OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

(člen 24 Uredbe (EU) 2024/1143)

„Comté Tolosan“

PGI-FR-A1231-AM04 – 10. julij 2025

1.   Ime proizvoda

„Comté Tolosan“

2.   Vrsta geografske označbe

☐	zaščitena označba porekla (ZOP)

☒	zaščitena geografska označba (ZGO)

☐	geografska označba (GO)

3.   Sektor

☐	kmetijski proizvodi

☒

vina

☐	žgane pijače

4.   Država, ki ji pripada geografsko območje

Francija

5.   Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo

Ministère de l’agriculture et de l’alimentation (Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano)

6.   Opredelitev kot standardna sprememba

Francoski organi menijo, da zahtevek izpolnjuje zahteve iz uredb (EU) št. 1308/2013 in (EU) 2024/1143.

Spremembe te specifikacije proizvoda so standardne spremembe, kot so opredeljene v členu 24(4) Uredbe (EU) 2024/1143.

Zahtevek za spremembo ZGO „Comté Tolosan“ se ne nanaša na nobenega od treh primerov tako imenovane spremembe na ravni Unije, ki:

(a)	vključuje spremembo imena ali uporabe imena ali kategorije proizvoda ali proizvodov, označenih z geografsko označbo;

(b)	bi lahko izničila povezavo z geografskim območjem;

(c)	vključuje dodatne omejitve za trženje proizvoda.

Zato francoski organi menijo, da se zahtevek nanaša na tako imenovano standardno spremembo.

7.   Opis odobrenih standardnih sprememb

1.   Dodana delna dealkoholizacija

Skupina proizvajalcev vin z ZGO zahteva, da se v specifikacijo proizvoda z ZGO „Comté Tolosan“ doda delna dealkoholizacija.

Razlog, ki ga je skupina proizvajalcev vin z ZGO navedla za to vlogo, je sprememba družbenih trendov in porabe:

—	sprememba potrošniških navad: občasno uživanje je postalo pogostejše od vsakodnevnega uživanja,

—	generacijske spremembe: mlajše generacije uživajo manj vina kot starejše generacije, mladi odrasli pa imajo raje pijače, ki veljajo za sodobnejše in bolj praznične,

—	zdravje in zmernost: poraba se je zmanjšala zaradi večje ozaveščenosti o učinkih alkohola na zdravje ter vse večjega števila Francozov, ki se odločajo za zdrav način življenja,

—	spreminjanje okusov.

Za proizvajalce vin z ZGO „Comté Tolosan“ bi bila proizvodnja delno dealkoholiziranih vin priložnost za inovacije in diverzifikacijo.

Uvedba delne dealkoholizacije vin vključuje naslednje predlagane spremembe specifikacije proizvoda z ZGO „Comté Tolosan“:

—	vrste proizvodov: uvedba rdečih, rosé in belih delno dealkoholiziranih mirnih vin ter rosé in belih delno dealkoholiziranih kakovostnih penečih vin,

—	analitski standardi: dodan najmanjši volumenski delež dejanskega alkohola od 6 % do 9 % za delno dealkoholizirana vina.

Delno dealkoholizirana vina so skladna z drugimi analitskimi omejitvami, določenimi v specifikaciji proizvoda (vsebnost hlapnih kislin, žveplovega dioksida).

—	Organoleptične lastnosti: v točki 3.3 specifikacije proizvoda so bili dodani organoleptični opisi delno dealkoholiziranih vin.

—	Geografsko območje in območje v neposredni bližini: trgatev, vinifikacija, obdelava in dealkoholizacija delno dealkoholiziranih vin z ZGO „Comté Tolosan“ potekajo na celotnem geografskem območju in območju v neposredni bližini.

—	Sorte vinske trte: delno dealkoholizirana vina se proizvajajo iz vseh sort, navedenih v specifikaciji proizvoda z ZGO „Comté Tolosan“.

—	Največji donosi proizvodnje: delno dealkoholizirana vina se proizvajajo ob upoštevanju največjega hektarskega donosa, določenega v specifikaciji proizvoda z ZGO „Comté Tolosan“, in sicer 120 hl/ha.

—	Postopki dealkoholizacije: pri proizvodnji delno dealkoholiziranih vin se lahko uporablja kateri koli postopek dealkoholizacije, za katerega je bilo izdano regulativno dovoljenje: delno vakuumsko izhlapevanje, membranske tehnike, destilacija.

—

Povezava z geografskim območjem: povezava z geografskim območjem v specifikaciji proizvoda je bila spremenjena, da vključuje naslednje: — v oddelku z naslovom Posebnost proizvoda: lastnosti delno dealkoholiziranih vin, — v oddelku z naslovom Vzročna povezava: navedba delno dealkoholiziranih vin (sloves in povezava z območjem).

