednostne naloge v zvezi z izvrševanjem. To bi se lahko podrobneje vključilo tudi v letno poročilo o napredku pri izvrševanju in izvajanju, ki bi ga moral vsak komisar predstaviti ustreznemu odboru Evropskega parlamenta.

3.2.5

Nazadnje, politiko izvrševanja je treba okrepiti tako, da se poveže z orodji za spodbujanje in preverjanje skladnosti, opredeljenimi v zbirki orodij za boljše pravno urejanje iz leta 2023 (22), in naknadnimi mehanizmi, kadar se odkrijejo kršitve prava EU. Projektna skupina za uveljavljanje pravil enotnega trga (SMET) je v poročilu iz leta 2024 (23) začela razpravo, da bi prispevala k agendi za kulturo skladnosti, vključno z doslednimi postopki za ugotavljanje kršitev ter širšo uporabo in boljšo povezanost orodij za sodelovanje za zagotavljanje skladnosti (npr. SMET, paketni sestanki, EU Pilot, SOLVIT, IMI) (24).

3.2.6

Potrošniki, podjetja ali drugi deležniki dejansko zelo pogosto poročajo o ovirah in zlorabah v povezavi s svoboščinami enotnega trga. Vendar je te informacije težko posredovati Komisiji ali pa ta nima dovolj sredstev, da bi sprejela ukrepe za rešitev težav. Na primer Informacijski sistem o tehničnih predpisih (TRIS), ki od držav članic zahteva, da priglasijo tehnične predpise in kodifikacijo, je dobro znano in dolgoletno orodje, vendar povzroča stalno nezadovoljstvo zaradi nepreglednega delovanja in težav zasebnih strank pri vnašanju pripomb. Komisija bi morala to orodje okrepiti in razviti mehanizme, da bi lahko končni upravičenci in akterji enotnega trga enostavno sodelovali pri odstranjevanju ovir in posredovali informacije o nepravilnem prenosu ali izvajanju.

3.2.7

Skratka, EESO poudarja potrebo po racionalizaciji orodij in postopkov, pa tudi po njihovi usklajeni uporabi. Poseben poudarek bi bilo treba nameniti učinkoviti uporabi mehanizmov naknadnega izvrševanja, zlasti kadar sodelovalna orodja niso rešila določenega vprašanja.

3.3    Preglednejši in učinkovitejši postopki za ugotavljanje kršitev

3.3.1

Postopki za ugotavljanje kršitev štejejo za „zadnje sredstvo“, saj so edini način, da se državam članicam naloži pravilno izvajanje prava EU, celo finančne sankcije. So orodje z največjim odvračilnim učinkom, ki je bilo zelo koristno pri krepitvi enotnega trga. Vendar številne strani zahtevajo spremembe, saj se zdi, da je uporaba postopkov za ugotavljanje kršitev preveč spolitizirana ali preveč obremenjujoča (25).

3.3.2

Evropsko računsko sodišče (ERS) je poudarilo, da postopki za ugotavljanje kršitev trajajo predolgo in da se delež primerov kršitev, ki trajajo dlje od referenčnih rokov, povečuje (26). Priporočilo je: (i) okrepitev upravljanja postopkov za ugotavljanje kršitev in sankcij, ob hkratnem spremljanju napredka, ter (ii) pregled metodologije za predlaganje sankcij, da bi te imele zadosten odvračilni učinek.

3.3.3

EESO se strinja, da je treba okrepiti izvršilne ukrepe, zlasti: (i) skrajšati postopke za ugotavljanje kršitev; (ii) povečati njihovo preglednost, vključno z informacijami o različnih fazah in izidu, če se postopek zaključi, in (iii) izboljšati komuniciranje s pritožniki. Poudarja, da je treba opraviti temeljito analizo, da bi podrobno preučili postopke, odkrili vzroke za zamude, okrepili potrebo po učinkoviti obravnavi postopkov z rednim internim poročanjem, obrazložili zamude pri notranjih rokih in se zavezali spoštovanju referenčnih meril. Vsi ti dejavniki so ključni, da bi se izognili pravni negotovosti in dolgoročnim negativnim posledicam, ki bi lahko močno vplivale na podjetja, delavce in potrošnike. Komisarji bi morali v svojem letnem poročilu obravnavati tudi učinkovitost pri vodenju postopkov, vključno z njihovim trajanjem.

