OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

(člen 24 Uredbe (EU) 2024/1143)

„Jurançon“

PDO-FR-A0827-AM03 – 8.7.2025

1.   Ime proizvoda

„Jurançon“

2.   Vrsta geografske označbe

☒	zaščitena označba porekla (ZOP)

☐	zaščitena geografska označba (ZGO)

☐	geografska označba (GO)

3.   Sektor

☐	kmetijski proizvodi

☒

vina

☐	žgane pijače

4.   Država, ki ji pripada geografsko območje

Francija

5.   Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo

Ministère de l’agriculture et de l’alimentation, Direction générale de la performance économique et environnementale des entreprises (Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano, Generalni direktorat za gospodarsko in okoljsko učinkovitost podjetij)

6.   Opredelitev kot standardna sprememba

Spremembe te specifikacije proizvoda so standardne spremembe, kot so opredeljene v členu 24(4) Uredbe (EU) 2024/1143.

Zahtevek za spremembo ZOP „Jurançon“ se ne nanaša na nobenega od treh primerov tako imenovane spremembe Unije, v katerih sprememba zlasti ne:

(a)	vključuje spremembe imena ali uporabe imena ali kategorije proizvoda ali proizvodov, označenih z geografsko označbo;

(b)	more izničiti povezave z geografskim območjem;

(c)	vključuje dodatnih omejitev za trženje proizvoda.

Zato francoski organi menijo, da se zahtevek nanaša na tako imenovano standardno spremembo.

7.   Opis odobrenih standardnih sprememb

1.   Razmejeno območje parcel

Strokovnjakom je v poenostavljenem postopku za popravek razmejitve parcel bilo naloženo, da preučijo zahtevke za vključitev v ZOP „Jurançon“, ki so jih vložili vinogradniki. Pri svojem mnenju so strogo upoštevali že uveljavljena merila za razmejitev, pri tem pa je nastal predlog za novo razmejitev parcel za ZOP.

Poglavje I(IV)(2) Razmejeno območje parcel v specifikaciji proizvoda za ZOP „Jurançon“ je bilo spremenjeno tako, da je bil dodan datum seje nacionalnega odbora, na kateri je bila odobrena razmejitev parcel.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

2.   Geografsko območje

To spremembo spremlja posodobitev poglavja I(IV)(1) Geografsko območje, v katerem je povzet seznam občin po geografskem kodeksu iz leta 2024. Obseg geografskega območja ni spremenjen.

Spremenjen je bil oddelek Razmejeno geografsko območje v enotnem dokumentu.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Jurançon

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

3.1   Oznaka kombinirane nomenklature

22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS

2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009

4.   Opis vin

1.   Mirno suho belo vino

KRATEK OPIS

Visoka vsebnost kislin ohranja vina suha in jim daje zelo živahen značaj, ki ga uravnotežuje precejšnja oljnatost. Nekatera suha vina se lahko starajo več let in hkrati ohranijo svojo svežino.

Najmanjši volumenski delež naravnega alkohola: 11,50 %.

Pri vinih z ZOP „Jurançon“ z izrazom „suho“ je volumenski delež skupnega alkohola po obogatitvi največ 14 %.

Vsebnost fermentirnih sladkorjev: največ 4 grami na liter.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): 14

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: v miliekvivalentih na liter

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

2.   Mirna bela vina s fermentirnim sladkorjem

KRATEK OPIS

Kisline uravnavajo delež alkohola in ostanek sladkorja, zato vina niso težka, ampak zelo sveža in živahna. Mlada vina imajo pretežno sadne in cvetlične arome. Ta s staranjem (včasih več desetletij) na splošno razvijejo kompleksnejšo cvetico ter arome po suhem sadju in začimbah.

Najmanjši volumenski delež naravnega alkohola: 14 %. Vsebnost fermentirnih sladkorjev: > 40 gramov na liter.

Splošne analitske lastnosti:

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): 17,5

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 11,5

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: v miliekvivalentih na liter

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

5.   Enološki postopki

5.1   Posebni enološki postopki

1.   Prepovedana oprema

Posebni enološki postopek

Uporaba neprekinjenih stiskalnic je prepovedana.

2.   Obogatitev

Posebni enološki postopek

Vina, za katera se lahko uporabi izraz „vendanges tardives“ (pozna trgatev), se ne obogatijo.