—	Pogoji, s katerimi se urejata predstavitev in označevanje: izraz „delno dealkoholizirano vino“ se pojavi v istem vidnem polju kot ZGO „Comté Tolosan“.

—	Prijavne obveznosti: dodana je bila prijava za vina, ki so namenjena za dealkoholizacijo. Predložiti jo je treba organu za zaščito in upravljanje vsaj 30 dni pred začetkom dealkoholizacije.

—	Glavne točke, ki jih je treba preveriti: preglednica glavnih točk, ki jih je treba preveriti, je bila razširjena z vključitvijo organoleptičnega in analitskega preverjanja vin, namenjenih za dealkoholizacijo, pred dealkoholizacijo in po njej.

To vpliva na naslednje točke enotnega dokumenta: Opis vin, Razmejeno geografsko območje, Povezava z geografskim območjem in Dodatni pogoji.

2.   Sprememba najmanjšega volumenskega deleža dejanskega alkohola

Skupina proizvajalcev vin z ZGO želi najmanjši volumenski delež dejanskega alkohola v neobogatenih mirnih vinih zmanjšati na 9 %.

Na tem območju se že proizvajajo vina, ki imajo sama po sebi majhen delež alkohola, in sicer iz nekaterih lokalnih sort vinske trte ter z vinogradniškimi in enološkimi tehnikami, ki omogočajo, da se iz potrganega grozdja proizvede vino, katerega volumenski delež potencialnega alkohola je med 9 % in 10 %.

To vpliva na naslednjo točko enotnega dokumenta: Opis vina.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Comté Tolosan

2.   Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

5.	Kakovostno peneče vino

16.	Vino iz prezrelega grozdja

3.1   Oznaka kombinirane nomenklature

22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS

2204  – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009

4.   Opis vin

1.   Rdeča, rosé in bela mirna vina ter vina iz prezrelega belega grozdja

Jabolčno-mlečnokislinsko vrenje rdečih vin z zaščiteno geografsko označbo „Comté Tolosan“ se mora zaključiti, preden so dana v porabo, razen pri vinih z izrazom „primeur“ ali „nouveau“ (mlado). Za rdeča vina sta značilna vonj in okus po sadju. Zaradi zaokroženih taninov so lahka in pitna. Suha bela vina so aromatična z značilnimi aromami po sadju in cvetju. Bela vina z ostankom sladkorjem in vina iz prezrelega grozdja imajo razvitejše arome po zrelem sadju. Za vina rosé, opisana kot friand (polnega okusa), so značilne arome s sadno svežino. —

Najmanjši volumenski delež dejanskega alkohola: 10 % za obogatena vina in 9,0 % za neobogatena vina, ne glede na barvo.

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v meq/l):

—	bela in rosé vina, ki vsebujejo manj kot 20 g/l sladkorjev (glukoze in fruktoze): 12,24 meq/l,

—	rdeča in rosé vina, ki vsebujejo več kot 20 g/l sladkorjev (glukoze in fruktoze), in bela vina, ki vsebujejo več kot 20 g/l in manj kot 45 g/l sladkorjev (glukoze in fruktoze): 15,30 meq/l. —

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida:

—	rdeča vina z vsebnostjo sladkorja (glukoze in fruktoze) > 5 g/l: 150 mg/l,

—	bela in rosé vina z vsebnostjo sladkorja (glukoze in fruktoze) < 5 g/l: 175 mg/l,

—	bela in rosé vina z vsebnostjo sladkorja (glukoze in fruktoze) > 5 g/l: 200 mg/l.

Drugi analizni standardi so v skladu s standardi, določenimi v zakonodaji EU.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: v miliekvivalentih na liter

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

2.   Kakovostna peneča vina

Peneča vina so aromatično prefinjena in imajo dobre kisline, kar jim skupaj z drobnimi mehurčki daje prijeten svež okus v ustih.

Splošne analitske lastnosti – najvišja vsebnost hlapnih kislin, izražena v meq/l: 12,24 meq/l.

Drugi analizni standardi so v skladu s standardi, določenimi v zakonodaji EU.

