1.

Ali je treba načeli pravice do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in pravice do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja iz člena 47 Listine, ki sta sestavni del prava Unije, ter načelo pravne varnosti, določeno v preambuli Pogodbe EU, razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalnim zakonskim določbam – in sicer členu 127(5)(b) in členu 127(6) az adóigazgatási rendtartásról szóló 2017. évi CLI. törvény (zakon št. CLI iz leta 2017 o davčnem postopku; v nadaljevanju: zakon o davčnem postopku) – in nacionalni praksi razlage in uporabe teh določb, v skladu s katerimi če drugostopenjski davčni organ sam sprejme ukrepe za dopolnitev dejanskega stanja, v okviru česar prvostopenjskemu davčnemu organu odredi, naj – brez sprejetja vsebinske odločitve – izvede za to potrebna procesna dejanja, davčnega zavezanca pozove, naj izjavi, ali želi dopolniti svojo pritožbo, in mu v ta namen določi rok 5 delovnih dni, čeprav niti zakon o davčnem postopku niti kakšna druga določba davčnega postopka ne pozna in ne ureja pojma „dopolnitev pritožbe“, zakon o davčnem postopku ne določa roka za dopolnitev pritožbe in je prvostopenjski davčni organ rok 5 delovnih dni za dopolnitev pritožbe določil poljubno in po svoji presoji?

2.

Ali je treba načeli pravice do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine in pravice do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja iz člena 47 Listine, ki sta sestavni del prava Unije, ter načelo pravne varnosti, določeno v preambuli Pogodbe EU, razlagati tako, da ne nasprotujejo temu, da člen 127(5)(b) in člen 127(6) zakona o davčnem postopku ne urejata niti tega, da je treba davčnemu zavezancu poslati sklep drugostopenjskega davčnega organa o odreditvi dopolnitve dejanskega stanja, zakon o davčnem postopku pa niti ne ureja, kakšne pravice in možnosti ima davčni zavezanec v okviru dopolnitve dejanskega stanja ter po kakšnem postopku in v kakšnem roku lahko uveljavlja te pravice, niti ne določa podrobnih pravil v zvezi s pristojnostmi in obveznostmi davčnih organov?

3.

Ali je treba načeli pravice do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine in pravice do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja iz člena 47 Listine, ki sta sestavni del prava Unije, ter pravico davčnega zavezanca do obrambe in načelo enakosti orožij razlagati tako, da ne nasprotujejo [nacionalni] ureditvi in praksi, v skladu s katerima je na podlagi določb člena 127(6) zakona o davčnem postopku rok za postopek dopolnitve dejanskega stanja 90 dni in se trajanje tega postopka ne upošteva v roku 60 dni za izvedbo postopka s pravnim sredstvom, medtem pa davčni organ davčnemu zavezancu zagotovi le 5 delovnih dni, da (z „dopolnitvijo pritožbe“) predloži svoje pripombe na akte davčnega organa, opravljene v okviru dopolnitve dejanskega stanja?