Obogatitev z delnim zgoščevanjem mošta, namenjenega za proizvodnjo vina, je dovoljena do največ 10-odstotne koncentracije obogatenih količin. To lahko omogoči povečanje volumenskega deleža skupnega alkohola na 17,50 %.

Druga vina s to označbo (vina brez dodatnih izrazov in vina z izrazom „suho“) se lahko obogatijo po pravilih iz specifikacije proizvoda.

3.   Gostota zasaditve

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar, razmik med vrstami pa je največ 2,80 metra.

Te določbe se ne uporabljajo za parcele s terasasto zasaditvijo vinske trte.

4.   Pravila rezi

Pridelovalna praksa

Vinske trte se obrezujejo na naslednje načine:

—	s kratko rezjo (kordonska gojitvena oblika royat) z največ 16 očesi na trs,

—	z rezjo na enojni guyot z največ 16 očesi na trs,

—	z rezjo na dvojni guyot z največ 20 očesi na trs.

Število enoletnih rodnih mladik na posamezen trs po cvetenju (fenofaza 23 po Lorenzu) je največ:

—	12 pri kratki rezi (kordonska gojitvena oblika royat) in rezi na enojni guyot,

—	16 pri rezi na dvojni guyot.

5.   Trgatev

Pridelovalna praksa

Vina se pridelajo iz ročno trganega grozdja.

Vina se pridelajo iz grozdja, ki se trga postopoma, razen vin, za katera se lahko uporabi izraz „suho“.

5.2   Največji donosi

1.	Mirno suho belo vino 66 hektolitrov na hektar

2.	Mirna bela vina s fermentirnim sladkorjem 44 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija, obdelava in staranje vina potekajo na geografskem območju, ki je na datum, ko je pristojni nacionalni odbor odobril to specifikacijo proizvoda, po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2024 zajemalo ozemlje naslednjih občin:

departma Pyrénées-Atlantiques: Abos, Arbus, Artiguelouve, Aubertin, Bosdarros, Cardesse, Cuqueron, Estialesq, Gan, Gelos, Haut-de-Bosdarros, Jurançon, Lacommande, Lahourcade, Laroin, Lasseube, Lasseubétat, Lucq-de-Béarn, Mazères-Lezons, Monein, Narcastet, Parbayse, Rontignon, Saint-Faust in Uzos.

7.   Sorte vinske trte

Gros manseng B

Petit manseng B

8.   Opis povezave

Jurançon

Geografsko območje leži v gričevnatem predelu severnega pirenejskega predgorja. Vinogradi se razprostirajo po vrhovih gričev.

Z geološkega vidika se lahko območje proizvodnje deli na tri različne predele:

—	v severovzhodnem delu prevladuje jurançonski konglomerat iz prodovine in apnenčastega veziva,

—	na jugu prevladuje fliš, tj. sedimentna kamnina, prepredena s trdimi in mehkimi plastmi, ki tvorijo verigo južnih pobočij,

—	zahod je geološko pestrejši.

Tekstura tal, v katerih je veliko kamenja, je običajno glinasta.

Površje oblikujejo trdne kamnine. Pobočja so pogosto strma, čeprav so nadmorske višine zmerne.

V konglomeratu najvišji deli rečnih dolin tvorijo tesne krnice.

Za podnebje je značilna velika enakomerno razporejena letna količina padavin (1 200 mm). Letna osončenost je zmerna (1 900 ur). Jeseni in spomladi pa z juga piha topli suhi fen, ki ima ključno vlogo, saj suši zrak ter dviga temperaturo in veča osončenost.

Geografsko območje obsega 25 občin na jugu departmaja Pyrénées-Atlantiques.

Vinogradi so nastali v teku 14. stoletja, ko so se zaradi rasti prebivalstva obsežno krčila zemljišča in se je razvijalo kmetijstvo.

V 15. stoletju se je razmahnila trgovina, zlasti v povezavi z vzponom mesta Pau. Pomen, ki je vinski trti in vinu pripisan v pravnih besedilih For de Béarn iz leta 1551 (ki jih je izdal Henrik II., kralj Navarre), ponazarja sloves, ki so ga vinogradi pridobili.