Splošne analitske lastnosti

—	1. Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	2. Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	3. Najnižja vsebnost skupnih kislin: v miliekvivalentih na liter

—	4. Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	5. Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

3.   Delno dealkoholizirana vina

Vina, namenjena za delno dealkoholizacijo, imajo lastnosti ZGO. Delno dealkoholizirana rdeča vina so različno intenzivne barve, ki sega od vijolične do granatne. Za njihov vonj in okus so na splošno značilne arome po sadju. Zaradi majhnega deleža alkohola so voljna in lahkotna. Delno dealkoholizirana rosé vina so različno intenzivne rožnate barve. Zanje so na splošno značilne kiselkaste arome po sadju. Zaradi majhnega deleža alkohola so lahkotna. Delno dealkoholizirana bela vina so različno intenzivne rumene barve in grenka. Za njihov aromatični profil so značilne arome po cvetju in/ali sadju. Zaradi majhnega deleža alkohola so lahkotna. Delno dealkoholizirana kakovostna peneča bela vina so različno intenzivne rumene barve, tovrstna rosé vina pa različno intenzivne rožnate barve. Njihove arome po sadju jim skupaj z drobnimi mehurčki dajejo prijeten svež okus v ustih. Zaradi majhnega deleža alkohola so lahkotna.

Volumenski delež dejanskega alkohola v delno dealkoholiziranih vinih je med 6,0 % in 9 %, tj. najmanjšim volumenskim deležem dejanskega alkohola mirnih vin, določenim v specifikaciji proizvoda. Delno dealkoholizirana vina so skladna z drugimi analitskimi omejitvami, določenimi v specifikaciji proizvoda. Drugi analizni standardi so v skladu s standardi, določenimi v zakonodaji EU.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: —

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

5.   Vinarske prakse

5.1   Posebni enološki postopki

Posebni enološki postopek

Pri enoloških postopkih se za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

5.2   Največji donosi

120 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija, obdelava in delna dealkoholizacija vin z zaščiteno geografsko označbo „Comté Tolosan“ se izvajajo v naslednjih departmajih: Ariège, Aveyron, Cantal, Gers, Haute-Garonne, Hautes-Pyrénées, Landes, Lot, Lot-et-Garonne, Pyrénées-Atlantiques, Tarn in Tarn-et-Garonne.

7.   Sorte vinske trte

Cabernet franc N

Cabernet sauvignon N

Chardonnay B

Chenin B

Colombard B

Duras N

Gamay N

Gros manseng B

Mauzac B

Merlot N

Muscadelle B

Négrette N

Petit manseng B

Pinot noir N

Sémillon B

Tannat N

Ugni blanc B

8.   Opis povezave

8.1   Posebnosti geografskega območja

Geografsko območje zaščitene geografske označbe „Comté Tolosan“ zajema 12 departmajev na jugozahodu Francije: Ariège, Aveyron, Cantal, Gers, Haute-Garonne, Hautes-Pyrénées, Landes, Lot, Lot-et-Garonne, Pyrénées-Atlantiques, Tarn in Tarn-et-Garonne.

Celotno širše območje leži v Akvitanski kotlini, ki na jugu meji na gorsko verigo Pirenejev, na severu in vzhodu na Centralni masiv, na zahodu pa na Atlantski ocean. Obsega porečje reke Adour ter zgornje porečje reke Garonne. Večina vinogradov je zasajena na terciarnih sedimentnih tleh v Akvitanski kotlini ter na starodavnih aluvialnih tleh na kvartarnih terasah, ki jih je nanosilo omrežje rek. Položaj vinogradov, ki so bližje obronkom, je bolj raznolik: sekundarne apnenčaste planote (causses) na severu, primarna ali metamorfna tla predgorja Centralnega masiva na vzhodu ter kompleksna naravna geologija pirenejskega podgorja na jugu.

Podnebje je zmerno oceansko, ki od zahoda proti vzhodu postaja blažje. V zahodnem delu prevladuje oceanski vpliv, za katerega so značilne blage in deževne zime ter hladna in razmeroma mokra poletja. Ta oceanski vpliv sicer ostaja prevladujoč, vendar se postopoma zmanjšuje proti vzhodu, kjer je izrazitejši sredozemski vpliv ter sta poletje in zgodnja jesen toplejša in bolj suha. Proti vznožju gora, kjer prevladuje celinski vpliv, so zimske temperature ostrejše.

8.2   Posebnosti proizvoda

Vinogradništvo se je pojavilo po rimski osvojitvi, vendar se je začelo resnično razvijati šele v 10. stoletju na cerkvenih zemljiščih, ki so pripadala številnim opatijam, zgrajenim po vsem območju. Na poti v Santiago de Compostela se je tam zbirala množica romarjev iz vseh koncev Francije in Evrope. Razlog za tamkajšnji izjemno raznoliki trsni izbor je verjetno položaj regije kot prometnice in kraja plodne izmenjave.

