Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (Avstrija) 27. avgusta 2025 – Verein für Konsumenteninformation/Universal Versand GmbH

(Zadeva C-568/25, Universal Versand)

(C/2025/6156)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Gerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Verein für Konsumenteninformation

Tožena stranka: Universal Versand GmbH

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 22(1) Uredbe (EU) 2016/679 (1) razlagati tako, da ima odločitev trgovca na daljavo, da ne sprejema načinov plačila „delno plačilo“ ali „plačilo po dobavi blaga“, ki ju je pri naročilu izbrala stranka, vendar pa bi sklenil poslovno razmerje s stranko, če bi izbrala način plačila „kreditna kartica“ ali način plačila „PayPal“, pri čemer ta odločitev temelji izključno na avtomatizirani oceni verjetnosti neplačila stranke, ki se po avtomatski poizvedbi pridobi od bonitetne agencije v obliki odgovora, da jim stranka ni poznana, ali ki se – če gre za stranko, ki je poznana – pridobi tako, da se opravi interna bonitetna ocena, s katero se ugotovi, da stranka nima zadostne bonitete, „pravne učinke“ za stranko ali „na podoben način […] znatno vpliva“ nanjo, če se s to odločitvijo ne zavrne naročila samega po sebi, temveč se stranki le sporoči, da lahko plača samo na načina, ki ju je določil trgovec na daljavo?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen:

2.a)

Ali je treba člen 22(2)(a) Uredbe (EU) 2016/679 razlagati tako, da je za vprašanje, ali je odločitev trgovca na daljavo, ki temelji na avtomatizirani oceni verjetnosti neplačila potencialne stranke, kot je opisana v prvem vprašanju za predhodno odločanje, „nujna“ za sklenitev pogodbe med stranko in trgovcem na daljavo, bistveno, da sta namen pogodbe, ki se sklene s stranko, in ocena verjetnosti neplačila stranke neposredno vsebinsko povezana?

2.b)

Ali morajo biti za to, da se lahko šteje, da je odločitev nujna na podlagi člena 22(2)(a) Uredbe (EU) 2016/679, zbrane vrste podatkov bodisi vsaka posamezno bodisi v kombinaciji objektivno primerne za oceno verjetnosti neplačila?

Ali mora trgovec na daljavo ali stranka zatrjevati in dokazati, katere vrste podatkov so bile konkretno zbrane zaradi ocene verjetnosti neplačila in da so te vrste podatkov bodisi vsaka posamezno bodisi v kombinaciji objektivno primerne za oceno verjetnosti neplačila?

Če je odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje pritrdilen:

Ali je treba člen 22(2)(a) Uredbe (EU) 2016/679 razlagati tako, da je za sklenitev ali izvajanje pogodbe nujno prav avtomatizirano sprejemanje odločitev upravljavca?

Če je odgovor na tretje vprašanje za predhodno odločanje pritrdilen:

3.a)

Ali je treba člen 22(2)(a) Uredbe (EU) 2016/679 razlagati tako, da je odgovor na vprašanje, ali je odločitev trgovca na daljavo, kot je opisana v prvem vprašanju za predhodno odločanje, nujna za sklenitev pogodbe, odvisen od tega, ali bi lahko odločitev o odobritvi ali zavrnitvi želenega načina plačila, ki se sprejme avtomatizirano, z razumnim naporom sprejeli tudi ljudje? Kako pomembna sta pri tem število naročil, ki jih prejme trgovec na daljavo, in tipično pričakovanje strank pri spletnem naročanju, da bodo takoj obveščene o tem, ali trgovec na daljavo sprejema način plačila, ki so ga izbrale?

(1) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1).