3.3.4

Pomembno je tudi ustrezno upoštevati pritožnike, izboljšati navodila, kako vložiti pritožbe, in objaviti več informacij o tekočih postopkih, da bi se izognili nedopustnim pritožbam (27). Koristno bi bilo obveščanje pritožnikov, ki sicer ne prejmejo uradnega odgovora, o morebitnih spremembah statusa njihovih pritožb, ali pa bi jih lahko napotili na druge kanale, takoj ko postane jasno, da njihova pritožba ne bo podrobno obravnavana.

3.3.5

Nazadnje je pregledno izvrševanje potrebno zaradi odgovornosti, saj je skladnost s pravom EU zelo pomembna za vsakdanje življenje državljanov in podjetij. Javni interes za pravo EU se je v zadnjih letih povečal, kar kaže veliko število pritožb in peticij, naslovljenih na Evropski parlament (28). Preglednost spodbuja hitrejše doseganje skladnosti v državah članicah in ustvarja medsebojni pritisk ter pospešuje izvrševanje.

3.3.6

EESO poudarja, da je treba poenostaviti orodja za preglednost z izkoriščanjem novih zmogljivosti, ki jih ponuja digitalizacija, da bi posodobljene podatke o postopkih vključili na skupno spletno stran. Letna poročila o spremljanju ponujajo dober pregled politike izvrševanja, vendar ne vključujejo pravočasnih pomembnih informacij za državljane in podjetja (29).

3.4    Ponovni razmislek o orodjih EU v odnosu do državljanov in podjetij

3.4.1

Mreža SOLVIT je edino orodje EU za reševanje posameznih pritožb v zvezi z uporabo prava EU. Njen cilj je tekoče reševanje problemov v sodelovanju z organi z omejeno uporabo človeških virov. Kot je poudaril Enrico Letta (30), pa je treba sistem nujno izboljšati, da bi bil učinkovitejši in uspešnejši: centri imajo premalo osebja, ki ponekod ni dovolj usposobljeno ali uporablja različne postopkovne standarde. Zato se podjetja, potrošniki in delavci soočajo z velikimi zamudami in včasih izgubijo priložnost za pritožbo zoper upravne odločbe. Priporočilo o mreži SOLVIT bi bilo treba nadomestiti s pravno zavezujočo uredbo EU, ki bi lahko zagotovila smiselno delovanje tega orodja ter enotno uporabo postopkov (31). S to spremembo bi se povečala tudi odgovornost, prepoznavnost in odzivnost ter olajšala dosledna razlaga prava EU v celotni mreži.

3.4.2

Mreža SOLVIT je pomembno orodje, ki prispeva k izvrševanju, odkrivanju sistemskih nepravilnosti in povezovanju informacij z drugimi orodji za izvrševanje, zlasti postopki za ugotavljanje kršitev, da se skladnost s pravom EU doseže pravočasno.

3.4.3

Čeprav je ta mreža koristno orodje, je njeno področje uporabe omejeno. Po mnenju EESO bi bilo koristno preučiti nove možnosti v državah članicah za zagotavljanje pravilne uporabe prava EU na notranjem trgu, kar bi lahko pripomoglo k pravočasnemu odzivu na težave, o katerih poročajo državljani in podjetja. Enrico Letta je predlagal posebne organe v državah članicah, ki bi se posebej ukvarjali z zadevami enotnega trga (32).

3.4.4

EESO meni, da morajo države članice nujno najti politično voljo za krepitev skladnosti na enotnem trgu, kar bi pripomoglo k poenostavitvi prizadevanj za izvrševanje, porazdelitvi odgovornosti in zmanjšanju stroškov, ki jih imajo Komisija in države članice. Poleg tega politike izvrševanja ne bo mogoče okrepiti brez dodelitve več sredstev generalnim direktoratom Komisije, odgovornim za izvajanje in izvrševanje, ter nacionalnim organom, ki imajo glavno vlogo pri zagotavljanju pravilnega izvajanja prava EU.

---

(1)   COM(2022) 518 final.

(2)   SWD(2023) 254 final, 14.7.2023.

(3)  V zvezi s tem glej str. 7 poročila Komisije Spremljanje uporabe prava Evropske unije – Letno poročilo za leto 2023.

(4)   SWD(2023) 254 final, 14.7.2023.

(5)  V zvezi s tem glej str. 7 poročila Komisije Spremljanje uporabe prava Evropske unije – Letno poročilo za leto 2023.

(6)  Glej Kelemen, R. D., in Pavone, T., Where Have the Guardians Gone? Law Enforcement and the Politics of Supranational Forbearance in the European Union (27. december 2021), stran 2, in Meyers, Z., Better Regulation in Europe: an action plan for the next Commission (19. marec 2024), stran 17.