V srednjem veku so se vinogradi obdelovali tako za lokalno porabo kot za prodajo, predvsem v severno Evropo prek pristanišč v mestih Bayonne in Bordeaux.

Konec 19. stoletja je trtna uš uničila skoraj vse vinograde. Njihova obnova je bila zahtevna, ovirali pa sta jo obe svetovni vojni. Vinogradi so bili ustrezno obnovljeni šele po drugi svetovni vojni po zaslugi znanja in odločnosti vinogradnikov. Zaradi teh prizadevanj so bila vina „Comté Tolosan“ z odlokom z dne 10. aprila 1982 priznana kot „vin de pays“ (deželno vino).

Zaščitena geografska označba „Comté Tolosan“ se lahko dopolni z imenom manjših geografskih enot: Bigorre, Coteaux et Terrasses de Montauban, Pyrénées Atlantiques, Tarn-et-Garonne, Haute-Garonne in Cantal. To so imena proizvodnih območij nekdanjih deželnih vin v departmaju ali na območju.

Uporaba sort vinske trte z velikim potencialom za koncentracijo sladkorjev je proizvajalce spodbudila k proizvodnji belih vin iz prezrelega grozdja.

Leta 2008 je približno 168 vinarjev prijavilo skoraj 220 000 hl vina „Comté Tolosan“: približno polovica je bila belo vino, četrtina rosé vino in četrtina rdeče vino.

Od začetka 20. stoletja se je na podlagi dolge regionalne tradicije proizvodnje penečih vin obširneje razvila paleta kakovostnih penečih vin.

Po podatkih iz arhivov so prva peneča vina na geografskem območju ZGO „Comté Tolosan“ nastala že pred 16. stoletjem. Metoda, uporabljena za drugo vrenje, je bila na tem območju dejansko znana že dolgo, preden jo je odkril Dom Pérignon (okoli leta 1660). V dokumentih komisije za starine mesta Castres je namreč navedeno, da „izuma belega (penečega) vina ne pripisujemo Domu Pérignonu v obdobju 1668–1695, ampak je nastalo precej pred letom 1591, saj so ga že omenjali v podeželskem bivališču tistega časa“. Auger Gaillard (1530–1593), pesnik, ki je pisal v okcitanščini, tesno povezani s tem območjem, je deželna vina opisal takole: „Lo bi qu’éro picant et sautabo dins lou veyre“ (vino, ki se iskri in poskakuje v kozarcu). Peneča vina z jugozahoda so na začetku stoletja zaslovela prav zaradi tega vina.

Teh nekaj Gaillardovih besed ne pušča nobenega dvoma o tem, da so peneča vina na jugozahodu obstajala že v 16. stoletju. Prav v Tarnu se je proizvodnja kakovostnih penečih vin razvijala od začetka 20. stoletja, ko je bila ustanovljena prva zadružna klet. V tej kleti se je od njene ustanovitve proizvodnja penečih vin razvijala po tradicionalni gaillaški metodi (méthode gaillacoise traditionnelle), njena dejavnost pa se je nadaljevala do leta 1976.

Leta 1983 so jih nasledila peneča vina iz Gaillaca, ustvarjena za potrebe proizvodnje približno 20 proizvajalcev, ki so sodelovali pri proizvodnji penečega vina. Danes se vsako leto proizvede skoraj 90 000 steklenic penečega vina rosé, k čemur prispeva približno 20 proizvajalcev iz Tarna in sosednjih departmajev. V Tarnu se je v zadružni kleti po njeni ustanovitvi leta 1949 peneče vino proizvajalo po starodavni metodi (méthode ancestrale), kar je vključevalo 30 000 steklenic vina rosé.

V to proizvodnjo kakovostnih penečih vin so vključeni tudi skoraj vsi departmaji na območju proizvodnje vina „Comté Tolosan“ od Landesa do Aveyrona. Peneča vina, večinoma bela, so se v departmaju Gers proizvajala po tradicionalni metodi zlasti v povojnem obdobju. Danes v navedenem departmaju približno 30 proizvajalcev vsako leto proizvede več kot 500 000 steklenic penečega vina.

V Lotu so leta 1970 prva peneča vina proizvajali po metodi zaprte posode. Tam peneča vina proizvajajo še drugi proizvajalci, ki v zadnjih približno 20 letih uporabljajo tudi 100 % grozdja sorte malbec, ki je v tem departmaju tradicionalna sorta vinske trte.

Dandanes najmanj 50 proizvajalcev z območja proizvodnje vina „Comté Tolosan“ v povprečju proizvaja skupno skoraj 600 000 steklenic penečega vina na leto. Ti na jugozahodu ohranjajo tradicijo vin z mehurčki, ki je stara več kot tisoč let.

