Poročevalec : Joško KLISOVIĆ (HR/PES), predsednik mestne skupščine, Zagreb Referenčni dokument : Poročilo o stanju energetske unije za leto 2024 COM(2024) 404 final 12.9.2024

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

Krepitev izvajanja svežnja „Pripravljeni na 55“ na lokalni ravni

1.

pozdravlja napredek, ki je bil dosežen z zakonodajnim svežnjem „Pripravljeni na 55“ in poročilom o stanju energetske unije za leto 2024, v katerem so poudarjeni dosežki pri uvajanju energije iz obnovljivih virov, energetski učinkovitosti in energetski varnosti; kljub temu z zaskrbljenostjo opaža stalne izzive pri izvajanju, zlasti tiste, povezane z ozkimi grli pri izdajanju dovoljenj, sprejemanjem družbe, težavami pri prilagajanju stalnim zakonodajnim spremembam ob pomanjkanju upravnih zmogljivosti za doseganje novih ciljev ter izvajanje načrtov in projektov, za katere zaprosijo drugi organi, regulativno razdrobljenostjo, omejenimi tehničnimi zmogljivostmi in pomanjkanjem dostopa do financiranja, s čimer se srečujejo številne lokalne in regionalne oblasti;

2.

poudarja bistveno vlogo, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti pri izvajanju svežnja „Pripravljeni na 55“ (1), in ugotavlja, da so za izvajanje približno 70 % njegovih določb pristojni organi na lokalni ravni, zlasti na področjih, kot so uporaba energije iz obnovljivih virov, izboljšanje energetske učinkovitosti, prenova stavb in trajnostni prometni sistemi; opozarja, da je opolnomočenje lokalnih in regionalnih oblasti z ustreznimi viri, pristojnostmi in politično podporo bistvenega pomena za doseganje podnebnih ciljev EU za leti 2030 in 2050; podpira cilj EU, da bi dosegla podnebno nevtralnost, in pozdravlja predlagani cilj 90-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2040;poudarja, da je treba ta cilj, ki ga morajo dopolnjevati omogočitveni pogoji za državljane in industrijo, doseči z zmanjšanjem emisij v EU, za kar so bistvenega pomena prizadevanja in sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti, ter pri tem delovati v interesu konkurenčnosti in dolgoročne stabilnosti EU;

3.

ponovno poudarja, da lokalne in regionalne oblasti niso le izvajalci, temveč tudi sooblikovalci energetskega prehoda, ter poziva k uradnemu priznanju njihove vloge v zakonodaji EU in nacionalnih zakonodajah; poudarja, da je treba izvajanje svežnja „Pripravljeni na 55“ prilagoditi lokalnim razmeram, ob upoštevanju dejavnikov, kot so posebne potrebe regij, razpoložljivi viri energije, obstoječa infrastruktura, industrijske in inovacijske zmogljivosti ter gospodarske in socialne zmogljivosti lokalnega prebivalstva, ter izkoristiti lokalne inovacije, poznavanje teritorialnih pogojev in bližino državljanom. V ta namen je bistveno poskrbeti za zadostno financiranje in prožnejši pristop za geografsko prilagoditev politik ter zagotoviti, da bodo projekti čim bolj donosni za regijo, pri čemer je treba upoštevati, kako je poraba energije strukturirana in razčlenjena po sektorjih ter kakšne so možnosti za obnovljive vire energije in industrijski razvoj vsakega posameznega območja;

4.

poziva k okrepitvi modela strukturiranega upravljanja na več ravneh, da bi lokalne in regionalne oblasti že v zgodnji fazi in redno resnično vključevali v načrtovanje, izvajanje in spremljanje nacionalnih energetskih politik in energetskih politik EU. Evropska konvencija županov ponuja dobro preizkušeno metodologijo in platformo za delovanje takšnega modela; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo člena 10 in 11 uredbe o upravljanju energetske unije, zlasti v zvezi s pripravo nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ter socialnih načrtov za podnebje. Z modelom strukturiranega upravljanja, kot se spodbuja v projektu NECPlatform (2), bi morali poskrbeti za dosledno sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti v nacionalnih ciklih energetske politike, vključno s pripravo, izvajanjem in revizijo nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, strategijami prenove stavb, načrti za boj proti energetski revščini, strategijo za pravični prehod in socialnimi načrti za podnebje;

5.