Zaradi povezave med vinorodnim območjem Jurançon in mestom Pau ter posledično sosednjimi mesti in regijami so nastala obsežna vinogradniška posestva, trgi pa so se znatno razvili. Zasloveli so predvsem po zaslugi navarskih kraljev, ki so po selitvi v mesto Pau pospeševali vinorodno območje Jurançon in uživanje vin „Jurançon“ na svojem dvoru.

V 18. stoletju so se v dokumentih béarnske skupščine pojavile sorte petit manseng, gros manseng, camaralet in courbu. Béarnska skupšina je botrovala širitvi izvoznih trgov na Nizozemsko, ki so do konca 18. stoletja postajali vse pomembnejši.

Vinogradom je bila leta 1936 podeljena označba „appellation d’origine contrôlée“ (kontrolirana označba porekla) za polsladka bela vina in leta 1975 za suha bela vina. Označba je bila priznana po zaslugi nenehnega prizadevanja za kakovost in tehničnega znanja vseh gospodarskih subjektov. Od leta 1995 se lahko ime ZOP dopolnjuje z izrazom „vendanges tardives“ (pozna trgatev).

Grozdje predelujejo v vino v zadružni kleti Gan, ustanovljeni leta 1949, ter približno 60 samostojnih kleteh, razpršenih po celotnem območju. Površina vinorodnega območja Jurançon se je v zadnjih 30 letih stalno povečevala in je leta 2010 obsegala približno 1 200 ha.

Posebna geomorfologija geografskega območja s strmimi pobočji in krnicami, kjer so zasajene vinske trte, ustvarja zelo ugodne krajevne podnebne razmere za zorenje in prezorenje grozdja: sonce, toploto, majhna vlažnost, površinsko odtekanje deževnice. Lokalne sorte so zaradi debele jagodne kožice pozne in dobro prilagojene lokalnemu podnebju. Zelo primerne so za prezorenje.

K prezorenju močno pripomore fen z juga, ki piha jeseni ter prinaša toploto in suh zrak. Pretežno glinasta tla na območju Jurançon so popolna za sorte vinske trte, ki se uporabljajo, saj potrebujejo veliko vode.

Sposobnost vinogradnikov, da s postopnimi trgatvami dosegajo zorenje in sušenje grozdja na vinski trti, dokazuje njihovo strokovno znanje, ki je dobro prilagojeno geografskemu okolju in sortam ter optimizira zmogljivosti njihovih vinogradov.

Sloves vin „Jurançon“ še naprej raste.

Za vina je značilna živahnost, ki uravnotežuje alkohol in ostanek sladkorja, zato vina niso težka, ampak zelo sveža.

Mlada vina imajo pretežno sadne in cvetlične arome. Ta s staranjem na splošno razvijejo kompleksnejšo cvetico ter arome po suhem sadju in začimbah.

Vina se lahko razvijajo skozi leta in desetletja.

Vina z izrazom „vendanges tardives“ (pozna trgatev), pri katerih grozdje jeseni dolgo dozoreva in se suši na trti ter se trga po novembru, imajo velik ostanek sladkorja in izrazitejše arome.

Visoka vsebnost kislin tudi ohranja vina suha in jim daje zelo živahen značaj, ki ga uravnotežuje precejšnja oljnatost. Nekatera suha vina se lahko starajo več let in hkrati ohranijo svojo svežino.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Označevanje: „suho“

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

—	imenu ZOP obvezno sledi izraz „suho“ za vina, ki izpolnjujejo pogoje za ta izraz iz oddelka Opis,

—	izraz „suho“ se navede takoj za imenom ZOP.

Označevanje: „vendanges tardives“ (pozna trgatev)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Na vinih, za katera se lahko uporabi izraz „vendanges tardives“ (pozna trgatev), se obvezno navede letnik.

Upoštevane morajo biti naslednje določbe: grozdje se potrga po 2. novembru, najnižja vsebnost grozdnega sladkorja je 281 gramov na liter in najmanjši volumenski delež naravnega alkohola je 17 %.

Označevanje: večja geografska enota

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

ZOP „Jurançon“ se lahko dopolni z dopolnilnim geografskim imenom večje geografske enote „Sud-Ouest“ (jugozahod).

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/boagri/document_administratif-d645c8b2-51ab-4b49-838c-4339610be9ac.

---

(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/27 z dne 30. oktobra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o registraciji in zaščiti geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in neobveznih navedb kakovosti ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 664/2014 (UL L, 2025/27, 15.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2025/27/oj).