Skladno s podnebnim gradientom, ki je značilen za to območje, na levem bregu reke Garonne prevladujejo bele sorte vinske trte, na njenem desnem bregu pa rdeče. Zato je departma Gers zibelka proizvodnje belega vina, večina rdečih in rosé vin pa se proizvaja v departmajih Haute-Garonne, Tarn-et-Garonne in Tarn.

Delno dealkoholizirana rdeča vina so različno intenzivne barve, ki sega od vijolične do granatne. Za njihov vonj in okus so na splošno značilne arome po sadju. Zaradi majhnega deleža alkohola so voljna in lahkotna.

Delno dealkoholizirana rosé vina so različno intenzivne rožnate barve. Zanje so na splošno značilne kiselkaste arome po sadju. Zaradi majhnega deleža alkohola so lahkotna.

Delno dealkoholizirana bela vina so različno intenzivne rumene barve in grenka. Za njihov aromatični profil so značilne arome po cvetju in/ali sadju. Zaradi majhnega deleža alkohola so lahkotna.

Delno dealkoholizirana kakovostna peneča bela vina so različno intenzivne rumene barve, tovrstna rosé vina pa različno intenzivne rožnate barve. Njihove arome po sadju jim skupaj z drobnimi mehurčki dajejo prijeten svež okus v ustih. Zaradi majhnega deleža alkohola so lahkotna.

8.3   Vzročna povezava med posebnostmi geografskega območja in posebnostmi proizvoda

Zaščitena geografska označba „Comté Tolosan“ odraža raznolikost in bogastvo vin jugozahoda, saj se proizvajajo na zelo različnih ozemljih ter predvsem iz sort vinske trte colombard, ugni blanc, sauvignon blanc, chardonnay, mauzac blanc, muscadelle, len de l’el, gros manseng, petit manseng in sémillon pri belih vinih ter merlot, gamay, tannat, syrah, fer servadou, duras, cabernet sauvignon in cabernet franc, cot, pinot noir in négrette pri rdečih in rosé vinih.

Vinska trta je zasajena na sedimentnih in starodavnih aluvialnih tleh, ki so v veliki meri nastala zaradi erozije Pirenejev. Ta tla so zaradi svoje strukture ali naklona dobro odcedna. Primerna so za proizvodnjo rahlo strukturiranih aromatičnih vin, kot so značilna za to ZGO.

Zmerno oceansko podnebje na celotnem območju je ugodno za prezorenje belega grozdja z velikim potencialom za koncentracijo sladkorjev, zaradi česar se lahko iz prezrelega grozdja proizvajajo bela vina z aromami po zrelem sadju. Zaradi atlantskega vpliva so poletne temperature zmerne ter je zagotovljena določena količina padavin.

Ime „Comté Tolosan“ izvira iz regionalne prestolnice Toulouse, ki je vinska prestolnica jugozahoda. To je bilo drugo regionalno vino v Franciji z izrazom „vin de pays“ (deželno vino), in sicer je bilo priznano leta 1982. Od tega priznanja se je proizvodnja stalno povečevala, in sicer s 15 000 hl leta 1990 na 150 000 hl leta 2000, leta 2008 pa je dosegla približno 220 000 hl. Ta vse bolj razvijajoča se proizvodnja potrjuje dokazani sloves vin. Kakovost vina „Comté Tolosan“ je priznana med strokovnjaki in potrošniki ter zelo zaželena. Nekatere serije mirnih belih, rdečih in rosé vin ter belih vin iz prezrelega grozdja so omenjene v vodniku po vinih Hachette (izdaje iz let 2009, 2010 in 2011) ter redno prejemajo nagrade na splošnem kmetijskem tekmovanju (Concours Général Agricole).

Kakovostna peneča vina so visokokakovostna in izvirna, zaradi stoletne tradicije na geografskem območju in obrtniškega znanja vinogradnikov tega območja pa imajo veliko dodano vrednost. Čeprav je območje obsežno, je glede na svoje značilnosti, povezane z vetrom, padavinami in osončenostjo (glej spodaj), kljub temu enotno. Za to območje, ki na zahodu meji na Atlantski ocean, na jugu na Pireneje, na severu na Centralni masiv, na vzhodu pa je pod vplivom Sredozemlja, je značilen veter autan. Ta piha čez celotno območje in še naprej, od Narbonna in vse bo Bordeauxa, včasih tudi devet zaporednih dni. Vinsko trto in grozdje zrači, zaradi česar lahko rastlinske celice „dihajo“ in se proizvaja rahlo kiselkasto osnovno vino z majhnim volumenskim deležem potencialnega alkohola, ki je idealno za pridelavo penečih vin tega območja.