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti, ki prejemajo podporo lokalnih in regionalnih agencij za energijo, sposobne sooblikovati in izvajati energetski prehod. Lokalne in regionalne agencije za energijo so neprofitne organizacije, ki so pooblaščene za pomoč javnim organom, podjetjem in državljanom pri izvajanju politik in programov za trajnostno energijo. Zanje je značilen tehnološko neodvisen pristop, ki daje prednost družbenim koristim pred poslovnimi interesi. Takšen zelo poseben status lokalnim in regionalnim agencijam za energijo omogoča, da integrirajo storitve in pospešujejo obseg naložb v energetski prehod s prilagojenimi in poenostavljenimi postopki za državljane, javne organe, podjetja in nastajajoče skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, poskrbijo za učinkovitost naložb in ustrezno izvajanje načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ iz Direktive (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta (3) o energetski učinkovitosti ter za izvajanje novih energetskih politik, kot so lastna poraba, prenova za večjo energetsko učinkovitost stavb, boj proti energetski revščini in spodbujanje lokalnih energetskih skupnosti, ter opredelijo prednostne naloge in priložnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti regij;

6.

priporoča oblikovanje akcijskega načrta EU za podporo lokalnim in regionalnim oblastem pri ustanavljanju novih agencij za energijo (in utrjevanju obstoječih) in točk „vse na enem mestu“ z nudenjem začetnega financiranja in tehnične pomoči ter v skladu s skupnimi merili, ki bodo prispevala k uskladitvi pristojnosti. Takšna pobuda bi morala biti zasnovana za boljše usklajevanje energetskih in podnebnih politik, da bi čim bolj povečali sinergijo s pobudo Evropske konvencije županov, v okviru katere lokalne in regionalne agencije za energijo delujejo kot teritorialni koordinatorji in podporniki podpisnikov, ter pobudo ManagEnergy (4), ki krepi zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti ter agencij za energijo pri izvajanju obsežnih naložbenih programov na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije na lokalni ravni. Končni cilj tega akcijskega načrta bi bil podpreti države članice pri izvajanju direktive o energetski učinkovitosti, direktive o energetski učinkovitosti stavb in direktive o energiji iz obnovljivih virov;

7.

se zavzema za preučitev možnosti, da bi prevzel vlogo foruma za izvajanje svežnja „Pripravljeni na 55“ na lokalni ravni, ki bi deloval kot platforma in bi povezoval lokalne in regionalne oblasti, nacionalne vlade in institucije EU pri rednem dialogu ter izmenjavi najboljših praks in povratnih informacij v realnem času v zvezi z izvajanjem omenjenega svežnja;

8.

predlaga, naj izvajanje svežnja „Pripravljeni na 55“ na lokalni ravni vključuje vejo za tehnično pomoč in funkcijo finančnega povezovanja, s katerima bi lokalnim in regionalnim oblastem pomagali najti ustrezne instrumente EU, javno-zasebna partnerstva in najboljše prakse za razširitev projektov;

Izboljšanje finančne podpore in dostopnosti

9.

poudarja, da je zaradi zapletenosti in razdrobljenosti mehanizmov financiranja EU še naprej močno ovirano delo številnih lokalnih in regionalnih oblasti, zlasti manjših občin z omejenimi upravnimi zmogljivostmi. Poleg tega razdrobljena merila za upravičenost v zvezi z viri financiranja povzročajo neučinkovitost in odvračajo od sodelovanja. Zato poziva Evropsko komisijo, naj poenostavi postopke za vloge, omeji zahteve za sofinanciranje in zagotovi ciljno usmerjeno tehnično pomoč za izboljšanje dostopa do mehanizma za okrevanje in odpornost, sklada za modernizacijo, Kohezijskega sklada in prihodnjega Socialnega sklada za podnebje;

10.

izraža zaskrbljenost nad tem, da bi sredstva EU morebiti centralizirali prek enotnih nacionalnih načrtov, kot je Evropska komisija julija 2025 predlagala v svojem predlogu za novi večletni finančni okvir, saj bi se s takšnim delovanjem oddaljili od regij in njihovih potreb in sprožili nasprotovanje družbe, lokalne in regionalne oblasti pa ne bi bile vključene v zasnovo, izvajanje in spremljanje teh načrtov. Za izvajanje svežnja „Pripravljeni na 55“ morajo takšni nacionalni načrti spoštovati načela upravljanja in partnerstva na več ravneh, kot sam priporoča skupaj z Evropsko konvencijo županov;