(7)   Lettovo poročilo, str. 129, in skupna izjava BEUC in BusinessEurope o izvrševanju potrošniške zakonodaje EU z dne 2. junija 2025, na voljo tukaj in tukaj.

(8)   COM(2025) 47 final (glej str. 2).

(9)  V zvezi s tem glej str. 6 strategije za enotni trg.

(10)   Sporočilo o stanju pravne države in poročila o državah (2024).

(11)  Sporočilo Komisije Enotni trg: naš evropski domači trg v negotovem svetu – Strategija za enostaven, brezhibno delujoč in močan enotni trg.

(12)   UL L 123, 12.5.2016, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2016/512/oj.

(13)  Predstavniki potrošnikov in podjetij pozivajo Evropsko komisijo, naj hitro pregleda Uredbo o sodelovanju na področju varstva potrošnikov (Uredba (EU) 2017/2394), da bi okrepila čezmejno izvrševanje, dosegla močno varstvo potrošnikov in enake konkurenčne pogoje za vse trgovce, ki oskrbujejo potrošnike EU, ne glede na to, kje imajo sedež.

(14)   „Čezmerno prenašanje“ je široko uporabljan izraz v okviru izvajanja prava EU, ki se nanaša na dodatne nacionalne obveznosti, ki presegajo zahteve EU. Opredelitev je povzeta po opombi III sporočila COM(2025) 47 final.

(15)   COM(2020) 93 final (glej str. 3).

(16)   Draghijevo poročilo na strani 324 navaja, da bi bilo treba v člen o prenosu direktiv dodati novo standardno zahtevo, zaradi katere bi morale države članice z enako metodologijo kot institucije EU sistematično ocenjevati učinek svojih ukrepov za prenos na udeležene strani (vključno s primeri čezmernega prenašanja).

(17)  Glej str. 6 in 7 strategije za enotni trg.

(18)   UL L 123, 12.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2016/512/oj.

(19)  Glej odstavek 43, UL L 123, 12.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2016/512/oj.

(20)  Predsednica Komisije Ursula von der Leyen ga je napovedala v svojih političnih usmeritvah za obdobje 2024–2029 (str. 7), omenjen pa je tudi v sporočilu Enostavnejša in hitrejša Evropa (str. 12); oba dokumenta sta na voljo tukaj.

(21)   COM(2023) 162 final, str. 14.

(22)  Glej zbirko orodij za boljše pravno urejanje, 2023 (str. 334), v kateri so našteta različna orodja („spodbujanje skladnosti“ v nasprotju s „preverjanjem“).

(23)   Poročilo SMET 2023–2024.

(24)  Za večjo učinkovitost je pomembno, da se delo SMET poveže s SOLVIT, zlasti kadar države članice pritožnikom ne dajejo rešitev.

(25)  Lettovo poročilo na strani 128 navaja, da je proces obravnavanja in odpravljanja večjih kršitev nujen. Med temi so počasen potek postopkov in neustreznost kazni, da bi resnično odvračale od prihodnjih kršitev.

(26)   ERS – Posebno poročilo 28/2024: Izvrševanje prava EU, odstavek 54: „Leta 2023 je bil povprečni čas obdelave najvišji, saj je trajal 3,3 leta, pri čemer se je 48 % zadev obravnavalo dlje od triletnega referenčnega roka, v katerem je treba zadevo predložiti Sodišču EU ali jo zaključiti.“

(27)  Lettovo poročilo navaja, da je iz uradnih podatkov dejansko opazno veliko zmanjšanje števila postopkov za ugotavljanje kršitev, ki pa ni izravnano s številom zadev v okviru sistema EU Pilot in ni sorazmerno z zmanjšanjem števila novih pritožb.

(28)  Glej poročilo o pregledu, str. 28, in točko 79 Posebnega poročila ERS 28/2024: „[...] Komisija vsako leto prejme približno 700 peticij od Evropskega parlamenta, od katerih se nekatere nanašajo na kršitve prava EU.“

(29)  Glej odstavek 73 Posebnega poročila ERS 28/2024.

(30)  Glej Lettovo poročilo, str. 127.

(31)   Lettovo poročilo.

(32)  Lettovo poročilo navaja: Ena od izvedljivih možnosti bi lahko bilo zgledovanje po modelu, ki se uporablja pri izvrševanju konkurenčnega prava EU za obravnavanje zadev z znatnim pravnim, gospodarskim ali socialnim učinkom.