Posledica opisanih geografskih vplivov območja so tudi padavine in osončenost. Omogočajo gojenje lokalnih sort vinske trte, ki penečim vinom, proizvedenim iz njih, dajejo aromatičnost. Podobno se z najboljšo gojitveno obliko vinske trte gojijo zlasti rdeče sorte vinske trte cot (malbec), duras, braucol (fer sarvadou), negrette in tannat, pa tudi zgodovinske bele sorte vinske trte tega območja, tj. colombard, gros in petit manseng, loin de l’œil (v okcitanščini len de l’el) in ugni blanc. Tako ohranjajo optimalno živahnost za proizvodnjo svežih in predvsem aromatičnih kakovostnih penečih vin.

K zdravim vinogradom prispeva tudi harmonična združitev vseh teh elementov, podkrepljena z znanjem vinogradnikov o tehnikah pridelave in z metodičnim razvijanjem izbora sort vinske trte skozi desetletja. V vseh vinogradih so možne zgodnje trgatve, zaželene pri proizvodnji prefinjenih kakovostnih penečih vin, ki imajo primarne arome po jabolkih in se penijo tudi po odprtju.

Pomembna dejavnika za čudovito barvo penečih rosé in belih vin z označbo „Comté Tolosan“ sta tudi tipičnost teh sort vinske trte in kakovost vinogradov.

Znanje in izkušnje s proizvodnjo kakovostnih penečih vin na območju ZGO že desetletja prenašajo tudi organi, ki so specializirani za proizvodnjo penečih vin s predelavo mirnih vin, kar je osnova za proizvodnjo penečih vin z ZGO.

Glavna tehnika proizvodnje penečega vina, ki se uporablja na geografskem območju ZGO „Comté Tolosan“, je tradicionalna metoda. Vina imajo zaradi razmeroma zgodnje trgatve z majhnim deležem potencialnega alkohola majhen delež alkohola. Zato je vino obeh barv primerno za pitje kot aperitiv ali celo v koktajlih. Peneča vina so torej neločljivo povezana z območjem ZGO „Comté Tolosan“. Zaradi obsežne proizvodnje in visoke dodane vrednosti se v veliki meri izvažajo zunaj Evrope po vsem svetu. Ta vina so zaradi pomembnega razvoja regionalnega vinskega turizma zelo cenjena tudi na geografskem območju ZGO „Comté Tolosan“. Ta uspeh je mogoč le zaradi stoletja starega obrtniškega znanja vinogradnikov jugozahodne Francije, ki temelji na prenašanju tradicionalnih tehnik na naslednje rodove.

ZGO „Comté Tolosan“ kljub socialnim in komercialnim izzivom izkazuje prilagodljivost pri zadovoljevanju spreminjajočih se pričakovanj potrošnikov glede novih proizvodov z majhnih deležem alkohola, ki kljub temu ohranjajo močno povezavo z območjem.

Na ta način bodo delno dealkoholizirana vina z ZGO „Comté Tolosan“ z najmanj 6-odstotnim volumenskim deležem alkohola prispevala k slovesu teh vin, saj bodo dosegla nove potrošnike.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravila o označevanju

Pravni okvir

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

Dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja

Zaščitena geografska označba „Comté Tolosan“ se lahko dopolni z imenom širše geografske enote „Sud-Ouest“ (jugozahod).

Pod pogoji iz specifikacije proizvoda se zaščitena geografska označba „Comté Tolosan“ lahko dopolni z imenom naslednjih manjših geografskih enot:

—	„Bigorre“,

—	„Coteaux et Terrasses de Montauban“,

—	„Pyrénées Atlantiques“,

—	„Tarn et Garonne“,

—	„Haute-Garonne“,

—

„Cantal“.

Kadar se na etiketi proizvoda uporabi ime manjše geografske enote, se mora navesti v istem vidnem polju kot zaščitena geografska označba „Comté Tolosan“.

Črke za navedbo manjše geografske enote iz točk 2 in 4.1 veljavne specifikacije proizvoda merijo v višino in širino največ toliko kot črke, ki sestavljajo ime zaščitene geografske označbe „Comté Tolosan“. Zaščitena geografska označba „Comté Tolosan“ se lahko dopolni z imenom ene ali več sort vinske trte.

Pri mirnih vinih se zaščitena geografska označba „Comté Tolosan“ lahko dopolni z izrazom „primeur“ ali „nouveau“ (mlado).