11.

je seznanjen s predlogom Evropske komisije za potrojitev proračuna instrumenta za povezovanje Evrope, kar je pomemben korak naprej pri financiranju energetskega prehoda. Vendar poudarja, da energetski prehod ni le tehnični ali finančni izziv, temveč proces preobrazbe, ki terja poglobljeno sodelovanje in prevzemanje odgovornosti na regionalni in lokalni ravni. V zvezi s tem meni, da okvir upravljanja, predlagan v naslednjem večletnem finančnem okviru, ne odraža ustrezno potrebe po sodelovanju na več ravneh in subsidiarnosti za trajnostno prihodnost. Okvir v svoji sedanji obliki zato ni primerna podlaga za pogajanja in ga je treba bistveno spremeniti, da bi okrepili vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v odločanje, poenostavili dostop do sredstev in spodbudili resnično partnerstvo med vsemi ravnmi upravljanja;

12.

predlaga povečanje finančne pomoči za energetski prehod v občinah v okviru kohezijske politike EU, da bi lokalnim in regionalnim oblastem ter njihovim lokalnim in regionalnim agencijam za energijo nudili podporo neodvisno od nacionalnih posrednikov; predlaga ohranitev sredstev za medregionalno sodelovanje in spodbujanje energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in trajnosti v večletnem finančnem okviru, tudi da bi pomagali financirati lokalne in regionalne agencije; predlaga tudi, naj takšne podporne sheme dajejo prednost projektom na področju energetske učinkovitosti, uvajanja energije iz obnovljivih virov in prenove stavb, trajnostne mobilnosti, zelenih koridorjev in trajnostnih industrijskih procesov, zlasti v regijah, ki se soočajo s socialno-ekonomskimi ali infrastrukturnimi pomanjkljivostmi ali kjer se zaradi energetskega prehoda in razogljičenja industrije zapirajo ali selijo proizvodne enote, ter naj so neposredno namenjene izvajanju instrumentov politike iz zakonodajnega svežnja „Pripravljeni na 55“;

13.

poziva Evropsko komisijo, naj v okviru procesa racionalizacije, ki poteka pri pripravi večletnega finančnega okvira 2028–2034, opravi poglobljena posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter deležniki, ki so imeli koristi od programov EU za tehnično pomoč;

Pospešitev izdaje dovoljenj in razvoj infrastrukture

14.

poudarja, da je treba pospešiti postopke izdajanja dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov, pri čemer ugotavlja, da so upravne zamude še vedno ena glavnih ovir za njihovo pravočasno uvedbo; poziva k hitremu vzpostavljanju območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije, kot je predvideno v revidirani direktivi o energiji iz obnovljivih virov, manj zapletenim upravnim postopkom za energetske in industrijske projekte ter k razvoju usklajenega vseevropskega digitalnega sistema za izdajanje dovoljenj, da bi zmanjšali birokracijo in podprli pospešitev postopkov odobritve na lokalni ravni;

15.

opozarja, da je nujno treba povečati proizvodnjo in oskrbo s čisto energijo v EU, da bi poskrbeli za konkurenčnost podjetij in industrije v EU, zanesljivost oskrbe z energijo in pripravljenost na energetsko krizo ter s tem energetsko suverenost, hkrati z razogljičenjem energetskega sektorja pa je treba obravnavati energetsko revščino; poudarja, da mora okvir EU ohraniti tehnološko odprt pristop, ki bo temeljil na objektivnih ocenah ogljičnega odtisa v življenjskem ciklu in družbenih, okoljskih in teritorialnih učinkov različnih tehnoloških rešitev;

16.

poziva k znatnim naložbam v energetska omrežja ter v razvoj omrežij in infrastrukture za nove nosilce energije (kot so vodik ali goriva iz obnovljivih virov) in druge nosilce, pomembne za energetski prehod (kot je CO2), da bi izboljšali zmogljivosti in prožnost elektroenergetskih omrežij ter jih posodobili in prilagodili sedanji mešanici virov energije – kar je pomembno ne le za energetski prehod, temveč tudi za konkurenčnost evropske industrije – ter razširili infrastrukturo za shranjevanje energije, zlasti v podeželskih, gorskih, najbolj oddaljenih in manj razvitih regijah ter na otokih, kjer je zaradi omejitev omrežja vključevanje energije iz obnovljivih virov ovirano; spodbuja Evropsko komisijo, naj prednostno podpira pametna omrežja, shranjevanje, skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, povezovanje sektorjev in decentralizirane energetske sisteme;

17.

opozarja na svoje delo na področju energije, ki ga je opravil v zvezi z dogovorom o čisti industriji in akcijskim načrtom za cenovno dostopno energijo, in na svojo delovno skupino za zeleni dogovor na lokalni ravni;

18.

poudarja strateško vlogo lokalnih operaterjev distribucijskih sistemov pri povezovanju decentraliziranih obnovljivih virov energije in spodbujanju prožnosti energetskega sistema ter interoperabilnosti med vmesniki operaterjev distribucijskih sistemov in operaterjev prenosnih sistemov; poziva k večjemu usklajevanju med operaterji distribucijskih sistemov ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi pri regionalnem energetskem načrtovanju in razvoju omrežij ter k podpiranju skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov; poziva tudi k izmenjavi ustreznih podatkov o omrežjih z občinami in njihovimi agencijami za energijo, da bi pomagali opredeliti ozka grla in optimizirali naložbene odločitve;

19.

poziva k vključitvi lokalnih in regionalnih oblasti v regionalne organe za načrtovanje energetskih omrežij in v posvetovanja o desetletnih načrtih za razvoj omrežja; priporoča, naj prihodnji sveženj o omrežjih odraža lokalne načrte za razogljičenje in vsebuje ocene teritorialnega učinka;

Oskrba z energijo in cenovna dostopnost

20.

poudarja, da je treba zaradi naraščajočih cen energije in stroškov prenove nujno obravnavati energetsko revščino. Breme visokih in vnaprejšnjih stroškov prenove in energetske učinkovitosti nesorazmerno vpliva na gospodinjstva z nizkimi dohodki in energetsko revna gospodinjstva. Brez ciljno usmerjene podpore na lokalni ravni obstaja tveganje, da bodo te skupine izključene iz prehoda, kar bo povečalo neenakost. Zato poziva države članice, naj uporabijo Socialni sklad za podnebje in druge instrumente EU za prednostno obravnavo ranljivih gospodinjstev;

21.

poziva k izvajanju ciljno usmerjenih lokalnih ukrepov za pravični prehod, kot so posojila za prenovo brez obresti, neposredne subvencije za gospodinjstva z nizkimi dohodki in podpora energetskim pobudam, ki temeljijo na skupnosti; poudarja, da je treba te ukrepe oblikovati skupaj z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, da bi čim bolj povečali njihov učinek in odobravanje javnosti;

22.

poudarja pomen preusposabljanja in izpopolnjevanja lokalne delovne sile, da bi izpolnili potrebe po delovni sili v okviru energetskega prehoda; poziva, naj se na ravni EU in nacionalni ravni povečajo naložbe v poklicno usposabljanje, programe zelenih znanj in spretnosti in pobude za zaposlovanje, zlasti v regijah, ki so energetsko intenzivne in so odvisne od industrije fosilnih goriv ali se soočajo s strukturnimi izzivi na trgu dela; poziva Evropsko komisijo, naj lokalne in regionalne oblasti vključi v nastajajočo unijo spretnosti, saj nudijo podrobne podatke o vrzelih v znanju na lokalni in regionalni ravni iz različnih zornih kotov. Javne zavode za zaposlovanje in regionalne izobraževalne ustanove bi bilo treba v razvoj zelenih znanj in spretnosti vključiti kot izvajalske partnerje;

23.

poudarja potencial lokalnih in regionalnih oblasti, da prek svojih lokalnih in regionalnih agencij za energijo spodbujajo lokalne zelene trge delovne sile in centre za usposabljanje v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami in lokalno industrijo; poziva, naj se namenita ciljno usmerjeno financiranje in tehnična podpora občinam pri izvajanju lokalnih pobud za zelena delovna mesta ter opazovalnicam za znanja in spretnosti;

Krepitev upravnih in tehničnih zmogljivosti

24.