Simbol ZGO Evropske unije se navede na etiketi, kadar je navedba „zaščitena geografska označba“ nadomeščena s tradicionalnim izrazom „vin de pays“ (deželno vino).

Na etiketi delno dealkoholiziranih vin z zaščiteno geografsko označbo „Comté Tolosan“ se navede izraz „delno dealkoholizirano vino“ ali „delno dealkoholizirano kakovostno peneče vino“. Navedba mora biti v istem vidnem polju kot ZGO „Comté Tolosan“.

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

Odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in pridelavo kakovostnih penečih vin ter dealkoholizacijo delno dealkoholiziranih kakovostnih penečih vin z zaščiteno geografsko označbo „Comté Tolosan“, zajema naslednje sosednje departmaje geografskega območja: Corrèze, Dordogne, Gard, Gironde, Haute-Loire, Hérault, Lozère, Puy-de-Dôme in Pyrénées-Orientales ter naslednje občine v departmaju Aude:

Aigues-Vives, Airoux, Alaigne, Alairac, Albas, Albières, Alzonne, Aragon, Argeliers, Argens-Minervois, Armissan, Arques, Arquettes-en-Val, Artigues, Arzens, Aunat, Auriac, Axat, Azille, Badens, Bages, Bagnoles, Baraigne, Barbaira, Belcaire, Belcastel-et-Buc, Belflou, Belfort Sur Rebenty, Bellegarde-du-Razès, Belpech, Belvèze-du-Razès, Belvianes-et-Cavirac, Belvis, Berriac, Bessède-de-Sault, Bizanet, Bize-Minervois, Blomac, Bouilhonnac, Bouisse, Bourigeole, Boutenac, Bram, Brenac, Brézilhac, Brousses-et-Villaret, Brugairolles, Bugarach, Cabrespine, Cahuzac, Cailla, Cailhau, Cailhavel, Cambieure, Campagna-de-Sault, Camplong-d’Aude, Camps-sur-l’Agly, Camurac, Canet, Canet, Capendu, Carcassonne, Carlipa, Cascastel-des-Corbières, Castans, Castelnau-d’Aude, Castelnaudary, Caudebronde, Caudeval, Caunes-Minervois, Caunette-sur-Lauquet, Caunettes-en-Val, Caux-et-Sauzens,

Cavanac, Caves, Cazalrenoux, Cazilhac, Cenne-Monestiés, Chalabre, Citou, Clermont-sur-Lauquet, Comigne, Comus, Conilhac-Corbières, Conques-sur-Orbiel, Corbières, Counozouls, Coudons, Couffoulens, Coursan, Courtauly, Coustouge, Cruscades, Cubières-sur-Cinoble, Cucugnan, Cumiès, Cuxac-Cabardès, Cuxac-d’Aude, Davejean, Dernacueillette, Donazac, Douzens, Duilhac-sous-Peyrepertuse, Durban-Corbières, Embres-et-Castelmaure, Escales, Escouloubre, Escueillens-et-Saint-Just-de-Beleng, Espezel, Fabrezan, Fajac-en-Val, Fajac-la-Relenque, Fanjeaux, Félines-Termenès, Fendeille, Fenouillet-du-Razès, Ferrals-les-Corbières, Ferran, Feuilla, Fitou, Fleury, Floure, Fontcouverte, Fontanès-de-Sault, Fonters-du-Razès, Fontiers-Cabardès, Fontiès-d’Aude, Fontjoncouse, Fournes-Cabardès, Fourtou, Fraisse-Cabardès, Fraisse-des-Corbières, Galinagues, Gaja-la-Selve, Generville, Gincla, Ginestas, Ginoles, Gourvieille, Gramazie, Granès, Greffeil, Gruissan, Gueytes-et-Labastide, Homps, Hounoux, Issel, Jonquières, Joucou,

La Bezole, La Cassaigne, La Courtète, La Fajeolle, La Force, La Louvière-Lauragais, La Palme, La Pomarède, La Redorte, La Tourette-Cabardès, Labastide-d'Anjou, Labastide-en-Val, Labastide-Esparbairenque, Labécède-Lauragais, Lacombe, Lafage, Lagrasse, Lairière, Lanet, Laprade, Laroque-de-Fa, Lasbordes, Lasserre-de-Prouille, Lastours, Laurabuc, Laurac, Lauraguel, Laure-Minervois, Lavalette, Les Brunels, Le Bousquet, Le Clat, Les Casses, Les Ilhes, Les Martys, Lespinassière, Leuc, Leucate, Lézignan-Corbières, Lignairolles, Limousis, Luc-sur-Orbieu, Mailhac, Maisons, Malves-en-Minervois, Malviès, Marcorignan, Marquein, Marsa,