priznava, da številne lokalne in regionalne oblasti, zlasti manjše občine, nimajo upravnih in tehničnih zmogljivosti za učinkovito izvajanje ukrepov iz svežnja „Pripravljeni na 55“. Učinkovito izvajanje je pogosto ovirano zaradi omejenih virov, pa tudi institucionalne razdrobljenosti in omejenega usklajevanja med lokalnimi službami. Zato poziva k znatni razširitvi tehnične pomoči, ki jo financira EU, z osrednjo vlogo za instrument ELENA (5) (evropska pomoč, namenjena področju energije na lokalni ravni) kot vodilni mehanizem EU za podporo razvoju projektov na lokalni ravni; poziva tudi k izboljšanju pogojev instrumenta ELENA, tako da bo minimalna zahteva po naložbah prožnejša in bodo lahko naložbe koristile tudi najmanjšim občinam;

25.

poudarja, da bi bilo treba namesto vzpostavitvi novih platform znanja dati prednost razširitvi neposredne tehnične pomoči in instrumentov kaskadnega financiranja, kot je evropski instrument za mesta, ki občinam, zlasti malim in srednjim, omogočajo dostop do strokovne podpore in začetnega financiranja za razvoj projektov; poziva k posnemanju in razširjanju najboljših praks ter priporoča, naj obstoječe pobude, kot sta Konvencija županov in evropski podnebni pakt, služijo povezovanju lokalnih akterjev z omenjenimi praktičnimi orodji in svetovalnimi storitvami; poziva tudi k vzpostavitvi mreže za tehnično in finančno svetovanje, da se zagotovi čim bolj učinkovita uporaba virov in pospešijo administrativni postopki za projekte trajnostne energije;

26.

poziva k razvoju vseevropskega programa usposabljanja za lokalne in regionalne oblikovalce politik in osebje, ki bo zajemal ključna področja, kot so energetsko načrtovanje, javna naročila za trajnostne rešitve, skladnost z zakonodajo in inovativni modeli financiranja; poudarja potrebo po stalnem strokovnem razvoju, da bi sledili spreminjajoči se energetski in podnebni zakonodaji. Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) bi lahko prek podprograma LIFE-CET zagotovila potrebno strokovno znanje in metodologijo za izvajanje tovrstnega programa; zahteva, da se podprogram programa LIFE Prehod na čisto energijo prenese v naslednji programski okvir EU;

27.

poudarja, da je treba z okrepitvijo vloge lokalnih in regionalnih agencij za energijo in točk „vse na enem mestu“ vzpostaviti trajne lokalne zmogljivosti za izvajanje; poziva, naj programi tehnične pomoči EU dajo prednost podpori za krepitev obstoječih agencij in ustanavljanje novih v manj prikrajšanih regijah, da bodo imele vse občine, zlasti tiste z manj kot 50 000 prebivalci, dostop do strokovnih storitev; priporoča sistematično vključevanje agencij za energijo v dejavnosti usposabljanja in svetovanja, ki se financirajo v okviru programov EU;

Izboljšanje mehanizmov spremljanja, upravljanja in povratnih informacij

28.

predlaga uvedbo preglednice izvajanja strategije „Pripravljeni na 55“ na lokalni ravni, ki bi jo vsako leto objavila Evropska komisija in bi spremljala napredek pri glavnih kazalnikih, kot so uvajanje energije iz obnovljivih virov, stopnja prenove stavb, posodobitve energetskega omrežja in zmanjšanje energetske revščine na lokalni in regionalni ravni. Preglednica bi morala vključevati razčlenjene kazalnike o naložbah v lokalne omrežje, blažitvi energetske revščine in mobilizaciji za udeležbo državljanov v energetskih projektih, pri čemer bi bilo treba izkoristiti informacije lokalnih in regionalnih opazovalnic na področju trajnostne energije;

29.

je seznanjen z oceno Evropske komisije o končnih posodobljenih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih ter poziva države članice, naj se bolj osredotočijo na upravljanje na več ravneh in v naslednje korake pri razvoju teh načrtov vključijo zlasti podnacionalne subjekte (lokalne in regionalne oblasti); zlasti spodbuja države članice, naj za svoje posodobljene nacionalne energetske in podnebne načrte pripravijo časovne načrte izvajanja na lokalni ravni, da bi uskladile nacionalne cilje in lokalne načrte za trajnostno energijo in podnebje ali podobne načrte na regionalni ravni;

30.

je seznanjen tudi z oceno Evropske komisije, da doslej le nekaj nacionalnih načrtov vključuje informacije o stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za pripravo socialnih načrtov za podnebje, predvidoma predloženih do 30. junija 2025; poudarja, da je treba te načrte nujno pripraviti v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, da bo Socialni sklad za podnebje lahko zagotavljal nemoteno in pravično izvajanje ETS2 ter ščitil najranljivejše skupine in ozemlja; je zaskrbljen tudi nad dejstvom, da so ambicije držav članic glede dolgoročnih strategij prenove in posredovane informacije o obveznostih glede energetske učinkovitosti za javni sektor v večini načrtov še vedno omejenega obsega;

31.

poudarja potrebo po rednem in strukturiranem dialogu o izvajanju ter mehanizmih za povratne informacije med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, državami članicami in institucijami EU, da bi že zgodaj opredelili izzive pri izvajanju in ustrezno prilagodili politike; poziva Evropsko komisijo, naj ga kot ključnega partnerja v celoti vključi v dialoge o izvajanju;

32.

poudarja, da zaradi razdrobljenega upravljanja in nejasne delitve odgovornosti med nacionalno, regionalno in lokalno ravnjo ostajajo ovire pri usklajenem izvajanje svežnja „Pripravljeni na 55“; poziva EU in države članice, naj razvijejo jasen okvir za usklajevanje z opredeljenimi vlogami lokalnih in regionalnih oblasti na vsakem področju politike iz svežnja;

Spodbujanje sodelovanja javnosti in podpore v družbi

33.

poudarja, da je za uspeh energetskega prehoda bistvena podpora javnosti. Njeno nasprotovanje je pogosto posledica tega, da ni pregledne komunikacije in da ni bila resnično udeležena v pripravah v zgodnji fazi. Prizadevanja za poglabljanje zaupanja morajo iti dlje od skladnosti in vsebovati tudi soustvarjanje rešitev, ki obravnavajo lokalna vprašanja, kot so vpliv na krajino, hrup in udeležba v gospodarstvu. Zato poziva k pripravi načrtov za sodelovanje lokalnih deležnikov pri vseh večjih projektih energetske infrastrukture in prenove, da bi poskrbeli za smiselno udeležbo državljanov in organizacij skupnosti;

34.

spodbuja promocijo skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in modelov proizvajalcev-odjemalcev v prihodnjem energetskem svežnju za državljane; poziva države članice, naj v celoti prenesejo direktivo o energiji iz obnovljivih virov in reformirajo zasnovo trga električne energije, da bi zagotovile potrebne omogočitvene okvire za razvoj skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov s pomočjo namenskih podpornih programov EU;

Skladnost politik in konkurenčnost regij

35.

poudarja, da je treba energetski prehod uskladiti s širšimi cilji EU na področju suverenosti in varnosti, socialne kohezije, konkurenčnosti industrije, gospodarske rasti in regionalnega razvoja; poziva, naj izvajanje svežnja „Pripravljeni na 55“ ostane prednostna naloga v naslednjem večletnem finančnem okviru in se zagotovi, da bo kohezijska politika po letu 2027 še naprej omogočala ustrezno podporo lokalnim in regionalnim oblastem na njihovi poti k podnebni nevtralnosti, da bi preprečili razdrobljenost politik in poskrbeli za sinergije med programi financiranja;

36.

poudarja pozitiven učinek nadomestil lokalnim organom za lokalno proizvodnjo energije ter njihov vpliv na krajino in druge dejavnosti, tudi kot način za povečanje javne podpore;

37.

poudarja, da je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje za dobavitelje in ponudnike tehnologije s sedežem v EU, ki sodelujejo pri energetskem prehodu; poziva k vključitvi meril trajnostnosti, krožnosti in ogljičnega odtisa v postopke javnega naročanja in dražbe v skladu s cilji akta o neto ničelni industriji in strateške avtonomije EU;

38.

priporoča, naj države članice ter lokalne in regionalne oblasti sprejmejo smernice za zelena javna naročila, ki bodo vključevale ocene življenjskega cikla, lokalne gospodarske koristi in merila družbene vrednosti; podpira prizadevanja Evropske komisije za revizijo pravil o javnem naročanju, tako da priporoča standardizirana orodja in metodologije za boljše izvajanje in krepitev zmogljivosti med javnimi naročniki; zahteva, da se ta merila vključijo v programe podpore, povezane s spodbujanjem obnovljivih virov energije, razogljičenjem industrije, novimi industrijskimi dejavnostmi in energetsko učinkovitostjo;