Marseillette, Mas-Cabardès, Mas-des-Cours, Mas-Saintes-Puelles, Massac, Mayreville, Mayronnes, Mazerolles-du-Razès, Mazuby, Merrial, Mézerville, Miraval-Cabardès, Mirepeisset, Mireval-Lauragais, Missègre, Molandier, Molleville, Montauriol, Montbrun-des-Corbières, Montclar, Montferrand, Montfort-sur-Boulsane, Montgaillard, Montgradail, Monthaut, Montirat, Montjardin, Montjoi, Montlaur, Montmaur, Montolieu, Montréal, Montredon-des-Corbières, Montséret, Monze, Moussan, Moussoulens, Mouthoumet, Moux, Narbonne, Nébias, Névian, Niort-de-Sault, Ornaisons, Orsans, Ouveillan, Padern, Palairac, Palaja,

Paraza, Payra-sur-l’Hers, Paziols, Pech-Luna, Pécharic-et-le-Py, Pennautier, Pépieux, Pexiora, Peyrefitte-du-Razès, Peyrefitte-sur-l’Hers, Peyrens, Peyriac-de-Mer, Peyriac-Minervois, Pezens, Plaigne, Plavilla, Pomy, Port-la-Nouvelle, Portel-des-Corbières, Pouzols-Minervois, Pradelles-Cabardes, Pradelles-en-Val, Preixan, Puginier, Puichéric, Puylaurens, Puivert, Quillan, Quintillan, Quirbajou, Raissac-d'Aude, Raissac-sur-Lampy, Rennes-le-Château, Rennes-les-Bains, Ribaute, Ribouisse, Ricaud, Rieux-en-Val, Rieux-Minervois, Rivel, Rodome, Roquecourbe-Minervois, Roquefere, Roquefeuil, Roquefort-des-Corbières, Roquefort-de-Sault, Roubia, Rouffiac-des-Corbières, Roullens, Routier, Rouvenac, Rustiques, Saint-Amans, Saint-André-de-Roquelongue, Saint-Benoît, Sainte-Colombe-sur-Guette, Saint-Couat-d'Aude, Saint-Denis, Saint-Ferriol, Saint-Frichoux, Saint-Gauderic, Saint-Jean-de-Barrou, Saint-Jean-de-Paracol, Saint-Julia-de-Bec, Saint-Julien-de-Briola, Saint-Just-et-le-Bezu, Saint-Laurent-de-la-Cabrerisse, Saint-Louis-et-Parahou, Saint-Marcel-sur-Aude, Saint-Martin-de-Villereglan, Saint-Martin-des-Puits, Saint-Martin-Lalande, Saint-Martin-le-Vieil, Saint-Martin-Lys,

Saint-Michel-de-Lanes, Saint-Nazaire-d’Aude, Saint-Papoul, Saint-Paulet, Saint-Pierre-des-Champs, Saint-Sernin, Sainte-Camelle, Sainte-Colombe-sur-l'Hers, Sainte-Eulalie, Sainte-Valière, Saissac, Sallèles-Cabardès, Sallèles-d’Aude, Salles-d'Aude, Salles-sur-l’Hers, Salsigne, Salvezine, Salza, Seignalens, Serviès-en-Val, Sigean, Sonnac-sur-l’Hers, Sougraigne, Souilhanels, Souilhe, Soulatge, Soupex, Talairan, Taurize, Termes, Terroles, Thézan-des-Corbières, Tournissan, Tourouzelle, Trassanel, Trausse, Trèbes, Treilles, Tréville, Tréziers, Tuchan, Valmigère, Ventenac-Cabardès, Ventenac-en-Minervois, Véraza, Verdun-en-Lauragais, Verzeille, Vignevieille, Villalier, Villanière, Villar-en-Val, Villardebelle, Villardonnel, Villarzel-Cabardès, Villarzel-du-Razès, Villasavary, Villautou, Villedaigne, Villedubert, Villefloure, Villefort, Villegailhenc, Villegly, Villemagne, Villemoustaussou, Villeneuve-la-Comptal, Villeneuve-les-Corbières, Villeneuve-les-Montréal, Villeneuve-Minervois, Villepinte, Villerouge-Termenès, Villesèque-des-Corbières, Villesèquelande, Villesiscle, Villespy, Villetritouls, Vinassan.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/boagri/document_administratif-ef38f177-859a-4c0f-9934-a8457cd7ca83.

---

(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/27 z dne 30. oktobra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o registraciji in zaščiti geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in neobveznih navedb kakovosti ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 664/2014 (UL L, 2025/27, 15.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2025/27/oj).