39.

poudarja, da je konkurenčnost sama po sebi teritorialnega značaja: podjetja so uspešna, če lokalne in regionalne oblasti zagotovijo ustrezne pogoje za infrastrukturo, razvoj, produktivnost in rast, za konkurenčnost Evrope pa je potreben dolgoročen lokalni pristop;

40.

poziva k odločnejšemu ukrepanju EU za spodbujanje načel krožnega gospodarstva v energetskem sektorju, vključno z zahtevami za ponovno uporabo, nadomestitev in predelavo infrastrukture za energijo iz obnovljivih virov; poudarja, da mora biti krožnost vključena v celoten življenjski cikel projekta, od zasnove in javnega naročanja do razgradnje in snovne predelave;

41.

poudarja, da bi bilo treba vidike energetske samooskrbe in rešitve vključiti v ustrezne komponente dogovora o čisti industriji, saj poganjajo trajnostno konkurenčnost industrijskih sektorjev in regij v EU;

Sklepne ugotovitve

42.

ugotavlja, da je uspeh svežnja „Pripravljeni na 55“ odvisen od polne okrepitve vloge lokalnih in regionalnih oblasti kot osrednjih akterjev pri energetskem prehodu; ponovno poudarja, da so za premagovanje obstoječih ovir potrebni ciljno usmerjena podpora EU, strukturirano upravljanje in okrepljeno usklajevanje med vsemi ravnmi upravljanja. Uspeh je odvisen tudi od realističnih in ekonomsko utemeljenih ciljev, ki bodo upoštevali regionalne razlike in dejanske zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti;

43.

poudarja, da krepitev vloge lokalnih in regionalnih oblasti ni potrebna le s praktičnega stališča za doseganje podnebnih ciljev EU, temveč je nujna tudi z vidika demokracije, da bodo državljani lahko vključeni v prehod in pri tem slišani in podprti; nadalje poudarja, da lahko le lokalne in regionalne oblasti pretvorijo širše cilje EU v socialno vključujoče in teritorialno usklajene ukrepe, ki bodo krepili zaupanje in odgovornost na lokalni ravni;

44.

poziva Evropsko komisijo, naj v vse prihodnje ocene energetske in podnebne zakonodaje ter v naslednji večletni finančni okvir vključi lokalno razsežnost ter zagotovi, da se breme, ki ga nosijo lokalne in regionalne oblasti pri izvajanju, realno oceni in se jih pri tem ustrezno podpre ter da se zakonodaja že od samega začetka pripravlja skupaj s podnacionalnimi oblastmi;

45.

poziva, naj naslednje poročilo o stanju energetske unije vključuje posebno poglavje o lokalnem in regionalnem izvajanju, ki bo zajemalo dobre prakse, podatke o napredku na podnacionalni ravni in priporočila za okrepitev ukrepov lokalnih in regionalnih oblasti.

---

(1)  Evropski odbor regij, Komisija za okolje, podnebne spremembe in energijo, Milieu Consulting, Beamud, F., Gallego, F., Truc, M. in drugi, Speeding up the Clean energy transition at local and regional level – The impact of the Fit for 55 package (Pospešitev čistega energetskega prehoda na lokalni in regionalni ravni: učinek svežnja „Pripravljeni na 55“), 2025, https://data.europa.eu/doi/10.2863/1667526.

(2)  Projekt NECPlatform se je začel izvajati leta 2022, da bi šest držav članic EU (Bolgarija, Hrvaška, Francija, Italija, Portugalska in Romunija) podprli pri vzpostavljanju in upravljanju stalnih platform za podnebni in energetski dialog na več ravneh ter jim s spodbujanjem vertikalnega in horizontalnega povezovanja energetskih in podnebnih politik pomagali pri izpolnjevanju člena 11 uredbe o upravljanju.

(3)  Direktiva (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o energetski učinkovitosti in spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (UL L 231, 20.9.2023, str. 1).

(4)   ManagEnergy – domača stran – Evropska komisija.

(5)   Evropska pomoč, namenjena področju energije na lokalni ravni (ELENA).